— 320 —
pravniško misliti. Eimsko piavo je do danaSnjpga dno šola ža noraSko pravnike, a ta šola bode — po mnenju Biilir-ovem — prenehala, ko dobi Nemčija svoj zakonik. Pravniško učenje postalo bode vse drugačno, mehanično bodo poučevali in učili se. Od dijaka, kateri si bode moral prisvojiti približno 6000 paragrafov raznih materij kodi-fikovanega prava, ne morete zahtevati, naj tudi juridično misli. Če postane načrt zakon ter se s tem razvoj prava v Nemčiji do konca prižene, veljalo bode zraven slabega civilnega procesa nepovoljno ma-terijalno pravo. Biihr h koncu pravi, da tega zakonika nemškemu pravosodju nikakor ne želi, da je nemško zakonodajstvo zadnji čas marsikateri lep vspeh doseglo, da pa bi bilo uzakonjenje tega načrta — velika zmota.
--o--
Drobne vesti.
(Osebne vesti) Notarjem v Zatičini imenovan je notarski kandidat Stanko Pirnat v Brežicah.
Odvetniško pisarno otvoril je v Voloski dr. Andrej Stanger. Umrl je dne 31. avgusta t. 1. v Ljubljani umirovljeni nadsodn. svetnik dr. Ernst pl. Lehman.
(Jezik kodsuda v Istri). Pod tem naslovom objavlja „Naša Sloga" sledeči slučaj: okrajno sodišče v Buzetu odredilo je vsled v hi-vat-skem jeziku vložene tožbe dan za redno ustno razpravo. Toženec zahteval je pri ročišči od sodnika, naj mu v zapisniku v laškem jeziku protolmači točni zadržaj tožbe, da more na temelji tega informirati svojega zastopnika za odgovor. Okrajno sodišče v Buzetu je z odlokom z dne 21. avgusta 1887 št. 4006 odbilo to zahtevo. Rekurz, katerega je zoper ta odlok vložil toženec, pa je zavrnilo višje deželno sodišče v Trstu z naredbo z dne 6. oktobra 1887, št. 3813. kazaje na to, da je sodnik glasom §. 20. o. s. r. sicer dolžan razjasniti strankam vsa fakta in vse dokaze, na katere se opira tožba ali druga vloga, da pa o jeziku v tem paragrafu ni govora. Izvanredni rekurz zavrnilo je najviše sodišče z odločbo z dne 8. februarja 1888, št. 1228.
(Pred več ljud mi.) Prvi sodnik oprostil je Ivano B. obtožbe zarad prestopka zoper varnost časti v zmislu § 496 k. z. — doprinešenega s tem, lUi je Frana K. s ..prešičera" zmerjala ter ga s prekljo po levi roki vda-rila. Svoj izrek vpiral je sodnik na to, da je pri djanji bila prisotna le jcdna dorasla ženska in troje nedoraslih otrok, da se toraj djanje ni vršilo ,,pred več ljudmi'.
Vzklicno sodišče je vzklicu zasebnega obtožitelja vgodilo ter obtoženca krivim spoznalo, ker § 496. govori le o „ljudeh", katerim se morajo prištevati tudi otroci, ako so toliko dorasli, da zamorejo sprevideti — kakor v tem slučaji — da se s človekom grdo dela, ako se s „prešičem" zmerja in s prekljo vdari.