¦ (Povesti ameriških črncev.) ¦'¦=' ^sn?, • Konec. Tata Lija j. še bolj kričala, stari \Zeka pa je gov.ril sebi še naprej: »Da, kakor da ne bi imel niti želodca več. Če me oči no varajo, vidim tu lonec, y katerem je gotovo kaj takega, kar bi mi moglo napolniti želodec« Dvignil je pokrov, snedel vse, obrisal sl z rokav.rn od površnika usta in rekel: ¦ »Nikoli v življenju nisern. bil tako ra_bu_ jen kakor dan&s radi leipega in dolgega Lijmega reps. Gotovo se mi je zmešala pamet, ko sem pribil na atre-ho taiko dolg in le-p rep . . .« Nato se je stai. Zeka ckrenil in se je izgubil. GotoTO je tudi še i.tega dne na drugib. krajih uganjal burke. Kar se tiče tete Lije, ki je bila za Zekom najbolj premte_a žival, si je osv-bodila svoj rep, a stari Zeka je bil že čez vse gore. ,J '< Teta L-ija _ra ___tvaške__ odr_. Teta Lija S8 j.e eutila tako razžaljena, tako ponižana, ker jo jo stari Zeka pr&kanil, da je mislila noč in dan samo na to. Ko je nelcoč vsa nesrečna hodila po cesti, je srečala strica Vclka. Ko sta se vprašala po običaju: »Kako ti je? kako je do_ia?«, je rekel stric Volk teti Liji: »Vidi &» mi, da pri tebi ni v_e tako, kakor bi moralo biti.« Teta Lija se je kazala povsem iznoiiadena in je zatrjevala, da je pri njej sigurno vse- v redu. ZaSela se je šaliti in smejati, da bi bila videti bolje vescla. Pa stric Volk je imel clober nos, zato je obrnil pogovor tako, da sta začela govoriti o starem Z&ki. Povedal ji je odkrito, da vsi govore sa-mo o tem, kai__ jo j& stari Zeka opeharil. Ko sta se tako pomenkovala, je rekel stric Volk, da ve _a uačin, kako priti staremu Zeki do glave. »Kako? Povej!« je zahtevala ta.koj teta Lija. Stric Volk je me-nil, da bi se to izvedlo najbolje tcdaj, če bi bilo mogoče spraviti starega Zeko v hi_o. Teta Lija pa, ki je starega Zeko dolgo časa poznala, je rekla^ da ga ni tako labko dobitl na lirn. Stric Voik ni odjenjal. »Kako ga misliš spraviti na moj dom?« je vpraSala teta Lija. »Prevarila ga bova,« je trdil stric Volk. »Ja; bora to vse uredil, ti moraš ssveda pomagati. Idi zdaj domov, leži v postelj, pa se delaj, kakor da bl bfla mrtva. Niti bes-?dire ne izgovori prej. nego pride stari Z<^<a, da te poljuln. Če si dane? na napraviva z nj_govim ijoesom tnasne juhe. pot.m nikoli.« Joti I.fii ' ¦• " - ¦• '-•'. 1>Voj je _a_i pristala. T_kH ¦ ' 'k nrt "9 r nl "dosti hapotil do stai-ega Zeke. Potrka na vrata: tok! tok! tok! »Kdo je?« je vpraSal staii Ze_a. »Prijatelj!« je odgovoril strlc Volk". »Hm! Kjcr je mnogo prijateljev, obedov. Česa želiš?« »Slabo. novico prkia,_am, brat Zeka,« je rekel stric Volk. »Slabe ncrvice se povedo takoj,« je odgovoril stari Zoka ter sc priblizal k vratom. »Tcta LijA nam je tega jutra un_rla.«f je povedal strie Volk. »Kak_ to, da nimaš či*ne obleke?« je vprašal stari Zeka. »Raš na potu s?m, da jo oblečem,« je rekel stric V.lk. »Med potoma sem prišel sem, da ti to javim. Ko sem bil pri teti Llji, sem jo že videl na mrtvaš-kem o_ru.« Na to besede je odšel. Stari Zeka je rakel, se čeblja-l za uSesi pa nazadnje odločil, da gre do tete Lije ter se na la^tna oči uveri, jcli res mrtva. Ko je dospel do hiše, je vladala v njej tišina in niir. Prislušk.ovrd je, nič so ni zgenilo. Odprl je vrata te. vstopil. Teta Lija je ležala na odra kakor mrtva. č Zdaj }c začel sta_i Zeka sam s seboj govoriti: »Nikogar m, da bi tu sedeL Črne Vrane še ni, da bi pripraTila pagr&b. Morda je res unirla, morda nj. Pa res ni nikogar tu, niti strica Volka? Čeprav imam dr-.-ti dela, vendar bom tu malo posedel. Glej, re° sliči mrliču, raorda pa le ni mrtva. Dc.bro vtra, če je kdo mrt-ev, navadno dvigHte zadnje n®ge, pa zakliče: »Vaho!« S tem ^e helel stari Zeka pripraviti teto Lijo, da M se isKlala. Pa tcta Lija je ostala mrtva. Tedaj je začel sta-ri Zeka »e gtasiiaje: »T_ ** mi čudno vidi. Teta Lija je mrtva, pa i»e d-e-Ia tega, kar delajo drugi »mrliči. Oni navadno dvignejo zarlnje noge irs zakličejo: »Vaho!« No, zdaj j. zad.I. Teta Lija je dvignila zad_r}e noge v zrak, pa zakTf.e: »Vaho!« ... A stari Zeka,, ko to Cuje, slšoči na ppo-sto ter odteče. kakor da bi cra P-dfl v:V-.r. I_ česa |e Bog _«tr_< ril člevaka. Narod el pripov*« duje, da Bog člov^k* nl ustvaril 6_mo 1( zemljp, nego Jz slede^ Cih sedmero etvari: 1. Meso je Bog n_* pravll iz zanalje, ke< njoj najbolj filiCl, meli ko in razpadljivo ja kakor ona. 2. Koeti eo iz kam-' na, ker so trde kakoi| karnen in trajojo naj< dalje. 3. Kri ja __stala ii morska vode. Doklep je mirna, naliči miiv; nomu morju, Je se pai razburka, besnl kako* besneči morsfci valffl? i. Lasjo so ustvar^ jeni iz trave, ker k_j kor rtrava raste in po< kriva zemljo, tako r_* stejo tudi lasje in po. krivajo človeško gl_vo." 5: Vid je od solnca, ker je člov&ku isto ka* kor solnce zeralji. 6. Možgani so od oB-' lakov, ker eo zavltf kakor oblaki, so nežnl' in obenem Bilni kakor oni. 7. Razum je ustvarjen od angeljskih mi< sli, ker so dela raz4 umnih in poštenih ljuJ di angeljska dela. i< Tako pravi narod.^ L|ubcznlv sinko. 1 Družina je zbrana' pri mizi. Mati: »Jch žek, pojdl in zapri hU tro vrata, ker vleče!« — Jožek (tiinasto); »Ne, ne grem.« — Mati se rasjezi: »Napravj, kar ti, rečem, sioer boS tepen!« ¦— Jožek: »Ne grem vrat zaprrrat« — Ko mati vidi, da zgrda nič ne opravi, poskuša zlepa: »Pa kako si grd, Jožekl L« poglej: mati se ti bo prehladila po tvoji lastni krivd^ Če bi b_ ti rekel: Maiti, zebe me v n.ge, kcr tako vioče, bi jaz takoj vst_a in zaprla vrata.« — In Jožek naglo: »Mati, V noge me zebe, ker tako vleče.« Seno ia slama. »Kakšen razloček j« med senom in slamo? — »Ne vem.« — »No, vidiš, kako si le neumen; to ve že vsak vol.« ¦^L k