IZ ISKRE PLAMEN
PREPVOJNO   DELOVANJE   KOMUNISTOV   V   NASl   OBČINI   (2)
Izgubo, ki jo je uirpela zavoljo vdora policije v partijske orste, je celica na Je-Hci tcmatu nadoknadila. V prvi polovici 193-1 se je razširila na območjc črnuč, kjer je pri »Svobodi« našla plodna tla za svoje delovanje.
UPORNA   ČRNUŠKA   MLADINA
Ciani Svobode, v kateri je od njene ustanovitve leta 1932 kot komunist detoval Alojz Jernejc in pozneje do odhoda v Moskvo tudt Malifa Udvanc, so bili ve-Činoma mladi delavci. Hitro so dojeli bistvo napredne misli in kmalu sposnali, kaj je prav in kaj narobe v delavskem gibanfu. Svoj upor do razrednega sovraž-nika in političnega nasprotnika so izra-šali tudi s tem, da so se enotno oblačili in si nadeli rdeče kravate, kar je zlasti močna bodlo v oči črnuške klerikalce, ki so poskušali na razne tiačine delova-nje ČrnuSke napredne mladine čim bolj onemogočiti,
Mladi črnuSki Svobodaši, zaposleni v Ljubljant, so bili skoraj vsi včlanjeni v napredne sindikate URSSJ (udruSenje radničkih stručnih sindikata Jugoslavife). Redno so obiskovali predavanja, ki jih je organizirata Zveza Svobod v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti, in na kate-rih je v giavnem govoril Franc Lesko-šek-Luka. Pod vplivom njegovih revolu-cionarnih besed je čmuška mladina Če-dalje glasneje zahtevaia radikatne premi-ke v delavskem gibanju.
Najbolj vnet med črnuSkimi miadinci je bil mizar Maks PeČar, soustanovitelj Svobode in njen predsednik. Zaposlen je bil v mtzarskt zddrugt na Viču, kjer je pod vplivom socialnih demokratov delo-val v sindikalnem gtt>an}u. Ker mu je bil ta krog preozek, st je politično ob-zoTje   širil   s   prebiranjem   marksistične
stega časa so se člani sestajali po sku-pinah ter se taka pogovorili o raznth nalogah in delu, ki so ga razštrili z ob-močja svofih prebivaliSČ na kraj svoje zaposlitve.
V obdobju razgibanega stavkovnega gtbanja, ki je tmelo nesluten obseg zla-sti v letu 1936, fe celica Ježica-Crnuče ob pomoči drugih Ijubljanskih komuni-stov organzirala več skitpin simpatizer-jev m kandidatoo KP, tako na območju Ježtce tn CrnuC, kakor tudi za Bežigra-dom, kjer so se pojavile partijske orga-nizacije v tovarnah in delavnicah. Ued prvimi sta btlt ustanovljeni organizadjt v tovarni Eifler in pri Avtomontaži.
Prt Eiflerju je v tkalnici delal Cene Stupar, ki je OU na čelu celotnega de-lavskega gibanja v tovarni. Bil je sou-stanovitelj celice in njen sekretar, člani pa so bili: Mile Smolinsky in Albin Ko-vač, nato pa še Rade Kostič, Lfudmita Sprajc-Smolinsky in Mid KovaČ. Kot instmktorja ata to celico obiskovala Vla-do Krivic tn Andrej Kumar. V poznejših letih so v njej delovali tudt Pepca Kar-delj, Boža Bašin In Danilo Kumar.
Partijska celica v tovarni Eifler je ve-Ijala za najmočnejšo in kvaiitetno naj-boljšo organizadjo, ki si je hitro pri-dobila ugled med delavci in postala gi-balo dogajanja v tovarnt. Pod njenim vplivom so se skoraj vsi delavci včlanili v eno samo strokovno delavsko organiza-cija, kar je bilo za takratne razmere, ko je delamlo o enem podjetju tudi po več sindikalnih organizacij, zelo pomembno.
Kako velik vpliv so imeli komunistt pri Eiflerju, kjer je nekaj časa delala tudi Rezka Dragar, kaže dejstvo, da so delavd izgtasovali leta 1934 prvi maj za deta prost dan, kar so izkoristili za izlet na Katarino, kjer so manifestirali  med-
literature in se najrate družil z mpred-rto mtsTePimi tovariSt Meit 'nffmt jc WT t.udi Miroslav Ravbar, ki je kot napretten Sludcnt širit marksistično znanntveno mi-$el in prinaSal ernuškim delavcem mark-sistično literaturo.
Kot člana parttjske organaacije na Ještci sta z BSaksem PeCariem neposred-no delala Alojz Jernejc in Matija Vd-vanc, nato pa še Marko Kumar, ki ga je sprejel o članslvo partije. Maks Pečar je discipllnirano sledil navodtlom svoje partijske organizactje in posvetil napeč pozornostl listim članom Svobode, ki so najbolj dosledno izpolnjevall svoje nalo-ge Med njimi so bilt Cene Stupar, Mlro-slav Ravbar in ivan Bizjak. Postopoma je vključeval p delo tudi Staneta Bizja-ka, Franca Ravbarja, Rezko Dragar in druge mlade delavce ter jih pripravljal za sprejem v KP.
S tem, ko je razširila svoje delovanfe na Crnuče, je celica na Ježici poskrbela, da sc je po tem obTnočju širtla tudi ile-galna literatura. Javka za to dejavnost je bila na Savskem mostu, kjer sta pre-povedano branje sprejemala Miroslav Ravbar in Franc Trček. Razširjanje pre-povedane literature je btto tedaj zelo ne-varno, zato se je včasih kljub veliki pre-vidnostt tudi marsikaj pripetilo.
Ivan Trček je nekoč na javkt sprejet kovček, napolnjen z izvodi Proletera, gla-sila CK KPJ, fci so ga ttskali v tujint. KovČek je skranil na seniku. Medtem, ko je čakat na zvezo, so kovček odkrili otroct in njegovo vsebmo razdeHli po hišah. Ta otroška »akctja« se je na srečo dobro končala. O Proleteru iandarmerija ni nikoli ničestjr izvedela
PARTIJSKE  CELICE TUDI V  TOVARNAH
Kadrovsko močno okrepljena partij-ska celica se je leta 1935 preoblikovala v partijsko organizacijo Ježica-Crnuče. Zaradi slroge konsptracije in potreb ti-
naroclm                         .*..  tinotno *o se
W»W tti.,. m ^i.ivn.u. kTjo fe ortjflštfcrt-ral Cene Stupar. Stavka pri Eiflerju fe bila najdaljša in najbolje organizirana stavka tekstitceu v letu 1936. Po končani atavki /e postal Cene Stupar pomembna osebnost v delavskem sindikatnem giba-nju. Izvoljen fe bil za predsednika smdi-kalnega odbora tekstilnih delavcev Slo-venije v URSSJ. Bil je tudi urednik pol-legalnega Časopisa »Glas delavcev«. Ker je Časopis objavljal članke naperjene zoper razrednega sovražnika tn oportunt-stične elemente v delavskem gibanju, je bil pogosto zaplenjen in fe morai več-krat tudi menjati  naslov.
Sekretar partijske celice v Avtomon-taži je bil Janko Bizjak, ki je Se pred njeno ustanovitvijo pripravil skupino de-lavcev za sprejem v organizacijo. Afed članl celice je bil tudt Stane Bizjak, ki je od brata Janka prevzel del odgovor-nosti za izvajanje partijskih nalog.
Leta 1936, ko so se oblikovale teren-ske partijske organizacije, je bila na območju naSe občine prva taka organi-zacija za Bežigradom. Zarodi enakomer-ne porazdelitve partijskih kadrov, so bi-li njeni člani pretežno iz ŠiŠke. Sekretar terenske bezigrajske celive je bit Tone SuŠteršič, njeni člani pa Marjana Draks-ler, Marija Kokalj-Bobnar in Ciril Ker-šič. Terenske partijske organizacije, med nj\m\ tudi bešigrajska, so dale med oku-pacijo zanesljive odbomike Osvobodilne fronte.
Naj so se partifske organizacije raz-vtjale na območfu naše današnje občine samoniklo ati pa organizirano, ne more-mo oporekati dejstvu, da so opravile velike pionirsko delo. Komunisti z Je-žice in Crnuč so zorali ledino in ieta 1936 ustvartli trdne temelje za izpolnje-vanje nalog, ki so sledile ustanovitvi KP Slovenije.                           (Se nadaljujej
Po raznih virih prireja: EDA   KOMAVLJ