cena 1000 dinarjev številka 37 (943)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
titovo velenje, 15. septembra 1988
Ob otvoritvi mednarodnega obrtnega sejma v Celju
Branko Mikulič postal pri velenjskem razstavnem prostoru
Predsednik Zveznega izvršnega sveta Branko Mikulič je prejšnji teden odprl v Celju 21. mednarodni obrtni sejem, na katerem razstavlja približno 3.100 obrtnikov, kooperantov in organizacij združenega dela iz Jugoslavije in tujine.
Zbranim na otvoritvi je predsednik naše vlade med drugim dejal: »Čeprav smo v zadnjih letih dosegli nekatere uspehe v razvoju drobnega go-
spodarstva, s tem ne smemo biti zadovoljni. To potrjuje podatek, da je tudi v Sloveniji, ki je pred drugimi republikami in pokrajinama, v vsaki zasebni obratovalnici zaposlen le po en delavec, kar je sicer dvakrat toliko kot drugod po Jugoslaviji.
Dogmatski odnos do tega dela gospodarstva je še vedno eden od razlogov za počasnejši razvoj drobnega gospodarstva. Razvoj ovirajo tudi nekatere
ustavne in sistemske omejitve. S predlaganimi spremembami ustave in z reformo gospodarskega sistema pa bodo odpravljene tudi tovrstne omejitve.«
Branko Mikulič se je med ogledom sejma ustavil tudi na razstavnem prostoru združenja velenjskih obrtnikov in se z njihovo predstavnico Vladko Kaiser zadržal v kratkem pogovoru.
(S. Vovk)
Predsedstvo 0K Zveze komunistov Velenje
Poglobiti sodelovanje s Kosovom
Na ponedeljkovi seji so namenili člani predsedstva občinskega komiteja Zveze komunistov Slovenije Velenje vso pozornost uresničevanju nalog, ki so si jih zadali na področju sodelovanja s Kosovom. Ugotavljali so, da občina Velenje dokaj dobro sodeluje s to avtonomno pokrajino na gospodarskem področju. Gorenje ima v Dakovici tovarno, ki je sestavni del njihovega sozda. Ravno ta tovarna je mnogo prispevala k hitrejšemu razvoju omenjenega mesta in boljšemu ekonomskemu položaju delavcev, ki delajo v njej. To mesto si želi poglobiti sodelovanje z našo občino in k tej njihovi pobudi je potrebno nemudoma pristopiti. Komunist: so predlagali, da jih obišče naša delegacija, ki pripravi konkreten predlog takšnega sodelovanja.
Omeniti velja tudi Vegrad, ki se prav tako že dolga leta vključuje v razreševanje gospodarskih težav na Kosovu. Tu so zgradili že veliko objektov, med katerimi je še posebej pomembna tovarna v Gnjilanjih, kamor so prenesli del svoje tehnologije in z njimi še naprej poslovno tehnično sodelujejo. Uspešno je tudi sodelovanje velenjskega Inženiringa, ki je zgradil v tej pokrajini že 128 objektov (tri zelo velika so zdaj v gradnji). Te objekte gradijo s sredstvi federacije, poskrbijo pa za celotne inženiring posle.
Velenjski komunisti so menili, da je potrebno s konkretnimi oblikami gospodarskega sodelovanja nadaljevati. Ocenjujejo namreč, da je takšna pomoč najprimernejša. Predlagali so še nekaj drugih konkretnih oblik sodelovanja, med drugim izobraževanje njihovih delavcev v našem oko-
Mi smo za mode!


IME&J
lju. Takšno sodelovanje so predlagali že pred časom, vendar ni bilo odziva. Prav zaradi tega so se odločili, da ga bodo ponudili neposredno delovnim organizacijam na Kosovu.
Na zadnji seji so govorili še o tezah o razvojni preobrazbi združenega dela — gradivu CK ZKS. Menili so, da so cilji v tem gradivu premalo konkretni. Sicer pa so zadolžili komisijo za družbeno ekonomska vprašanja pri predsedstvu, da v razširjeni sestavi pripravi mnenje o tem gradivu, seveda pa tudi svoja stališča in predloge. O tem bodo govorili na razširjeni seji predsedstva OK ZKS Velenje, v ponedeljek. Na njej bodo sodelovali predstavniki organizacij združenega dela, povabili pa so tudi izvršnega sekretarja republiškega predsedstva CK ZKS Cirila Baškoviča.
(mz)
Snovanje Gorenjevega izobraževalnega centra
Dopolnilni programi, poglabljanje znanj
Na komisiji za izobraževanje pri Savinjsko — Šaleški gospodarski zbornici je bila prejšnji teden prvič predstavljena zasnova Gorenjevega Izobraževalnega centra Mladika v Topolšici. Gorenje s tem uvaja novo dejavnost, v kar jih, kot pravijo, silijo razvojni in ekonomski trendi v svetu. Z Izobraževalnim centrom Mladika želijo ustvariti pogoje za izvajanje dopolnilnega programa tako za delavce v občini, regiji kot tudi zunaj, izobraževalni center torej, ki ne bo namenjen samo delavcem Gorenja.
V Gorenju so si Izobraževalni center Mladika zamislili na eni strani kot poglabljanje znanj po posameznih poslovnih funkcijah (računalništvo, informatika, finance, poslovoden je, marketing, razvoj, raziskave, kadrovska funkcija .. .), poglabljanje znanj
tujih jezikov (v sodelovanju s Centrom srednjih šol) in področja kakovosti. Druga pomembna naloga, ki se jo bodo lotili s pomočjo Izobraževalnega centra pa bo izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih.
Izobraževalni center Mladika,
kot že ime pove, bo imel svoj center v Mladiki v Topolšici. kjer bodo uredili potrebne prostore. Računajo, da bi lahko Mladiko adaptirali do I. januarja prihodnjega leta, do takrat pa bi v Gorenju izpopolnjevali programe.
Gorenje bo učilnice opremilo z najsodobnejšo tehnologijo. Za delovanje Izobraževalnega centra Mladika ne bodo zaposlili novih delavcev, ampak vključili tiste, ki na tem področju že delajo, k sodelovanju pa bodo pritegnili mnoge zunanje sodelavce.
(mkp)
Razmere v tovarni usnja v Šoštanju se izboljšujejo
Na eni preddopustniških sej so delegati občinske skupščine sprejeli vrsto sklepov za odpravo vzrokov, ki bi lahko bili osnova za izrek ukrepa družbenega varstva v šoštanjski tovarni usnja. Izvršni svet uresničevanje teh sklepov redno spremlja, na seji skupščine, prihodnji teden, pa ga bodo preverili tudi delegati.
S poročilom o uresničevanju sprejetih sklepov člani izvršnega sveta prejšnji teden niso bili zadovoljni. Iz njega je bilo sicet razvidno, da so rezultati, ki jih dosegajo zadnje čase v tem delovnem okolju spodbudnejši, še posebej uspešni so na področju mednarodne menjave. Pomembno so povečali izvoz, uvoz pa celo zmanjšali. Vendar pa to poročilo ne odgovarja na vprašanja.
kako so se operativno lotili razreševanja kadrovskih, razvojnih in prostorskih vprašanj.
Zahtevali so dopolnitev omenjenega poročila in o njem razpravljali včeraj (po zaključku naše redakcije — torej več o tem prihodnji teden).
(mz)
V soboto noč pod Šaleškim gradom
Poletje bodo sklenili v Ša-leki> z zanimivo narodopisno prireditvijo, ki sojo poimenovali NOC POD ŠALEŠKIM GRADOM. Prireditev bo to soboto, 17. septembra od desete ure dopoldne pa tja do polnoči.
Kot je povedal član organizacijskega odbora za pripravo te prireditve - organizator so društva in organizacije krajevne skupnosti Šalek - Mirko Melanšek. se bo v soboto zvrstilo v Šaleku pravzaprav več prireditev.
Ob desetih se bo začel kramar-ski sejem in sejem male obrti.
Odprli pa bodo tudi razstavo poljedelskega orodja in opreme od leta 1930 pa do danes. Posebej zanimivo bo v Šaleku ob 17. uri, ko bodo Šalečani prikazali vso nekdanjo kmečko obrt.
Ob 14. uri bo konjeniški sprevod po velenjskih ulicah. Z njim bodo vabili Velenjčane na ogled popoldanskih prireditev. V program bodo vključili poleg domačega ansambla Bav, šaleško folklorno skupino Koleda, ki bo na prostem odplesala nekaj plesov.
Ob 16. uri bo trgatev grozdja. Na njej bodo igrali Šaleški fantje. Pridružil se jim bo še ansambel Bav, ki bo zadolžen, da poskrbi predvsem za mlade. Igrali bodo vse do jutranjih ur.
Še nekaj moramo omeniti. Brez gasilcev, ki so v Šaleku eni najbolj delavnih, seveda ne bi šlo. Med 18. in 19. uro bodo pripravili tekmovan je gasilskih enot velenjske in sosednjih občin.
To pa še ne bo vse. Ob 20. uri bo nastopil moški pevski zbor Flamingo, mladinci bodo zakurili kres na gradu Šalek, vrstile pa se bodo še šaljive igre, srečolov, streljanje koštruna. Sk ratka v soboto bo v Šaleku veselo in zanimivo. Seveda upajo na lepo vreme. za vse drugo so, kot pravijo, poskrbeli. Ce pa se ta njihova želja le ne bi uresničila, bo prireditev prihodnjo nedeljo.
(bz)
Še številne možnosti sodelovanja
Zanesljiva podlaga za širitev obstoječega gospodarskega sodelovanja med Gorenjem in kitajsko provinco Sichuan je uspešen prenos tehnologije proizvodnje hladilnikov, ki ga je uresničilo Gorenje pred nekaj leti.
To je bilo, med drugim, poudarjeno ob obisku vladne delegacije iz province Sichuan, ki se je v ponedeljek, 12. septembra 1988, mudila v sestavljeni organizaciji združenega dela Gorenje. Gostje iz Kitajske so si v spremstvu najodgovornejših
V začaranem krogu podražitev
Nenehne podražitve so značilnost naše vsakdanjosti. Tako smo se jih že navadili, da nas niti prav ne prizadenejo, pa četudi dosegajo kar 100 odstotkov. Za vse seveda to ne velja. Nenehno dvigovanje cen se v nekaterih žepih že tako močno pozna, da dodatne obremenitve že posegajo v normalno življenje in pogosto tudi v človeško dostojanstvo.
Dajati zeleno luč podražitvam gotovo ni hvaležno delo. zato ni čudno, da je bila na zadnji seji velenjskega izvršnega sveta, ko so govorili o dvigu cen toplovodnega ogrevanja, zelo burna razprava. Tudi udeležba na njej je bila tokrat gotovo rekordna, saj so sodelov ali predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij, Savinj-sko-šaleške gospodarske zbornice, komunalne skupnosti in seveda predlagatelj — Vekos.
Povedati je treba, da izvršni svet ne dviguje teh cen. O njih se samoupravno dogovarjamo v samoupravni interesni komunalni skupnosti, izvršni svet pa izda odredbo o najvišjem možnem povišanju.
Naša tema
Člani izvršnega sveta so na osnovi predloženih utemeljitev Vekosu menili, da pride v tem času v poštev največ 90-odstot-na podražitev. Tolikšno je Vekos najprej predlagal (o tolikšni so razpravljali tudi na seji pred tednom dni), vendar pa je Vekos upal, da jo bo lahko uveljavil že s tem mesecem. Predstavniki te delovne organizacije so zatrjevali, da jih sedanji zamik vodi v izgubo in predlagali 105-odstoten dvig. proti kateremu pa se je odločno uprl sindikat, ki v razpravi
o tako visokem dvigovanju cen. ki povsem neposredno vplivajo na padec življenjskega standarda, ni želel sodelovati.
Na koncu so se dogovorili, da je mogoče cene toplovodnega ogrevanja povišati največ za 90 odstotkov in za ta maksimum se bodo verjetno odločili tudi delegati v komunalni skupnosti.
Potrošnikom se torej obeta visoka podražitev ogrevanja in ponoven velik padec življenjskega standarda. Toplovodu pa verjetno kljub temu rdeče številke. Vse to pa je seveda dovolj velik dokaz, da številnih odprtih problemov na področju komunalnega gospodarstva v občini še nismo odpravili. Pred to problematiko pa zdaj, ko vendarle začenjamo uveljavljati tržno gospodarstvo, ne bomo mogli več zapirati vrat.
M. Zakošek
predstavnikov tega poslovnega sistema najprej ogledali proizvodnjo v Gorenju Mali gospodinjski aparati Nazarje, v obratu Keramika Gorenja Notranja oprema, stalni razstavni prostor Gorenja v Rdeči dvorani ter proizvodnjo v Gorenju Gospodinjski aparati.
Po skupnem ogledu filma o Gorenju so gostje in gostitelji ocenili dosedanje medsebojno gospodarsko sodelovanje, začeto med Gorenjem in provinco Sichuan že leta 1982 in utrjeno z uspešnim prenosom tehnologije
proizvodnje hladilnikov v to kitajsko provinco. Nadvse uspešna proizvodnja hladilnikov v kitajski tovarni je bila podlaga za nadaljnjo krepitev in poglabljanje sodelovanja. Storjeni so že konkretni koraki za povečanje obstoječih zmogljivosti proizvodnje hladilnikov in pa vključevanje tudi drugih Gorenjevih programov v nadaljnje sodelovanje.
Dotaknili so se tudi možnih oblik zaokrožanja poslovnih dogodkov kot tudi širitve ponudbe v medsebojni menjavi. Skupna ocena je bila, da so še številne možnosti za sodelovanje, le s skupnimi idejami, hotenji in rešitvami je treba zarisati nadaljnjo pot.
D. Založnik
Pred odhodom na službenje vojaškega roka je mlade velenjske vojake na priložnostni slovesnosti pozdravil predsednik občinske skupščine Drago Šulek. Zaželel jim je, da bi dobro opravili svojo dolžnost. »To pa vedno ne bo lahko, saj odhajate na služenje vojaškega roka v dokaj zapletenih razmerah. Biti morate strpni, znati prisluhniti drugihi, ki na določene zadeve gledajo drugače in jim tudi pojasniti svoje gledanje. To je pot k večji demokratizaciji, k večjemu medsebojnemu razumevanju, ki si ga vsi želimo.«
2.stran ★ HSS Č3S
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
titovo velenje ★ 15. septembra 1988
0 CELJSKO OBMOČJE
Novosti — vendar mnogo prepozno
Izčrpano obrtništvo je na mednarodnem sejmu v Celju vendarle prikazalo odlične izdelke. Oči so uprte v ustavne spremembe in spremembe obrtnega zakona ter zakona o dohodkih občanov. Spremembe, ki pa prihajajo deset let prepozno.
Ob največji obrtniški manifestaciji — mednarodnem obrtnem sejmu v Celju — oči niso uprte le v razstavljene izdelke: predvsem mnoge obrtnike in tiste, ki bi radi stopili v njihove vrste, bolj zanima, kdaj bo le bolj zagorela zelena luč za razvoj te pomembne veje gospodarstva. Tudi na našem območju je bilo veliko razprav, kjer so obrtniki ppozarjali na težave, ki še zavirajo hitrejši
razvoj obrtništva. Od njega sicer vsi veliko pričakujejo: "pomoč ostalemu zadružnemu delu, odpravljanje nezaposlenosti, večji izvoz in drugo, malo pa smo za njegov razvoj naredili.
Iz leta v leto se vrstijo razprave, pogosto so ponavljali iste besede, opozarjali na iste težave. Zdaj kaže, da se stvari vendarle premikajo: novosti prinašajo ustavna dopolnila, pa nov obrtni zakon in tudi zakon o dohodkih občanov. Obrtniki se bodo v bodoče lahko ukvarjali z vsako dejavnostjo (izjeme so res redke), več bo možnosti za ustanavljanje obrtnih zadrug, spremenjen bo odnos do lastnine. Med pomembnimi novostmi obrtnega zakona je možnost opravljanja
več glavnih dejavnosti, večje bodo možnosti zaposlovanja, med pomembnimi novostmi pri zakonu o davkih pa je seveda možnost oblikovanja obratnih sredstev. Prav to je namreč zdaj, ko vse pestijo velike obresti, za obrtnike še poseben problem. Pomembna novost je tudi davčna olajšava za vsakega zaposlenega. Novosti je še več — toda obrtniki pravijo, da so to novosti le glede tega, da jih naj bi zdaj vendarle sprejeli. Niso pa to novosti, če mislimo na to, da so na to obrtniki in obrtniške organizacije opozarjali že veliko let. Na nekatere že vse od leta 1979, pa so vendarle naletavala na gluha ušesa. ,
Novosti tako prihajajo zdaj, ko je naše obrtništvo ze povsem izčrpano, ko mnogi že odpuščajo delavce, nekateri tudi obrtno dejavnost. Če bodo vsi ti predvideni ukrepi res tudi sprejeti, bo naše obrtništvo vseeno potrebovalo nekaj let, da se bodo te vzpodbu-jevalne novosti poznale. Nikakor pa to ne pomeni, da bi lahko izpolnili ambiciozno zastavljene srednjeročne programe.
Ob težavah, s katerimi se ukvarja obrtništvo je tako čudno, da lahko iz delavnic še vedno prihajajo tako kakovostni izdel-
ki, kakršne lahko tudi vidimo na celjskem obrtnem sejmu. Tudi Ernest Draš. predsednik organizacijskega odbora je na otvoritvi seima poudaril, da še nikoli ni bilo takega razkoraka med tistim, kar lahko vidimo na sejmu — tega pa ni mulo - in med tistim, kar se dogaja v naših obratovalnicah. Za zunanjim bliščem sejma se skriva nekaj, kar že dalj časa ne moremo več imenovati boj za razvoj, ampak le še za goli obstanek. Ob tem pa je opozoril tudi na nespodbudno zvezno zakonodajo, po njegovem je treba predvsem odpraviti prometne davke za vsa osnovna sredstva in repromateriale, urediti plačila obrtnikom v zakonitem roku ter urediti možnost vključevanja obrti v mednarodno menjavo.
Branko Mikulič je na nekatere novosti opozoril že na sami otvoritvi, na nekatere pa še na posebnem dvournem pogovoru z obrtniki. Kaj pa se no res spremenilo, bodo obrtniki šele občutili. Upajo pa, da bo nekaj rezultatov vidnih že vsaj do prihodnjega obrtnega sejma. In da takrat razkorak med razstavljenim in dejanskim stanjem obrtništva ne bo lik.
več tako veh
(—fk)
SAVINJSKO-ŠALEŠKA NAVEZA
Narod med bazo — kje je ploskanje?
Nekateri pravijo, da so bili zadnji vikendski dnevi na našem območju nekaj posebnega. Ne le zalo. ker je bilo res lepo vreme, ampak bolj zaradi tega. ker naša ljuba baza že dolgo ni bila deležna tolikšne vodstvene pozornosti kot v teh dneh. Od Šmarja do Mozirja in še v bližnjih revirskili Jančah so lahko ljudje opazovali svoje predstavnike.
Osrednja medijska zvezda tega vikendskega obiskovanja naj hi bil sam Branko Mikulič. ki se je iz Beograda pripeljal na celjski sejem obrti. Čeprav je lepo rekel, da sem ni prišel prodajat
ampak kupovat, s tem le ni mislil. da si je prišel nakupil razne obrtniške izdelke — povedati je le želel, da je odprte narave in pripravljen prisluhniti ljudem. Vsi mu pri tem seveda niso najbolj verjeli, saj ga poznajo bolj z drugačne strani. In čeprav so mu v Sloveniji že očitali, da si razen tistega potrebnega kratkega skoka v Ljubljano naše republike uradno še ni ogledal, tudi tokrat v Celju ni bil deležen kake posebne pozornosti. Še ko naj bi bil ob otvoritvi povedal »novosti« za obrtnike, jih je bilo med obiskovalci veliko takih, ki mu niso pozorno prisluhnili — kot
da so se zavedali, da kar je odločeno — tako bo, ne glede na to. kar bo povedal. Bolj verni poslušalci so bili Šmarčani, ali tisti v Jančah. saj nam nekako besede Stanovnika in Smoleta segajo globje — pa čeprav tudi taka besedna telovadba pri poslušalcih ni več pozorna take pozornosti, kol so je bili razni govorci deležni pred časom. V Celju so pri Mlinarjevem Janezu obrtni delavci sicer prisluhnili svojemu Marjanu Orožnu. toda veliko bolj pozorno so prisluhnili Vinku Šimeku — pa čeprav sta oba povedala v glavnem le že znane stvari.
Vse namreč kaže na to. da so takih visokih obiskov najbolj veseli listi, ki jim jili uspe dobiti. Ljudje pa so nekako utrujeni. Vodilni jih ne privlačijo več veliko. še manj njihovi dolgovezni govori. Saj tudi če jim kaj obljubijo. vedo. da tako ne bo. To, da jih opominjajo, da naj malo še potrpijo. pa tudi nočejo več poslušati.
Kje so že časi, ko so bazniki dodobra ogreli roke. ko so ploskali obiskovalcem in njihovim govorom. Zdaj še roke raje varčujejo — posebno še. ker jih vneto opozarjajo, da bo vanje še treba pljuniti.	(frk)
Sosedje so praznovali
Na repu, a ne zaostajajo več
Rezultati šmarskega gospodarstva so ob polletju dokaj spodbudni — težav pa jim ne manjka.
Gotovo so Šmarčani tudi ob letošnjem praznovanju občinskega praznika lahko potrdili spoznanje, da se morajo vendarle nasloniti na lastne sile, če želijo hitreje napredovati in vsaj loviti vlak z ostalimi v republiki. Podobno kot šentjurski sosedje so namreč že pred leti spoznali, da se na razvitejše brate ne kaže preveč zanašati. Šmarčani so sicer veseli pomoči, ki so jo dobili in z veseljem gledajo predvsem razvoj Gorenjeve organizacije v Rogatcu in Bistrici ob Sotli, že zdavnaj pa so spoznali, da kaj
več naložb od zunaj ne bo.
Svoj razvoj so usmerili na tri področja: industrija (Steklarna, Metka v Kozjem, Streklarska šola, Vital, mestinski Bohor), zdraviliški turizem (ob zdravilišču Rogaška Slatina se vse bol j razvijajo Atomske toplice — tu pravkar raste nova Atomska vas) in kmetijstvo. Tu je še posebno pomembno, da seje kmetijski kombinat izvlekel iz izgube, saj si želijo predvsem dobrih stikov s kmeti. Odstotek kmečkega prebivalstva pa je v tej občini še vedno zelo velik. Od razvoja kmetij-
Predsedstvo OK ZRVS Velenje
Šestim zvezno odlikovanje
Pretekli torek je bila v Vili Široko šesta redna seja predsedstva občinske konference ZRVS Velenje, ki je bila obenem tudi svečana. Člani predsedstva so najprej pregledali izvršene naloge, se pogovarjali o uresničevanju nalog v septembru in oktobru ter se seznanili s poročilom o obisku rezervnih vojaških starešin v Splitu. Sledila je svečana podelitev odlikovanj Socialistične federativne republike Jugoslavije.
Visoka odlikovanja za dolgoletno aktivno delo v stanovski organizaciji, za delo na področju SLO in DS ter za delovanje v drugih druž-beno-političnih organizaci-
jah, je podelil predsednik skupščine občine Velenje Drago Šulek. Prejeli so jih: FRANJO NAGODE - Red dela z zlatim vencem, ALOJZ NAPOTNIK - Red dela z zlatim vencem, JANEZ BASLE in ZVONE VI-DIC — Red republike z bronastim vencem, BOGOMIR GNEZDA — Red zaslug za narod s srebrno zvezdo in EMIL CAVNIK - Red dela s srebrnim vencem.
Vsem odlikovancem sta čestitala predsednik skupščine občine Drago Šulek in predsednik občinske konference ZRVS Mihael Uranjek, v imenu odlikovancev pa se je zahvalil Janez Basle. B. M.
stva pa je tudi odvisno, kako bo ostalo naseljeno prenekatero območje v dokaj razprostranjeni šmarski občini.
Ob polletju se lahko v šmarski občini pohvalijo z dobrimi rezultati, zato je lahko bilo tudi nedeljsko slavje toliko svečanejše. Industrijska proizvodnja namreč raste, močno so tudi zvečali iz-
voz in zdaj daje prodaja na tuje že 23 odstotkov celotnega dohodka. Vse to jih sicer še ni premaknilo kaj više na slovenski lestvici razvitosti občin, toda pomembno je že to, da so zadržali korak z ostalimi.
(fk)
Anketa v ozd na območju SŠGZ
Vabljivo izobraževanje
Anketa, ki so jo pripravili na Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici, in ki je zajela glede na število zaposlenih pretežno večino delovnih organizacij velenjskega in mozirskega gospodarstva, je pokazala, da je zanimanje za izobraževanje precejšnje.
Še posebno izstopa interes za predavanja, ki bi jih pripravili pri zbornici, med predlaganimi temami pa še posebno metode teamskega dela, informatika pri razvojnem delu ter krožki za izboljšanje kakovosti. Tudi za se-demtedensko izobraževanje, ki ga izvaja Center za usposablja-
REKU SO.
Drago šulek, predsednik občinske skupščine v razpravi o predlogu povišanja cene toplotne energije na seji izvršnega sveta: »Odvaditi se bomo morali barantanja z indeksi. Vse to me spominja na tržnico. Sprejmimo zakonitosti tržnega gospodarjenja.
nje vodilnih delavcev pri slovenski gospodarski zbornici na Brdu pri Kranju vlada precejšen interes, podobno kot za predavanja, ki jih omogoča Gorenje.
Anketa je podlaga, na kateri bodo gradili naprej. Zanimivo pobudo pa so tokrat z zbornice naslovili na Center srednjih šol: študij na 1. stopnji naj bi odprli tudi v primeru, če se zanj ne prijavi predpisano število kandidatov. V tem primeru bi poiskali druge vire sofinanciranja tega študija.
(mkp)
Sicer pa lahko na te podražitve, ki morajo biti seveda argumentirane, gledam tudi drugače. Prisilile nas bodo, da bomo morali več zaslužiti. In da bomo to dosegli, bomo morali več in bolje delati. To pa pomeni razvoj.«
EMONA EKSPRES
Balkanski špijon
(mz)
V našem glavnem mestu je pravzaprav nekakšno zatišje pred viharjem, če seveda odštejemo znamenito dopisovanje in še bolj znameniti spor med Odborom za varstvo človekovih pravic in Predsedstvom naše republike. Slišati je, da je Sta-novnik sila jezen na ta odbor, ki nanj že kar lep čas naslavlja vprašanje, ali je bil tajen vojaški dokument ustaven ali ne, in trdi. da je po paragrafih predsedstvo pristojno in celo dolžno o tem razsoditi. Kar je seveda res, a kako se bo stvar razpletla, je še težko reči, čeprav iz ljubljanskih dobro obveščenih krogov lahko človek izve, da bo še zelo napeto in zanimivo. Zlasti razkrivanje tistega dela afere Janša in ostali, v katerega se je zapletla posebna služba naše državne varnosti in bo še o tem treba kakšno reči: namreč, ali je ta služba ravnala v skladu z zakoni in svojimi pristojnostmi ali pa je morebiti storila tudi kaj nečednega.
Da se je oblast v zadnjih desetletjih odtujila svojemu ljudstvu, je seveda res in grdo: a če se od oblasti in ljudstva odtujijo določene službe in institucije, je pa lahko tudi nevarno. Znameniti brionski plenum. na katerem je odletel Rankovič skupaj z najvišjim vodstvom službe naše državne varnosti, ni popolnoma pospravil s takšnimi težnjami in željami nekaterih, ki naj bi po službeni dolžnosti varovali ustavnost in zakonitost. A slovenska skupščina obljublja, da bo nadzor nad takšnimi okrepila, saj bo predvidoma že konec tega meseca formirana posebna komisija, ki naj bi v imenu ljudstva nadzorovala delo državne varnosti, saj vsakogar vsaj enkrat v življenju prime skušnjava, da bi se šel »balkanskega špijona« na svojo roko. Še zlasti, če se je kakšne tečnobe, ki z ničemer ni zadovoljna in robanti proti sistemu in predrzno piše pobalinske članke — če se je torej takšnega treba znebiti. To se da videti že iz pogrošnih ameriških kriminalk, ko ti agenti FBI mimogrede najdejo v kopalnici ali žepu kakšen kilogram heroina in te pospravijo za nekaj let na hladno. Če pa najdejo kakšen tajen dokument, je še pa toliko bolje.
Zdaj, ko se je naše ljudstvo ob procesu četverici kar nekam zagrelo za fante (ki so resda jezikavi, a da pišejo zanimive članke ni moč zanikati) so se najprej po ljubljanskih ulicah in kavarnah začele širiti nekatere »škandalozne« vesti o tem, kdo sploh so: glavni urednik Mladine Robert Botteri naj bi bil pravzaprav provokator »nasprotne stranke«; ne samo, da gromozansko veliko zasluži, ampak ga plačuje tudi neka domača tajna služba, da bi tečnobe a la Janša in Zavrl spravil v prostore, kjer bi zanje nekaj let (do poboljšanja pa vsekakor) skrbela mati država na svoje stroške. Spet o Janši so se pričele širiti vesti, da ima tri avtomobile, milijarde na žiro računu, pol milijarde plače, na, Mi-kro Adi, kjer je zaposlen, pa so sploh doma same špekulacije, mahinacije in druge socialistične nezakonitosti. Tudi za Zavrla se bo bržčas kaj našlo, ko bo prišel na vrsto, čeprav je že južni tisk pred aretacijami pisal, da je uredništvo Mladine povezano s tujimi, sovražnimi, emigrantskimi vohuni, da bi z njihovo pomočjo razsuli drago
Piše:
Vinko	W
Vasle
nam državo, urago v obeh smislih! Potem lahko izveste, da na sedežu Nove revije pišejo novemu črnogorskemu separatističnemu gibanju ustavo in zakone, kajti Črna gora se želi priključiti k Italiji. In tako dalje in tako naprej. O tem, da velik del slovenskih novinarjev plačuje C1A, je pa rano letos tako in tako že javno govoril Jakov Blaževič, upokojeni hrvaški politik.
Kaj kmalu pa je ljubljanski Nedeljski dnevnik objavil pismo gospoda Marijana Kranjca, v katerem imenovani slovenski javnosti razkriva, koga pravzaprav brani. Človek o Janši ve »vse« — verjetno tudi to, katero številko čevljev nosi — in kako ne bi vedel, da ima 320 starih milijonov plače in zelo zajetno vsoto na bančnem žiro računu, ki si jo je pridobil s pisanjem člankov. Prav to me je zmotilo, da gospodu Kranjcu nisem verjel: od honorarjev za članke pri nas ni mogoče obogateti in kot vem profesionalci sploh ne pišejo za denar, ampak ker radi pišejo. Zdaj je seveda jasno, od kod pravzaprav prihajajo takšna zlobna natolcevanja, ki naj bi omajala Slovence v njihovi borbi za pravično razsojo znamenitega in sramotnega ljubljanskega procesa. Janša je nesramnega provokatorja namreč razkrinkal: gospod Marijan Kranjc je polkovnik JLA, bivši načelnik protiobveščevalne službe naših varnostnih organov pri LAO in bivši pomočnik komandanta LAO za zaledje. In v penziji. Da so pa vojaške penzije nizke, mi pa lahko verjamete, saj so plače tudi in ni čudno, da seje gospod Kranjc zgrozil ob številki 320 milijonov (ki jih Janša nima, ima pa dvakrat nižjo plačo, kar je res) in verjetno samo iz znane slovenske zavisti v stilu »naj sosedu koza crkne« obvestil slovenski delavski razred (ki ima v povprečju sramotno nizke mezde), da je Janša kar zgledno bogat. To da je slišal, se zdaj brani gospod Kranjc, v mestnem avtobusu, saj sta se o tem pogovarjali dve gospe, ki že vesta kaj govorita. Prvič je seveda res, da prisluškovati tujim pogovorom ni lepo, kar piše v vsaki izdaji bontona: drugič drži, da se po mestnih avtobusih marsikaj govori (čez partijo, čez državo, čez Dolanca itn. — lepo prosim, sam sem že slišal), zlasti prvega in petnajstega, ko ljudje dobijo plače in so jezni, pa marsikaj rečejo. In tretjič, ker gospod Kranjc ni povsem običajen državljan SRFJ, mu seveda ne verjamem, da je z obrekovanjem Janše hotel dobro slovenskemu narodu, ampak je hotel slabo Janši in ostalim. Tudi takšne »klasične« kontraobveščevalne metode poznam in slabih ameriških kriminalk, če pa se jih loti balkanski špijon, je pa stvar slej ko prej komična.
Sicer pa tudi mene po javnem razkritju afere v Delavski enotnosti vsak dan vznemirjajo telefonski klici, ki mi obljubljajo prerana nebesa. Nekdo je pač jezen name, kaj bi mu člo-I vek zameril . . .
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od I. janur-ja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot
tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od I. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Franti-škaFoita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 1.000 dinarjev. Mesečna naročnina 3.560 dinarjev, polletna
naročnina za individualne naročnike 21.340 dinarjev, za tujino 36.260 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega veta skupščine SR Slovenije, š evilka 421-1/72 od 8. februarja 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
15. septembra 1988 * titovo velenje
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ
nas cas ★: stran 3
| Predsedstvo Velenjskih komunistov obiskalo sozd REK Franc Leskošek Luka
Nove metode — interesna povezovanja
Skupni sestanek, pripravilo ga je predsedstvo Občinskega komiteja ZK Slovenije skupaj s predsedstvom konference zveze komunistov sestavljene organizacije REK Franc Leskošek-Luka in konferenc komunistov delovnih organizacij Rudnika lignita in Termoelektrarn, je bil v bistvu namenjen večji učinkovitosti, čeprav je bil delovni naslov nekoliko drugačen: pogovor o gospodarski situaciji v energetskem delu kombinata. Vse pač izhaja iz proizvodnih rezultatov, o katerih je bilo veliko govora in tudi v bodoče bo tako. Koliko lahko k boljšim rezultatom pripomorejo komunisti? Kakšne aktivnosti ta trenutek povezujejo v operativni program delovanja? Ti dve vprašanji sta bili ves čas v ospredju.
Blizu 1.000 poslovnih partnerjev Gorenja Muta iz domovine in tujine in na tisoči drugih so jih lahko prepričali o trojnem poslanstvu letošnje manifestacije, to je o razvoju programske celovitosti, tehnološke globine in znanju, ki so ga dosegli na Muti v zadnjih letih, o povečani soodvisnosti med vsemi proizvodnimi programi te Gorenjeve tovarne in o močni povezanosti delovne organizacije z malim gospodarstvom. Marko Rutar, direktor Gorenja Muta, ob tem poudarja, da so letos prikazali, kako so uspešno zasnovali družino enoosnih traktorjev Kosor, za katero so doslej prejeli že 8 visokih odličij. Z izgradnjo nove tovarne, ki so jo odprli lansko jesen, pa so pridobili možnosti, da postane ta nova družina enoosnih traktorjev Kosor, od ulitka do
Zanimanje zaenkrat še ni takšno, kot bi želeli in pričakovali glede na moč šaleškega gospodarstva in njegovo izvozno usmerjenost, pravijo na zbornici. Zaščita industrijske lastnine je pomemben del poslovanja organizacije združenega dela, pa ne samo v pridobivanju teh pravic, ampak tudi v koriščenju. »Izkoriščanja pravic industrijske lastnine ne gre togo razumeti samo kot uporabo izuma v dejanskem smislu. V razvitih deželah neposredno izkoriščajo le okoli dvajset odstotkov vseh patentov, drugi služijo kot blokada oziroma posreden pritisk na konkurenco,« pravi Bojan Zorko iz oddelka industrijske
odkovka in končnega izdelka, resnično njihova.
Skupaj s Semenarno Ljubljana in Tovarno dušika Ruše so na Muti -med drugim- prikazali, da je mogoče z dobrim semenom in z manj kemije pridelati na biološki način tudi dovolj dobre in zdrave hrane. Tako pridobiva uporaba orodja ponovno na pomenu. Na malo večjih površinah pa seveda ne gre brez sodobnih in funkcionalnih strojev — male kmetijske mehanizacije. V Gorenju Muta proizvajajo, kot radi naglasijo, takšne stroje, kot jih potrebujejo mnogi naši občani pri svojih vsakodnevnih opravilih. Zato ni slučaj, da tudi ob izteku letošnje prodajne sezone za malo kmetijsko mehanizacijo ne morejo zadovoljiti vse večjega povpraševanja po njej.
Letošnja jubilejna, deseta ma-
lastnine Gorenje Raziskav in Razvoja. Te njegove besede lahko razumemo samo kot to, da mora konkurenca z vlaganji v lastno razvojno in raziskovalno dejavnost sama najti pot mimo vseh patentov. To pa zmanjšuje njeno konkurenčnost na trgu, pot je daljša, stroški pa večji.
»V našem gospodarstvu pa je še vse preveč vkoreninjeno mišljenje, da je treba ščititi le tisto rešitev, ki se neposredno koristi,« pravi Zorko, »pa čeprav daje večja količina pravic industrijske lastnine tudi širšo podlago za prenos tehnologije. Istočasno pa se premalo zavedamo, da lahko vse inovacije, ki niso zaščitene, prosto izkoriš-
nifestacija Sreča v zelenju in cvetju« je potrdila, da je v Gorenju Muta in na Muti, podobno pa tudi v drugih krajih, kjer živijo delavci te tovarne, prepleten danes z jutri, novo s starim, znanje s tradicijo, kultura z delom. Zato je spremljala prikaz dosežkov in razvojnih hotenj Zelenega programa Gorenja in zlasti še Gorenja Muta tudi vrsta drugih prireditev. Letos so, med drugim, odprli galerijo njihovega upokojenega delavca Antona Repnika, pripravili pa so še nadvse uspelo razstavo »Umetnost, delo in naš kraj«. Obiskovalci, ki so prišli od blizu in daleč, pa so se lahko tudi prepričali, kako napreduje Muta in kakšna je skrb tamkajšnjih krajanov za urejeno okolje.
Manifestacija »Sreča v zelenju in cvetju« priča, kot je povedal Milan Kneževič, tudi o pravilnem posluhu Gorenja za potrošnika in njegovo mnenje. Ziv stik s potrošniki je temeljnji pogoj za uspešnost na trgu. Posebej pa je treba pohvaliti posluh delavcev in vodstva Gorenja Muta za delo z mladino, posebej še z učenci. Vzgoja mladih za njihov pravilen odnos do dela in zemlje je izredno pomemben. Z organizacijo
čamo. Redke so verjetno tiste organizacije, ki načrtno zasledujejo zaščitenost tujih inovacij in tuje nezaščitene dosežke koristijo v svoje gospodarske namene. Vzrok za to pa je gotovo nepoznavanje industrijske lastnine.«
Službe, ki se ukvarjajo z industrijsko lastnino, bi morale imeti pri poslovnem odločanju pomembno, če ne že kar ključno mesto. Z zasledovanjem domače in tuje patentne literature se seznanjajo z najnovejšimi dosežki drugih. Tako lahko pravilno ocenijo trend razvoja svetovne tehnike in pravilno ocenijo tudi vrednost lastnih dosežkov. Hkrati pa bi morale biti tudi dovolj pronicljive, da lahko iz te literature to ocenijo.
Pri tem pa lahko organizacijam združenega dela izredno pomembno pomaga prav Svetovalna služba za industrijsko lastnino ustanovljena pri Savinjsko-ša-leški gospodarski zbornici s svojo informativno in svetovalno
pionirskih zadrug in s pomočjo Gorenja Muta so marsikje, med prvimi pa v Vuzenici, uspeli vzbuditi in razživeti izvenšolsko dejavnost učencev in ponovno zanimanje mladih za kmetijske poklice.
Omeniti je še treba, da je na Muti delovna organizacija Gorenje Fecro iz Slovenj Gradca prikazala iz svojega proizvodnega programa stroje in naprave za molžo in hlajenje mleka. Delavci Gorenja Servis so nazorno prikazali uporabo in vzdrževanje male kmetijske mehanizacije, maloprodajna mreža Gorenja Com-merce pa je predstavila še del drugega proizvodnega programa Gorenja. Tako sta Gorenje Servis in Gorenje Commerce kar najbolj neposredno in nazorno prikazala, kako v tem poslovnem sistemu gradijo most med proizvodnjo in uporabniki njegovih izdelkov.
Organizatorji manifestacije in številni njeni obiskovalci, med njimi tudi tisti, ki so si zadnjo nedeljo ogledali »Parado cvetja«, so ob slovesu zatrdili: »Vidimo se na Muti spet čez dve leti!«
N. K.
funkcijo. Prednost patentnih spisov kot vrednost tehničnih informacij je namreč v primerjavi z drugimi informacijami neprecenljiva. Na eni strani se prednost kaže kot podrobna, strogo tehnična obdelava problema, na drugi strani pa kot zelo natančna informacija.
»Drugi viri, ki jih gospodarstvo uporablja pri zbiranju informacij o stanju in razvoju tehnike ter položaju konsenzov v tem procesu, pa naj gre za knjige, strokovne revije, kataloge, sejme ... ne morejo dati točnega in neposrednega uporabnega opisa izuma, ker navadno navajajo samo splošne podatke,« pravi Zorko, ki k temu pripominja, da pa pogosto pri teh opisih sodelujejo tudi komercialne službe, ki dodajajo propagandne elemente. »Stroški takšne nepopolne informacije pa so pogosto večji od stroškov nabave ali pregleda patentnih spisov.«
Tudi iz teh razlogov vas, če vas na tem področju kaj zanima vabijo v Svetovalno službo za industrijsko lastnino pri Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici. Vsako sredo od 11. do 13. ure so tam strokovnjaki, ki bodo svetovali.
MILENA KRSTIČ-PLANINC
Operativni načrti delovanja, ki jih že izdelujejo, jim bodo lahko v pomoč. Ampak samo v primeru, je bilo poudarjeno, da bodo ti takšni, ki bodo imeli svojo vsebino, zajeli specifiko in se dotaknili konkretnih aktivnosti. Torej programi, ki s svojo vsebino ne bodo pritegnili samo komunistov, ampak vse dobro in konstruktivno misleče delavce, in takšni, v katerih bo vsak videl in spoznal svojo prihodnost. Potreben bo drugačen metodološki pristop k delovanju komunistov. Število sestankov osnovne organizacije v nekem obdobju ne more biti merilo njihove aktivnosti, brez vsebine je takšno sestanko-vanje tudi povsem odveč. Poiskati bo treba druge oblike, ena od možnih je recimo interesno povezovanje komunistov.
Sicer pa imajo v kombinatu
Franc Leskošek-Luka možnosti in predlogov za učinkovitejše delo že precej. Nekaj so jih navrgli tudi na tem sestanku, gotovo pa bodo pravo obliko in pomen dobili še v operativnih načrtih — recimo kako z drugačno organiziranostjo delovnega časa do cenejše cene njihovega proizvoda, o zmanjšanju števila temeljnih organizacij — o čemer bodo razprave še tekle. Ta vprašanja so predvsem organizacijska, na sestanku pa so se dotaknili tudi pristopa.
Eden od napotkov s tega skupnega sestanka pa je bil tudi naj bodo vse akcije načrtovane tako, da se bo vedelo, kdo kaj naredi, tako se lahko kasneje pogovarjamo tudi o tistem, ki tega ni storil. Zato, da ne bo tako kot danes, za vse kriva samo partija.
(mkp)
Polletje Rudnik lignita Velenje zaključil z ostankom čistega dohodka
Pozitivni rezultati sad njihovega dela
Številni notranji ukrepi, ki so jih na Rudniku lignita Velenje sprejeli z enim samim, a pomembnim ciljem — zmanjšati stroške poslovanja, z manj zaposlenimi in manj opravljenimi nadurnimi dninami doseči enake proizvodne rezultate, torej povečati produktivnost, so se v tej delovni organizaciji ob polletju že pozitivno odrazili. Z doseženim je zadovoljna tudi Dragica Kotnik, članica poslovodnega odbora Rudnika lignita, zadolžena za področje gospodarjenja.
»Za spremembo smo v polletju dosegli pozitivni rezultat. Res je samo simboličen, imeli smo dve milijardi ostanka čistega dohodka, ki smo ga potem nekaj namenili za rezervni in nekaj za stanovanjski sklad. Ta rezultat pa je dragocenejši zato, ker je izključno sad našega dela. Učinke izvajanja ukrepov smo ovrednotili na približno šest milijard dinarjev in ta simboličen ostanek dveh milijard pomeni, da bi v primeru, če ukrepov ne bi izvajali s takšno intenzivnostjo kot smo jih, poslovali z izgubo,« je prepričana Dragica Kotnik.
119 MILIJARD CELOTNEGA PRIHODKA
Čeprav številke niso vedno najbolj priljubljene, pa tokrat veliko povedo. Rudnik lignita Velenje je v prvem poletju ustvaril 119 milijard celotnega prihodka, porabljena sredstva so znašala 52 milijard, za obveznosti iz dohodka je šlo 22 milijard dinarjev, čistega dohodka pa jim je ostalo 44 milijard. Od tega so jih 42 porabili za osebne dohodke, 2 milijardi pa, kot smo že uvodoma povedali, namenili v rezervni sklad in sklad stanovanjske izgradnje.
Izvajanje notranjih ukrepov se najbolj pozitivno odraža v indeksu porabljenih sredstev. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem, so bila višja le za 114 odstotkov. Če k temu podatku za primerjavo dodate uradno inflacijo v tem času, potem podatek ne potrebuje nobenega komentarja.
KAKO OB KONCU LETA?
Ukrepi, ki jih izvajajo na Rudniku lignita Velenje niso bili sprejeti samo za pol leta, ampak predstavljajo obveznost tudi v naprej. Njihov proizvodni cilj — 4,7 milijonov ton nakopanega lignita želijo doseči v rednih delovnih dneh in v okviru načrtovanih ali celo nižjih stroških. V to so usmerjene vse aktivnosti, ki jih mesečno spremljajo in ocenjujejo tudi v samoupravnih organih.
Pri oceni poslovanja v devetih letošnjih mesecih pa ima pomembno vlogo podatek, da je Rudnik lignita Velenje z devetdesetimi odstotki prihodka vezan na skupni prihodek v okviru prodaje električne energije.
Ker pa sta v teh devetih mesecih kar dve tromesečji z letno tarifo (nižja tarifa pri inkasu električne energije) pa to pomeni: »Ocenjujemo, da bo kljub izvajanju notranjih ukrepov in doseganju načrtovane proizvodnje v devetih mesecih izkazana izguba — po naši grobi oceni okoli 20 milijard, ob koncu leta pa bo ta precej manjša, ocenjujemo okoli 6 milijard. Ob tem seveda, da v tej izgubi še niso všteti potrebni skladi. Poseben problem je stanovanjski sklad in pa dodatna obveznost, ki nas čaka po sprejetju zakona v skupščini SRS, to je obveznosti za nerazvite,« razlaga Dragica Ko-
tnik. Pri slednjem ima v mislih prispevek, ki ga je bilo premogovništvo oproščeno od leta 1980, pomeni pa ta trenutek 5 dodatnih milijard potrebnega prihodka, da bodo pokrili tudi te obveznosti.
PREMOG SMO LETOS PODRAŽILI DVAKRAT
Čeprav imamo potrošniki občutek, da se premog neprestano draži, pa temu ni čisto tako. Od lanskega novembra so velenjski rudarji dvakrat uveljavili višje cene, I. junija za 30 odstotkov in 1. septembra za 34 odstotkov.
»Glede na to, da smo se v Jugoslaviji dogovorili za skupne elemente pri oblikovanju cene premoga, v sklopu tega pa tudi elektrike, pričakujemo, da se bodo nove razprave o usklajevanju cen pojavile spet 1. oktobra. V tej novi
uskladitvi pa je predvideno 75-od-stotno realno povišanje in uskladitev s tekočo inflacijo,« pravi Kotnikova.
Ob koncu bi bilo treba dodati še nekaj besed o problemu trajnih obratnih sredstev. Na Rudniku lignita pravijo, da je akcija zastavljena, pa ne samo pri njih, ampak tudi v celotnem sistemu elektrogospodarstva in premogovništva, saj brez dinarja lastnih obratnih sredstev ni mogoče preživeti. »To pa je tisto, česar se v našem sistemu, pa ne mislim samo elektrogospodarstva in premogovništva, ampak gospodarstva kot celote leta in leta nismo zavedali. Pomeni pa dodatne obremenitve, dražje poslovanje v prihodnjih mesecih in prihodnjem obdobju.«
MILENA KRSTIČ-PLANINC
VIŠJA PRODUKTIVNOST
V prvem polletju lanskega leta je bilo v Rudniku lignita Velenje v poprečju zaposlenih 5493 delavcev, v letošnjem prvem polletju 5382 delavcev, danes jih je 5359, zmanjšujejo nadurno delo, beležijo pa še en pomemben rezultat — zmanjševanje izostankov z dela zaradi bolniškega staleža. Če so v času največjih odsotnosti z dela zaradi bolezni beležili dnevno odsotnost 550 delavcev, je ta podatek v zadnjem času bistveno manjši. Manjka 350 delavcev, vseeno pa to pomeni, da je dnevno 200 ljudi na delu več.
46 MILIJARD KRATKOROČNIH KREDITOV
»Če smo rekli, da smo ustvarili 119 milijard celotnega prihodka v prvi polovici leta, trenutno pa imamo 46 milijard kreditov, to pomeni, da smo približno za 2 dinarja prihodka najeli I dinar kredita. To je sicer poenostavljen primer, ker so obveznosti še iz preteklih let, ampak približno tako je,« pravi Dragica Kotnik.
OBRESTI
Gotovo si bodo na Rudniku zapomnili 15. avgust. Obresti za kratkoročne kredite so znašale več, kot pa je bilo potrebnih sredstev za osebne dohodke meseca julija.
15. septembra jih čaka 5 milijard obresti za kratkoročne kredite. Za primerjavo: v celem prvem polletju letošnjega leta so plačali II milijard obresti, v juliju že 7, v avgustu 5. Stroški zadolževanja v dveh mesecih odtehtajo stroške zadolževanja prvih šestih mesecev.
Dober posluh Gorenja Muta za potrošnika
Stroji kot jih potrebujejo uporabniki
»Ni naključje, da je Zeleni program Gorenja, ki je namenjen pridobivanju in dodelavi hrane, povezan z več stoletno tradicijo tovarne na Muti in potrebo po hitrejšem razvoju kmetijstva«, je ob odprtju jubilejne, desete manifestacije »Sreča v zelenju in cvetju« poudaril Milan Kneževič, predsednik Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in čestital delavcem Gorenja Muta za doslej prehojeno pot in dosežene rezultate.
POD PRHO
(Pre)grenko spoznanje
za vosovce
»Letos mineva 45 let, ko je bila ustanovljena Varnostno-obveščevalna služba — VOS OF na Štajerskem in Koroškem. To je skoraj pol stoletja burnega življenja in dela nas nekdanjih partizanov, živečih ali že umrlih, v skupnosti naših narodov za lepši jutrišnji dan. Naši cilji, za katere je ugasnilo toliko življenj, niso uresničeni, čeprav smo dolga povojna leta z ogromnimi napori ustvarili temelje za srečnejše življenje delovnih ljudi. Partizani smo dali neprecenljiv delež za dosego teh plemenitih ciljev. To vedo naši delovni ljudje in to bo potrdila tudi zgodovina. V teh usodnih trenutkih, ko se odloča o nadaljnjem razvoju Jugoslavije in v tem sestavu naše ožje domovine Slovenije, je prav in potrebno, da se po dveh letih zopet srečamo nekdanji VOS-ovci, da se preštejemo koliko nas je še ostalo in da ponovno potrdimo našo visoko patriotično zavest.«
To je uvodni del vabila, ki ga je svojim članom poslal odbor skupnosti borcev VOS OF za Štajersko za srečanje pri spomeniku varnostno-obveščeval-ni službi v Savinjskem gaju. Na sobotno srečanje so bile povabljene tudi žene nekdanjih vo-sovcev. Vse lepo in prav. Do tu. Kajti v nadaljevanju piše: »Ker nam pomanjkanje denarja onemogoča že tradicionalno
pogostitev, pričakujemo razumevanje, če bo naša pozornost v tem pogledu skromnejša.«
Grenko spoznanje in grenko dejstvo! Smo res že tako daleč? Saj vendarle člani tega odbora ob spominskem obeležju v Savinjskem gaju nikoli niso imeli na svojih srečanjih bogve kakšnih pogostitev! Posedli so na klopi v lepem okolju gaja, se pogovorili, razveselili ponovnega snidenja. Brez kristala in porcelana. Pojedli so golaž, pasulj, klobaso . .., popili kozarček vina, piva ... Po partizansko. In bili so zadovoljni. Mar res danes niti to ni več možno? Ne verjamem. Nočem in ne morem. Mlad sem in nisem doživel vojnih grozot, vendarle pa temu odboru malce »zamerim«. Ob vsaki priložnostni slovesnosti prejšnji teden v mozirski občini je bilo dovolj dinarjev tudi za golaž in klobase in prepričan sem, da bi lahko bili takšne »pozornosti« deležni tudi vosovci. »Zamerim« zato, ker v vabilu piše neizpodbitno dejstvo, da se srečajo tudi zato, da se preštejejo, koliko jih je še.
Vsako leto manj. In letos jih je bilo še manj. Tudi zavoljo tega vabila, ne le zaradi neusmiljenega zakona, ki odloča o življenju in smrti. Spoznanje je bilo za prenekaterega le prehudo!
Janez Plesnik
Učimo se pri sosedih
Jesen prihaja. Čas sejmov. Povsod jih je polno, celjski, zagrebški, krajnski. graški, šuštarški in še in še. Prav vsi so dobro obiskani. Vsi prinašajo organizatorjem in vsem, ki znajo prisloniti svoje »piskrčke« velike kupčke novcev. Množice se kar valijo v te kraje in najbrž ni treba posebej poudarjati, da veliko pridobijo vsi v teh mestih. Sicer pa se vsega tega dobro zavedajo in živijo s svojimi sejmi.
Pa se ustavimo na najbližjem sejmu, v Celju. Celje in njegovi prebivalci dihajo z njim. Vse utripa v sejemskem razpoloženju. Kako tudi ne. saj je sejem prerasel vsa pričakovanja, verjetno tudi njihova in dobil mednarodne razsežnosti.
Pohval so dobili v teh zadnjih dneh že toliko, da jim naša ni potrebna. Zato izkoristimo njihov uspešni sejem za kratko razmišljanje. Naj nam bo primer in vzor, da se še sami lotimo česa podobnega. Še posebej, ker smo bili pred mnogimi leti tudi na tem področju na
dobri poti. Pa se nismo znali dogovarjati. pa se nismo mogli uskladiti Veliko pripomb smo imeli na vse in poln koš nevoščljivosti. če je komu kapnil ob tem kakšen dinar preveč, če ga je pridobil na preeno-staven način. Preveč smo biti nevoščljivi, da bi lahko videli, da tudi s takšno dejavnostjo, lahko vsi skupaj, celo Titovo Velenje in cela občina, veliko pridobimo.
Saj ne, da nimamo nič. Tudi mi imamo nekaj sejmov, med njimi dobrega, ki smo ga tudi mi vzeli za svojega — Gorenjevega. Tu pa je še veliko možnosti, ki jih ne vidimo oziroma se nam jih ne da videti. Pa za konec morda konkretna ideja kakšnemu zagnancu. Vzklila je na obrtnem sejmu v Celju, kjer je mogoče videti, da se lotevajo zasebniki v teh časih že čisto vsega in to zelo uspešno. Za sejemsko dejavnost je v našem mestu še prostor, zasebniku, bi gotovo uspelo.
MIRA ZAKOŠEK
Svetovalna služba za industrijsko lastnino pri SŠGZ
Nezaščitene inovacije lahko koristimo
Na Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici v Titovem Velenju so pred približno štirimi meseci na široko odprli vrata Svetovalni službi za industrijsko lastnino. Zbornica je to službo organizirala v sodelovanju z Gorenjem Raziskave in razvoj, namenjena pa je tako organizacijam združenega dela kot posameznikom. Nudi jim vse informacije povezane z industrijsko lastnino, pomaga pri sestavljanju patentnih prijav, modelnih zaščit, prijav žigov in tudi pri sestavljanju knovv-hovv in licenčnih pogodb.

4. stran *
Skupina iz Slovenije na obisku v SAP Kosovo
OD TU IN TAM
titovo velenje * 15. septembra 1988
Zgledno sodelovanje Oakovice z Gorenjevim gospodarstvom Slovenije
Prejšnji teden se je mudilo na obisku v Socialistični avtonomni pokrajini Kosovo skupina novinarjev, sociologov, gospodarstvenikov in družbenopolitičnih delavcev iz Slovenije; pridružili pa so se jim tudi gostje iz Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Ekskurzijo, oziroma »Informacijski preboj« kot so obisk poimenovali organizatorji, so pripravila društva Dnevnika, Ljubljanskega dnevnika in Radia Študent.
Udeleženci te informativne ekskurzije so se v petek mudili v Djakovici. V tamkajšnjem Domu kulture je goste pozdravil in jim zaželel dobrodošlico v mestu predsednik OK SZDL Djako-vica, Milan Slavkovič. Posredoval pa jim je tudi »osebno izkaznico« občine Djakovica.
105.000 PREBIVALCEV, 6.000 PRIJAVLJENIH NEZAPOSLENIH
Občina Djakovica šteje 105.000 prebivalcev, zaposlenih pa jih je nekaj nad 19.000, od tega jih ima 1.200 visokošolsko izobrazbo. Kar 95 % vseh prebivalcev je albanske narodnosti, sicer pa jih živi na vasi 53 % vseh občanov. Občina je »razdeljena« na 29 krajevnih skupnosti. Tekstilna industrija zaposluje 5.700 delavcev, kovinsko-predelovalne nad 3.000 delavcev, v predelavi kmetijskih proizvodov je zaposlenih 1.700 delavcev, industrija gradbenega materiala in gradbena operativa 2.000 delavcev itd. Na nadaljnji razvoj kmetijstva in industrije za predelavo kmetijskih pridelkov pa bo pomembno vplival hidromelioracijski sistem »Radonjič«, s čimer so ustvarjeni pogoji za intenzivnejšo in uspešno Kmetijsko proizvodnjo na okrog 6.000 ha zemljišč. (Od skupno 15.000 ha vseh obdelovalnih površin v občini).
Milan Slavkovič je med pogovorom poudaril, da namenjajo v Djakovici posebno pozornost združevanju dela in sredstev z združenim delom zunaj Kosova, j Skoraj 70% vseh delovnih orga- |
nizacij iz te občine je združilo delo in sredstva z delovnimi organizacijami v drugih republikah oziroma SAP Vojvodina. Pri tem je še posebej opozoril na uspešnost tega združevanja med delovno organizacijo »Gorenje Elek-tromotori« in delovno organizacijo »Gorenje Gospodinjski aparati« Titovo Velenje, prav tako pa tudi sodelovanje z mariborsko Elektrokovino. Sicer sodeluje Rudnik Kroma »Deva« s Tovarno dušika Ruše, »Radnik« s Kranjsko Savo, »Metaliku« s celjsko Emono in »Agrovojvodi-no« Novi Sad, »Emin Duraku« z ljubljansko Tobačno tovarno inSmeltom itd. Takšno sodelovanje želijo v prihodnje še širiti in utrjevati saj so delovni ljudje Djakovice spoznali, da je pogoj za njihov nadaljnji razvoj ne samo širjenje in posodabljanje zmogljivosti, pač pa tudi sodobnejša organizacija proizvodnje in poslovanja, pomoč strokovnjakov. skupni izvoz itd.
Med problemi, s katerimi se srečujejo v občini Djakovica, pa velja še posebej opozoriti na naslednja: nizek povprečni osebni dohodek, le 208.000 din in več kot 6.000 prijavljenih nezaposlenih (čeprav jih je po nekaterih ocenah celo blizu 10.000), od te-
ga več kot 2.000 s srednješolsko izobrazbo in 80 z visokošolsko izobrazbo.
S POMOČJO GORENJA ZANESLJIVEJŠE POSLOVANJE IN RAZVOJ
Po ogledu dela Djakovice so se udeleženci Dnevnikovega »Informacijskega preboja« dalj časa zadržali med njihovimi gostitelji v tej občini — v delovni organizaciji »Gorenje Elektroko-motori«. Med potjo v tovarno so se ustavili v vrtcu, ki ga je letos zgradila tovarna in ki sprejme v - — - - ov. Pn
eni izmeni 180 malčkov.
tecej-
šnja pozornost gostov pa je med ogledom tovarne veljala novi najsodobnejši liniji za proizvodnjo elektromotorjev za kompresorje, ki sojo predali namenu 26. aprila letos. Direktor Ali Buza je goste podrobno seznanil z razvojem delovne organizacije, ki seje 1. I. 1986 vključila v posebni sistem Gorenja. Da bi zagotovili večjo izkoriščenost zmogljivosti, zanesljivejše poslovanje in razvoj je tovarna 1977 ponudila elektromotorje za pralne stroje tudi v Gorenju. Pred desetimi leti so sklenili prvi sporazum o po-slovno-tehnicnem sodelovanju, sledila pa sta dva samoupravna sporazuma o združevanju dela in sredstev. Rezultat sodelovanja je bila najprej posodobitev in povečanje proizvodnje elektromotorjev za pralne stroje, zatem pa I. faza nove tovarne za proizvodnjo elektromotorjev za kompresorje z zmogljivostjo 500.000 elektromotorjev letno in aprila letos še 2. faza za tovarne, s katero so povečali zmogljivosti za
proizvodnjo elektromotorjev za kompresorje na 1.500.000 elektromotorjev letno. Tako se je še bolj utrdila tehnološka in dohodkovna povezanost delovne organizacije »Gorenje Elektromoto-ri« z delovno organizacijo »Gorenje Gospodinjski aparati« in poslovnim sistemom Gorenje. S temi naložbami je bil združen
horizontalni razvoj delovne organizacije. Omeniti velja še, da je tovarna aprila letos zgradila v manj razviti obmejni Krajevni skupnosti Ponoševac servis za industrijsko obnovo elektromotorjev; v njem je dobilo delo 140 delavcev. Tovarna je leta 1985 s sodelovanjem z mariborsko elektrokovino uredila linijo za proizvodnjo industrijskih elektromotorjev z letno zmogljivostjo 50.000 elektromotorjev.
Ali Buza je med pogovorom poudaril, da si'sedaj delavci Gorenja Elektromoton prizadevajo, da bi kar najbolj izkoristili obstoječe proizvodne zmogljivosti ter da bi kar najbolj spremljali tehnološki razvoj proizvodnje elektromotorjev v svetu. To se mora odražati v nadaljnjem posodabljanju tehnoloških procesov in spremljanju razvoja elektromotorjev, da bodo izdelki Gorenja Elek tromotori konkurenčni s tistimi, ki so na voljo na tehnološko najzahtevnejših svetovnih trgih, zlasti še kar zadeva tehnične lastnosti, kakovosti in ceno. Zato tudi ni slučaj, da ima delovna organizacija 70 štipendistov na visokih šolah (elektrotehnika, strojništvo), njihove štipendije pa so višje od drugih štipendij oziroma za druge študije. Strokovnjaki Gorenja Eiektromolori sodelujejo že nekaj časa pri pripravi dijakov srednjih šol za potrebe delovne organizacije, eaen od njihovih strokovnjakov pa je bil imenovan tudi za pomočnika direktorja srednješolskega centra v Djakovici.
Janez Miklavčič, pomočnik poslovodnega odbora Gorenja pa je goste seznanil s sodelovanjem poslovanja sistema Gorenje z gosp9darstvom SAP Kosovo. Začetki sodelovanja segajo v leto 1968, ko je tovarna amortizerjev iz Prištine dobavila Gorenju prve amortizerje za pralne . stroje. Sodelovanje se je z leti okrepilo tako. da je zdaj ta tovarna edini Gorenjev dobavitelj amortizerjev za pralne stroje. Med Gorenjevimi dobavitelji sta tudi kombinat »Trepča« in tovarna »Balkan« iz Suve Reke. Vrednost dobav gospodarstva
Kosova poslovnemu sistemu Gorenje znaša 10% vseh domačih dobav Gorenja. Sicer pa je na Kosovu tudi Gorenjevo predstavništvo. razstavno prodajni center in servis.
Med pogovorom, ki so se ga udeležili tudi predstavniki delovnih organizacij iz Djakovice, ki sodelujejo z gospodarstvom Slovenije in predstavniki občine Djakovica je tekla beseda tudi o šoli za zaposlene v tej Gorenjevi tovarni. Udeleženci razgovora so si ogledali nov tovarniški otroški vrtec, predstavniki delovne organizacije pa so povedali, da so letos dodelili delavcem 43 višek stanovanj (za njihov nakup so vsi zaposleni opravili 8 udarniških sobot) in da bodo, kot pričakujejo letos rešili vsa stanovanjska vprašanja zaposlenih. Skrb za urejene pogoje dela in življenja delavcev se odraža tudi v urejeni družbeni prehrani delavcev, v nakupu zmogljivosti za organizirano dopustovanje in še v nekaterih drugih odločitvah oziroma akcijah. In še to: po besedah Alija Buze so se v delovni organizaciji dogovorili, da bodo vec zahtev usmerili za družbeni standard zaposlenih, in to tudi na račun osebnih dohodkov. V prvem polletju pa je znašal povprečni osebni dohodek v delovni organizaciji Gorenje Eiektromolori 257.000 din (kar je četrtino več. kot je znašalo občinsko povprečje), julijski povprečni osebni dohodek pa je bil 330.000 din.
M. L.
Dokler ima človek glavo na ramenih, zanj ni nič izgubljenega.
Vietnamski pregovor
Demokracija je kakor Kristus —- ni stvari, kije ne moreš storiti v imenu demokracije.
John de Carre Pri nas so bile ustvarjene take demokratične pridobitve. da jih ni lahko ogroziti u nobeno četo. Na tihem se bojim, da bo demokracija ogrozila sama sebe.
Mirko Galič
Industrijska pekama Titovo Velenje
V »Hlebčkua vedno do svežega kruha
Polletni rezultati gospodarjenja sicer ne napovedujejo kakšno bo leto za kolektiv. Vendarle pa so kljub temu nekakšen kazalec prizadevanj za dosego načrtovanih ciljev.
Za kolektiv Merksove industrijske pekarne v Titovem Velenju zaenkrat lahko govorimo kol o tistem, ki so v prizadevanjih — doseči čimboljše — uspešni. Zaradi remonta dveh peči so četrt-
letje zaključili z rdečimi številkami, ob koncu šestih mesecev pa zamujeno nadomestili.
Razlogov za popolno zadovoljstvo kljub temu nimajo. Podrobnejši pregled doseženih re-
Biti človek, se pravi, odreči se vsemu in ne pogrešali ničesar, kadar stopiš r boj za človekove pravice.
Juš Kozak
Moški je lahko srečen z vsako žensko, če je te ne ljubi.	Oscar Wilde
zultatov namreč kaže, da so na slabšem v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Ostanek čistega dohodka je le za malenkost večji kot doseženi v enakem času preteklega leta.
V prvem polletju tega leta so velenjski peki spekli 2445 kilogramov kruha in 264 kilogramov peciva. Izbor izdelkov je resnično zelo pester: iz polbele moke sta potrošnikom na voljo dve vrsti linijskega kruha, in sicer osnovni, socialni po 380 dinarjev in polbele 80 dag štruce po 1500 dinarjev. Iz te moke pečejo še 1,60 dag težke štruce po 3100 dinarjev ter 1,2 kg hlebe po 2400
dinarjev. 60 dag štručke po 1660 dinarjev ter 70 dag po 1920 dinarjev sta iz bele moke. Prav tako tudi domači 1,60 kg hlebi, ki stanejo 4400 dinarjev. Omenimo pa naj še graham kruh in toast.
Pekovskemu pecivu — roglič-ki, makovke, bige, dvojčki, zemlje, so v zadnjem času v dopoldanskih urah v prodajalnah dodali še tri vrste svežega peciva, in sicer štručke posipane s sezamom in makom ter sladke štručke. V industrijski pekarni v Titovem Velenju pravijo, da prodaja tega peciva zanje količinsko ni zanimiva. Vendar vztrajajo pri njih zato, da bi kar najbolje
ustregli zahtevam in željam kupcev.
Slednjim so »podredili« tudi nekatere novosti, ki jih načrtujejo zaposleni v drugi polovici leta. Zaradi neustreznega dovoza kruha do prodajaln in nato do potrošnikov je kakovost najosnovnejše jedi slabša. Za odpravo te pomanjkljivosti bodo že v jeseni do večjih prodajaln razvažali kruh s posebnimi avtomobili tako, da bodo kruh že v pekami zložili na žičnate vozičke in na teh bo v prodajalnah počakal na kupca. Druga stvar, ki jo načrtujejo, pa je ureditev majhne prodajalne kruha pri sami pekarni. Poimenovali jo bodo Hlebček, svojemu namenu pa predali konec tega meseca. V njej bodo lahko potrošniki kupili kruh, ki ga bodo peki sproti vzeli iz peči.
-top-
Gorenje Bira
V treh letih naredili milijon hladilno zamrzovalnih aparatov
12. september, dan, ko je bil pred tremi leti izdelan prvi hladilnik, so delavci Gorenje Bira izbrali za praznik tovarne. Letošnji slavnostni dan so obeležili zadnji ponedeljek s svečano sejo delavskega sveta delovne organizacije, ki so se je udeležili predstavniki Gorenja, občine Bihač in delovnih organizacij, s katerimi Gorenje Bira sodeluje.
Direktor Esad Mujakič je zbranim spregovoril o dosedanjem razvoju tovarne in med drugim poudaril, da so v treh letih v tej najmlajši Gorenjevi tovarni v Bihaču osvojili proizvodnjo vseh predvidenih tipov hladilno-zamrzovalnih aparatov, odplačali so polovico vseh posojil, na tuje pa prodajo več kot 60 % vse proizvodnje. Gorenje Bira zavzema vse pomembnejše mesto tako v poslovnem sistemu Gorenje kot v občini Bihač, saj ustvari npr. že tri četrtine izvoza občine. V treh letih so v Gorenju Bira izdelali milijon hladilno zamrzovalnih aparatov; milijonti aparat bo zapustil tekoči trak tovarne konec septembra. Povedano pa je
še bilo, da 1.400 delavcev Gorenje Bira dobro uresničuje letošnji najpomembnejši nalogi — izdelati skoraj 450.000 hladilno zamrzovalnih aparatov in prodati na tuje za 28,5 milijonov dolarjev izdelkov.
Gostje, ki so se udeležili svečane seje delavskega sveta, so skupaj z gostitelji izrazili prepričanje, da bo četrto leto poslovanje Gorenja Bire še uspešnejše kot so bila prva tri.
Na seji so podelili priznanja in nagrade najprizadev-nejšim deiavcem Gorenje Bira, plakete Gorenje Bira pa so podelili tudi Ivanu Vitež-niku, Ladislavu Grdini, Francu Vohu in Alojzu Ribizlu iz Gorenja v Titovem Velenju.
Ob dnevu Gorenje Bira so v tovarni odprli razstavo del delavcev Gorenja iz Titovega
Velenja, v prijateljskem srečanju pa so se pomerili tudi Gorenjevi nogometaši iz Bi-
hača in Titovega Velenja. Uspešnejši so bili gostje, ki so zmagati s 5:4.	N. K.

ANKETA
Ponositi staro!?
Ko danes poslušaš trgovce, ki prodajajo tekstilno in obutveno blago, se zasmiliš samemu sebi, pa tudi trgovci se ti malo, ker so tudi sami v dvomih, kako bodo prodajali izdelke s takšnimi cenami, kot se nam obetajo. Ljudje se bomo morali znajti, sami kaj sešiti, sple-sti. Ponositi tisto, kar že imamo, pa s prenovo spet narediti modno.
Kako bodo ukrepali Velenjčani? Kako že delajo? Ti dve vprašanji smo zastavili petim prebivalcem našega mesta.
SONJA LEMPL: »Treba bo iz starega kaj preurediti, ponositi, kar se še da. Za veliko novega ne bo denarja, pa saj ga že sedaj ni, če ima človek pokojnino. Saj bi še morda šlo, ampak ko je tudi vse drugo tako drago. Danes brez dveh starih miljonov skoraj ne moreš več v trgovino. Ali pa zimske škornje poglejte — kakšne cene so 6b njih. Kako jih boš pa kupil?«
JERICA RIH-TER: »Doslej sem skoraj vsak mesec kupila kakšen kos garderobe, kako bo pa odslej pa ne vem. Študirati začnem v Ljubljani, denarja bo manj, ker bodo stroški precejšnji. Zdi se mi. da mi ne bo preostalo drugega, kot da še naprej sama kaj spletem pa tudi o tem, da bi obiskovala kakšen šiviljski tečaj že razmišljam. Včasih se pa da kaj tudi odlično prenoviti. Na to bomo sedaj bolj mislili, se mi zdi.«
VLADKA SE-KLIČ: »Za garderobo in čevlje dobivam denar od staršev. Vsak mesec si kaj kupim. Oblačim se navadno kar v velenjskih prodajalnah — v Nami in sedaj v Mister X, včasih pa grem po kakšen kos garderobe tudi v Italijo. Rada sem lepo in modno oblečena, mislim, da bo tako tudi v prihodnje. Čeprav se bom morda morala odreči čemu drugemu.«
ŠTEFAN LE-SKOVAR:
»Ker se ne oblačim po modi, porabim za obleko in čevlje zelo malo. Poglejte cene, saj si je nemogoče privoščiti ne vem kaj! Včasih kupim kaj na razprodaji, sicer pa ponosim staro. Ne vem pa, kako se bodo oblačili mladi, ki imajo radi modo. Mislim, da se bodo nad cenami morale zamisliti tudi tovarne. Saj izdelki, ki bodo predragi, ne bodo šli v promet. Obutev lahko nosiš dlje, sploh če kupiš takšen model, ki se mu ne pozna letnica že ne prvi pogled.«
BRANE GRIL: »Rad sem lepo oblečen in obut, zato mi za obleko in obutev ni škoda denarja. Mislim, da porabim mesečno ' za to kar precej. Ko dobim plačo, grem v trgovino, pogledam, kaj imajo lepega in če potrebujem, tudi kupim. Navadno vzamem s seboj dekle, da se lahko posvetujeva, kaj je v redu in kaj ni. In lepo oblečen bi bil rad tudi v prihodnje, temu se ne bom odpovedal.
(mkp, B. M.)
OH, TA ČUDOVITA BITJA
Hosta na Šumikovi domačiji
piše: Molj
Na obrobju doline, tik Šum-nikovega posestva, leži prostran, skorajda neprehoden gozd po imenu Hosta, ki nudi zavetišče številnim živalim. Pravo malo, živalsko kraljestvo je to, kraljestvo brez kralja — saj vemo, da lev, kralj živali, ne prenese alpskega podnebja, četudi je to na sončni strani. No, da stvar le ne bi bila tako anarhična, da se živali ne bi nena-črtno grizle in pobijale med sabo in, da bi bile dajatve kralju sproti poravnane, po kraljevem osebnem ukazu v Hosti funkcijo guvernerja od nekdaj opravlja dihur Smrdeč. V nobeni povesti, pravljici ali basni dihurjev ne bomo našli na vodilnih položajih v živalski hierarhiji, zato so bile tudi živali same začudene nad kraljevo odločitvijo. A ta je, otresajoč svojo bogato grivo, med uradnim obiskom v Hosti (pripotoval je s cirkusom Maroni) živali podučil, da so časi takšni pa takšni in, da najlaže vladajo tisti, ki znajo pravočasno svoj lastni smrad nesebično porazdeliti na vse — takorekoč gre za kolektivno odgovornost, ki razoroži sovražnika, je modro menil kralj živali.
Streljaj od roba Hoste živi v trdni kmečki hiši šestčlanska Šumnikova družina, ki bo v naslednjih nadaljevanjih igrala pomembno vlogo, zato jo predstavimo malo pobliže: Glava družine je, seve, oče Franc, Šumnikov ata po domače. Možak je pri šestdesetih še prava korenina, bistre kmečke pameti, umen gospodar, spoštljiv do svojih prednikov in do narave, ki ga preživlja; Mati Rozalija je skromna, delovna ženska devetdesetih kilogramov in širokega srca, pa malce, tako kot vse ženske, opravljiva in prepirljiva; starejši sin Franci si kot mojster služi denar v bližnji tovarni električnih stikal. Dekleta si ga vroče želijo, a kaj ko ženil bi se neprestano, oženil pa nikoli. Trma, ki jo je v dobršni meri podedoval po očetu Francu, mu tudi ne da, da bi se uklonil ravno vsaki odločitvi nadrejenih v tovarni; Pravo utelešenje ljubkosti, prisrčnosti in bistrosti je dvajsetletna hči Nina, edina Šumnikovih, ki je pokukala v širni svet, saj že tretje leto študira slovenščino v glavnem mestu. Ravno do prave mere je spogledl jiva in oprezna hkrati, da suče fante kakor se ji zdi; mlajši sin Tonček (ime je dobil po Rozalijenem očetu, mešetarju z živino) je privekal na svet kakšnih deset let za Nino, bolj po zaslugi očetove nestrpnosti in mamine neprosvetljenosti, a ko je že enkrat bil rojen, ni bilo razloga, da ne bi bil vsaj toliko ljubljen kot starejši brat in sestra. Tonček je sicer nekolikanj ležerne narave (trdijo, da po dedku mešetarju), a odprte glave, ki mu omogoča nepričakovane logične odgovore na številna zapletena vprašanja. V šoli ima zaradi svoje ležernosti dokajš-nje težave, ki pa jih mnogo bolj junaško in ravnodušno prenaša kot njegovi starši in učitelji; stari ata Franc je že naglušen dedek z dolgimi sivimi brki ob katerih so shodili vsi trije vnuč-ki. Rad se pošali, še vedno pogleda za kakšno polnejšo osebo ženskega spola, njegova vsakdanja posebnost pa je stavek: V mojih časih je bilo to čisto drugače...
Življenje na Šumnikovi domačiji in v Hosti že dolga desetletja in stoletja teče po ustaljenih tirih, na obeh ozemljih obstaja določena notranja organizacija, obe sta del večjih sistemov, na domačiji od nekdaj vladajo očetje Franciji, v Hosti pa dihur Smrdeč, potomec številnih vladarjev Smrdcev, ki so že davno odsmrdeli v večna lovišča. Leta so pokazala, da je lev ravnal resnično modro, ko je oblast zaupal Smrdcem, saj so le ti uspeli v Hosti obdržati vsaj tisto najmanjšo strpnost med živalmi, ki je še potrebna za obstoj skupnosti. Se več — celo zadnja revolucija v človeškem svetu, ki je Šumnikom odvzela petnajst hektarjev naj-
boljše zemlje v namen kolekti-vizacije, pa deset hektarjev skoraj nič manj plodne zemlje za gradnjo stanovanjskih blokov, ter dvajset hektarjev lepega gozda (tudi Hosto) zaradi zakonov pač, prebivalcem Hoste ni posebno škodovala. Ho sta je bila odslej družbena (se pravi nikogaršnja) in živali so v njej počele skoraj vse kar jim je padlo na pamet. Jasno, seveda, pa so spremembe družbenega sistema v okolici Hoste povzročile določene spremembe živalskega reda v Hosti. Najnaprednejši dihurji (zaradi naravnih zakonitosti njihov vladarski mandat navadno ni trajal dlje kot eno ali dve leti), ki so ovohali svet izven Hoste, so v svojo oblast vnesli določene elemente samouprave po zgledu ljudi, ki naj bi živalim prinesla lepše in živali vrednejše življenje. Živalski sistem v Hosti izgleda po najnovejših spremembah nekako takole: najvišji organ Hoste je dvodomna skupščina (sestavljena iz zbora mesojedcev in zbora rastlinojed-cev), na čelu katere je dihur Smrdeč; predsednik vlade je jastreb Krivokljun, minister za notranje zadeve je volk Okrut-než, resor za notranje zadeve zaseda lisjak Vohljač, ministrstvo za obrambo vodi medved Jaki, skrb za prehrano je zaupana hrčku Trebušonu, minister za zdravstvo, šport, kulturo in PNZ (PNZ — podobne nepotrebne zadeve) je ostareli voluhar Potratnež, nadzor nad delom skupščine, njenimi organi in ministri pa z ostrim vidom opravlja krt Vsevid.
Ob tej globalni ureditvi se seveda živali združujejo v številnih interesnih združenjih, naprimer v: društvu zasledovalcev, društvu plazilcev, društvu letalcev, skakalnem društvu, društvu ljubiteljev gozdnih ciklam, pevskem društvu Slavček, pivsko razvedrilnem društvu Žolna, društvu obre-kljivk, društvu nevidnih Sova, prostozidarski loži SKVOJ (Smrdeč, Krivokljun, Vohljač, Okrutni in Jaki), društvu zbiralcev rosnih kapelj Mavrica, literarnem društvu Gosje pero (predsednik katerega je vsem znani pesnik gosak Pero). . .
Gospodarski sistem Hoste je dosti poenostavljen, vendar je bilo vseeno potrebno vnesti vsaj nekatere prvine zunanjega sveta kot recimo OŽD (organizacija živalskega dela), TOŽD (temeljna organizacija živalskega dela), ŽKZ (živalska kmetijska zadruga), SŽO (samostojni živalski obrtnik), SŽPH (samostojni živalski pridelovalec hrane), ŽIS (živalska interesna skupnost); pomembna pridobitev, ki presega naturalno menjavo v živalskem svetu je vsekakor denarna enota ŽEL (skrajšano od želod, 1000 ŽEL = 1 dihurjeva koža). Krivični bi bili do lokalnih medijev obveščanja, če ne bi omenili vsaj tednika HOSTESA (ime je predlagal sam Smrdeč) in lokalne radijske postaje SLONOV TROBEC, ki se na žalost rima z robec in je ena redkih tujih besednih zvez (sloni živijo na zahodu) v besednjaku domorodcev Hoste.
Na kratko smo doslej spoznali glavne značilnosti živalske skupnosti v Hosti in Šum-nikovo družino, ki je del sistema, katerega ustroj bržkone vsi dobro poznamo, zato ga ne bomo posebej opisovali. Panta rei (vse teče) so imeli navado reči stari Grki, in tako teče tudi življenje v Hosti in na Šumnikovi domačiji. To življenje je enkrat mirno, ležerno, zaspano in prijetno, drugič ga pretresajo naravne nesreče, poplave, potresi, zmrzali..., tretjič si ga razgibajo ljudje in živali sami. Koliko vsakdanjih zgodb se skriva v tem koščku bogate doline, čisto ob njenem robu, daleč od velikega sveta. Nekatere so vredne zapisa. Tako kot si sledijo: vsakdanje, napete, osupljive, grozljive, neverjetne, vesele in opolz e jih bomo skušali preliti na i asopisni papir lokalnega časopisa vsakih štirinajst dni.
(se nadaljuje)
PISMA BRALCEV
Cinizem
K pisanju tega članka me je vspodbudila novica v zadnji številki Našega časa, o ponovnem odprtju disko kluba z novim imenom na Šaleški cesti v podhodu na otroško igrišče.
Ko prebereš delovni čas lokala se pokaže ves cinizem odločitve KOMITEJA ZA GOSPODARSTVO IN VARSTVO OKOLJA ali njegovega predsednika, ki je dovolil takšen zapiralni čas. Na
komiteju dobro vedo za nezadovoljstvo prebivalcev v bližini lokala že od vsega začetka njegovega delovanja, ki je prinesel v mestno središče povečan nočni nemir. Pritožbe občanov niso naletele na posluh odgovornih, niti jih neplačevanje stanarine k rešitvi problema ni vspodbudilo. Da ne omenjam velikega števila nemočnih staršev, katerih otroci so v lokalu preživljali ves prosti čas.
Z novim lastnikom se je spremenil poleg imena še delovni čas lokala. Tako imamo sosedje sedaj vsak dan in dalj časa (pozno v noč) možnost slišati razbijanje
glasbe, bolj glasne in manj glasne ter hrupne prihode in odhode obiskovalcev, pa še hrup mopedov, motorjev, avtomobilov . . .
Ce bi odgovorni sploh mislili, takšnega lokala v centru mesta ne bi bilo. Tako pa le »opravljajo« svojo službo!
Če dvomi'e o resničnosti zapisa, vas vabim, da nekaj noči preživite v mojem stanovanju in se na lastna ušesa prepričate o zgoraj zapisanem.
Bojan Mejovšek Šaleška 18 63320 Titovo Velenje
Le pravočasno streljanje proti
odprli bomo nov SALON POHIŠTVA
Delcvna organizacip
SLOVENIJALES TRGOVINA
BLAGOVNICA GORICA, TITOVO VELENJE
nost za točo minila. Vse to dela že dobra tri leta in pri tem mu vneto pomaga tudi njegova žena Jožica, saj bi bilo samo za enega človeka to le malce prenaporno, še zlasti takrat, ko je treba izstreliti nekoliko več raket. Povrhu vsega pa še delo na kmetiji ne sme trpeti. Jože dobi vsako jutro ob 9. uri po UKV zvezi vremenske podatke in napotke iz radar-sko-računalniškega centra Lisca za ves dan. Tako je na primer tudi obveščen ali bo morda nevarnost toče na območju, ki ga pokriva, kajti v takšnem primeru se mora pač pripraviti. V Sloveniji, povsod tam, kjer je nevarnost toče, so razdeljena strelna območja po številkah od I . do 98. Jožeto-vo strelno mesto ima številko 87. Za obrambo proti toči se uporabljajo predvsem domače rakete TG 10. Skupna teža rakete je 4.28 kg, dolžina 105 cm, raketa pa doseže največjo višino 8500 m. Obseg njihovega delovanja je v polmeru 10 kilometrov. Delujejo na osnovi srebrovega jodita, ki ima to lastnost, da v višini veže zrna toče, ta pa se potem v nižjih plasteh, zaradi večjih temperatur spreminjajo v debele dežne kaplje. Ves obrambni sistem nadzorujejo z Lisce, od tam prihajajo tudi komande za posamezna področja kdaj se lahko strelja in kolikšno število raket, »strelec« ne sme uporabljati
toči je učinkovito
Tisti dan, ko smo obiskali JOŽETA JEROMUA iz Zgornjega Doliča pri Mislinji ni bilo na nebu grozečih, temnih oblakov, ki bi napovedovali vse kaj več kot samo nevihto in tudi groma ni bilo slišati. Sončno ter lepo je bilo in tako si je tudi Jože lahko vzel nekoliko več časa za klepet. Že iz naslova ste lahko najbrž razbrali, da smo na obisku pri strelcu proti toči, tako se namreč imenujejo ljudje, ki ob bližajočih nevihtah, ki napovedujejo točo streljajo proti njej. Nič kaj hvaležno delo je to, povrhu pa je še odgovorno. Bedeniko-va domačija, tako se pri Jeromlo-vih reče po domače, ima namreč idealno metereološko lego, saj se od njih vidi po vsej Mislinjski dolini, vse tja do Uršlje gore in Pece. Ravno zaradi tega so jo izbrali, ko so pred leti opravljali meritve za obrambni sistem pred točo. Tako je Jože sedaj edini v tem predelu s svojim raketnim sistemom, saj pokriva celotno koroško območje.
In kakšen je njegov dan? Pravzaprav smešno vprašanje, saj mora biti pripravljen nepretrgoma 24 ur, od 25. aprila do 15. oktobra, ko naj bi načeloma nevar-
ZNANEC Z ULICE
»Mlade je treba
poučiti!«
Bečir Duraku skrbi za to, da je mesto čisto. Naš znanec je, pa čeprav morda z njim še niste govorili.
Ljudje, s katerimi se skoraj vsak dan srečamo na ulici, postanejo naši znanci, pa čeprav z njimi nikoli še besede nismo spregovorili. Tudi Bečir Duraku, ki vsak dan prazni košare za odpadke in pobira papirčke po Titovem trgu je naš znanec.
Bečir je doma v Prizrenu, s Kosova prihaja, prebiva pa v samskem domu na Koroški cesti. Pred desetimi leti mu je umrla žena in zato svojega rojstnega kraja ne obiskuje več tako pogosto kot ga je nekdaj.
V Titovem Velenju je od leta 1975, odkar je dobil delo pri Vekosovi temeljni organizaciji Komunalna oskrba. Delo ima rad, pa tudi pretežko ni, nam zagotavlja, le zaslužek je majhen, tak blizu 40 starih milijonov. »Ob današnji draginji, pa je to res malo,« pravi Bečir. Jezi se na ljudi, pa ne na vse, ampak na nekatere. Tiste, ki premalo pazijo na čistočo. »Velikokrat so koši za smeti prazni, okoli njih pa vse polno odpadkov,« ugotavlja. Pa k temu še doda, da to v glavnem počenjajo odrasli, otroci so bolj pridni. Z njimi se dostikrat zaplete tudi v pogovor in jih pouči, kam je potrebno odlagati smeti.
Bečir je v letih, odkar je v Titovem Velenju tukaj navezal prijateljske vezi s številnimi prijatelji, s katerimi se druži, med katerimi se dobro počuti. Vesel je, da Velenjčani spoštujejo njegovo delo in da se najdejo le redki, čeprav se, ki ga tu in tam kdaj zbodejo z vprašanjem — zakaj pa ne greš delat v Bosno? vendar se je tudi na to že privadil. Pomembno je, da je malo takšnih, zato pa toliko več tistih, ki si želijo čisto mesto, ki spoštujejo njegovo delo.
B. Mugerle
nekakšne samovolje. Jože tudi pripomni, da se včasih zgodi, da katera od raket ko se že aktivira ne doseže višine ter se predčasno vrne na zemljo. Takrat obstaja tudi možnost vžiga. To se je predvsem dogajalo v prvih letih, ko je bila kvaliteta raket slaba, sedaj pa se je to bistveno izboljšalo, tako da je tudi po tej plati za varnost poskrbljeno. Jože je na primer v letu 1986 izstrelil 95 raket, lani 58, letos pa 25 kljub temu, da se obramba še ni končala. Vsako leto imajo strelci preverjanje znanja, seznanijo pa se tudi z vsemi novostmi s tega področja, tako da bi bil obrambni
sistem najbolj učinkovit. Njihovo delo se točkuje po uspešnosti, tu pa se upošteva tudi prisotnost na mestu za izstreljevanje raket. Če se na primer večkrat zgodi, da nisi dosegljiv po UKV zvezi izgubiš veliko število točk, tako da si ob stimulacijo.
Ko se nad dolino in okoliške hribe zgrnejo temni oblaki se marsikateri kmetovalec z zaskrbljenostjo ozira proti Bedenikovi domačiji in ko se oglasijo rezki poki raket proti toči si oddahne, kajti ve, da je Jože vedno učinkovit s tem pa je pred točo obvarovan tudi njegov pridelek.
Besedilo in slika: Silvo Jaš
od opreme za stanovanja, poslovne prostore in prosti čas do drobcenega darila za vaše najdražje...
bo pripravljeno v torek,
20. septembra od 11. ure dalje.
Po želji vam bo svetoval arhitekt, izkoristili boste lahko poseben
otvoritveni popust in brezobrestno posojilo. Za kar se boste odločili, vam bomo brezplačno pripeljali na dom.
6. stran * H9S C3S
PRAZNIK OBČINE MOZIRJE
titovo velenje ★ 15. septembra 1988
Drobne, a življenjsko pomembne pridobitve
Praznični dan za občane in delovne ljudi občine Mozirje je 12. septembra, letos torej ponedeljek tega tedna, slavnostne, kulturne, športne in druge prireditve pa so po vsej Gornji Savinjski dolini opravili v prejšnjem tednu. Vrstile so se po vseh krajih, od Solčave do Mozirja, z njimi pa so prebivalci obeležili svoj praznik, ki jih spominja na pomemben zgodovinski mejnik leta 1944. Pridobitev je bilo tudi letos veliko, ne sicer veličastnih, ampak navidez drobnih, za ljudi v posameznih krajih in vaseh pa toliko bolj pomembnih.
Slavnostna seja zborov skupščine občine Mozirje je bila letos v Solčavi. Poleg delegatov so se je med drugimi udeležili častni občan občine Mozirje Tone Bole, član predsedstva SR Slovenije Andrej Marine, komandanti in borci partizanskih enot, ki so se borile na področju Gornje Savinjske doline, predstavniki pobratene srbske občine Čajetina, Splošne plovbe Piran, predstavniki sosednjih občin, regijskih ustanov in drugi.
Slavnostni govornik je bil predsednik občinske konference SZDL Mozirje Zdravko Novak, ki se je s svojimi besedami po-mudil v bogati preteklosti Solčave in doline v celoti, seveda pa se ni mogel izogniti sedanjim težavam in hudim razmeram, v katere je zabredla naša družba. Predsednik skupščine občine Mozirje Anton Boršnak je zatem podelil letošnje nagrade in priznanja občine Mozirje. Najvišji priznanji — zlati plaketi — sta dobila Vi-doje Šukilovič iz bratske občine Čajetina, eden od pobudnikov pobratenja, ki si je vsa leta doslej prizadeval za krepitev prijateljstva in sodelovanja med bratskima občinama na najrazličnejših področjih, drugi dobitnik pa je Radioklub Mozirje, edini nosilec tehnične kulture v mozirski občini, za zares uspešno delovanje v dvajsetih letih svojega obstoja.
Domačini so svojim gostom pripravili lep kulturni spored.
KONČNO SVETLEJŠA LUČ
Če gremo lepo po vrsti, potem se moramo najprej ustaviti v kra-
jevni skupnosti Gornji Grad, bolje rečeno v zaselku Florjan. Ljudje s tega področja so slavili že prejšnji ponedeljek. Bili so zares veseli in srečni. Po mnogih letih raznoraznih neprijetnosti, za katere so bili delno tudi sami krivi, so vendarle dobili nov daljnovod. Ta jim veliko pomeni, saj je treba upoštevati, da je bil prvi daljnovod zgrajen leta 1958 za kakšnih pet luči na hišo. Razvoj je prinesel svoje, tudi kmetijske in gospodinjske stroje, tudi več luči navsezadnje. Električna napetost je bila že kar obupna. Zlasti poleti je bilo že skoraj neznosno. Kmetje so se morali med drugim dogovarjati, kdaj bo kateri izmed njih vključil puhalnik, ali kakšen drugi stroj, zamrzovalne skrinje so imeli priključene le ponoči, stroji so se nenehno kvarili, zgodilo se je celo, da se niso mogli obriti. Zato je nekdo na otvoritvi trpko in hudomušno obenem pristavil, da so na to pomembno dejanje končno lahko prišli vsi moški z obritimi bradami. Povejmo še, da je bila v preteklosti napetost največkrat med 110 in 120 volti, celo samo 75 voltov so je namerili. Zdaj so srečni, pa bi lahko bili že prej.
NIČ VEČ SLEPO ČREVO
Malo smešen naslov, pa vendarle. Kraj Rečica leži kakšen kilometer od glavne ceste proti Logarski dolini in ta cestni odsek je bil doslej bolj kaj drugega kot spodobna cesta. Zato so mnogi zbadljivo govorili, da se peljejo v slepo črevo. To »pomanjkljivost« so letos na Rečici s pomoč-
Savinjski gaj stopa v drugo desetletje
»P0ST0J, DRAGI POPOTNIK! ODPRI OČI!«
Delegati in gostje na slavnostni seji v Solčavi
Poslej ne bo treba več v sosednja trgovska središča
Ob novem vodovodu jih je bilo malo, pa so bili toliko bolj srečni
jo družbene skupnosti le odpravili, razširili in posodobili so ta kilometer ceste in bili tudi veseli, ko so jo v torek uradno odprli.
TRGOVINA, STANOVANJA, BANKA
Največ so pravzaprav pridobili v Gornjem gradu. O novem poslovnem in trgovskem objektu smo pisali v prejšnji številki. Naj torej ponovimo, da so v Gornjem gradu združili vso trgovsko ponudbo na enem mestu, pridobili nove prostore Ljubljanske banke in 16 prepotrebnih stanovanj. Zato ni čudno, da so se slovesne otvoritve v sredo popoldne udeležili številni krajani, ki so bili obenem z gosti in vlagatelji v ta objekt, zadovoljni in ponosni.
VODE ZA PRIHODNJIH 100 LET
Skromno slovesnost, takšni pač so, so pripravili v četrtek dopoldne Solčavani. Skromna gor, skromna dol, bila je najbrž najlepša od vseh, ki so se zvrstile v vsej dolini. Brez vzvišenih taktov in besed so namreč namenu izročili nov vodovod z dvema zajetjema, ki omogočata stalni dotok zdrave pitne vode za vso Solčavo, tudi za višje ležeče domačije, za naslednjih 50 let, četudi se Solčava dvakrat poveča. Žal se slednje ne bo zgodilo, so ob vsej sreči trpko pripomnili. Bleščečega slavja torej ni bilo. Povedali so, da so vodovod in zajetji zgradili, in pika. Naj velja še ena ugotovitev: Praznik je bil to za vso Solčavo, otvoritve pa so se udeležili le redki in še to starejši krajani, ki so resnici na ljubo tudi največ delali, še posebej Damjan Havdej. Mladih na otvoritvi ni bilo, briga njih zdrava pitna voda in oskrba z njo.
4. OPERATIVNA CONA
Prav tako v četrtek so v Galeriji mozirskega kulturnega doma odprli razstavo o dejavnosti 4. operativne cone v Gornji Savinj-
ski dolini. Razstavo sta pripravila zveza kulturnih organizacij občine Mozirje in njen arhiv, na priložnostni slovesnosti pa je o pomenu 4. operativne cone, in razstave seveda, spregovoril prof. dr. Milan Ževart, sicer tudi avtor monografije o narodnoosvobodilnem boju v Gornji Savinjski dolini.
KNJIGE, ZVEZKI, SREČA ...
Končno so tudi v Mozirju pridobili lepe prostore papirnice, ki sojo tako težko pričakovali in še bolj potrebovali. Zdaj ne bo treba več za vsako malenkost v sosednje občine. Ob tem velja posebej poudariti, da je papirnica v prostorih nekdanje samopostrežne trgovine zares prijetno in okusno urejena in opremljena, v istem prostoru je dobila mesto enota Ljubljanske banke za potrebe obrtnikov, kar je prav tako zelo pomembno, celovito ponudbo pa so zaokrožili z barčkom. Vlagatelji, gostje in domačini so bili torej ob otvoritvi še posebej zadovoljni, lahko pa so po želji poskusili tudi svojo srečo, saj je ponudba novega lokala namenjena tudi igralcem na srečo; športni napovedi, lotu, srečkam, igri 3 x 3 in tako naprej, česar v občinskem središču doslej tudi ni bilo.
NOVO ORODNO VOZILO
Pred slavnostno sejo so v soboto popoldne slavili tudi solčavski gasilci. Namenu so namreč izročili novo orodno vozilo, ki je po obnovljenem gasilskem domu nova velika pridobitev. Kako velika in kako koristna, se je pokazalo le nekaj dni potem, ko so ga dobili, pred »uradno« slovesnostjo torej, ko so morali posredovati na visoko ležečem predelu nad Solčavo in tudi po zaslugi tega vozila preprečili hujšo nesrečo. Ognjeni krst torej in to dobesedno.	j. p.
»Savinjski gaj je dočakal 10-letni jubilej v doslej najmikav-nejši podobi. Obiskovalcu, ki zna ceniti naravo, oplemeniteno z mojstrovinami skrbne vrtnarske roke, mora zaigrati srce od navdušenja nad tolikšno lepoto. Vsaka, še tako nežna cvetka, posajena v harmonični združbi barvitih socvetic na številnih gredicah v zavetju naravnih in dosajenih drevnin, sredi negovanih travnatih zelenic, ob belih sprehajalnih poteh, med žuborečo Savinjo in spokojno tekočim potočkom, vabi s svojo nemo, a vendarle močno izrazno govorico: »Postoj, dragi popotnik! Odpri oči in srce! Za trenutek pozabi na vsakdanje tegobe in vsaj za hipec pokramljaj z mano! Veliko lepega in poučnega ti imam povedati!«
To so besede Lojzeta Plaznika. Sposodili smo si jih iz knjižice, ki so jo vrtnarji izdali ob 10-le-tnici te prelepe stalne razstave cvetja v naravi. Desetletje je minilo. Deset let začetnega navdušenja, zagnanosti, marljivega dela, pa tudi desetletje številnih nedorečenosti, predvsem seveda denarne narave, saj Savinjski gaj, če želi biti lep, terja veliko sredstev, dela, odpovedovanja, ljubezni . . . Vsega je bilo tnalo, in vsega dovolj.
Letos so njegovo upravljanje prevzeli člani društva slovenskih vrtnarjev, brez katerih gaja tudi doslej ne bi bilo. Prevzeli so ga poskusno, kot so poudarili. Poskusno zato, ker niso bili zadovoljni z razumevanjem in pomočjo družbene skupnosti. To-
krat so zadovoljni in rože in cvetlice tudi. Lojze Plaznik v njihovem imenu pravi: »Mnogi nas morijo z vprašanji, kdaj, zakaj in kako smo sploh našle svoj dom prav tu, na tem koncu Slovenije, v tej skriti spokojni gmajni na obrežju bistre Savinje. To skrivnost še posebej rade pojasnimo, saj, kolikor nam je znano, podobnega srečnega naključja ni doživela doslej še nobena od naših sestra, ne v Sloveniji, ne v širši domovini. Razložimo jim, da je to zasluga hortikulturno osveščenih Mozirjanov, ki so dali pobudo in ogromno udarniškega dela. Društva slovenskih vrtnarjev, ki je radodarno sprejelo obvezo za vso strokovno pomoč pri načrtovanju in urejanju nekdanje zapuščene trške gmajne v
edinstven cvetlični park, številnih slovenskih in inozemskih vrtnarjev, zlasti holandskih, ki so darovali prve čebulnice spomladanskega in sadike letnega cvetja, krajevne skupnosti, številnih delovnih organizacij in društev v dolini in izven nje, največ pa našega neutrudnega očeta — vrtnarja Jožeta Skomška. Njegova predanost in ljubezen do nas sta brezmejni, nepopisni in vztrajni. Naše predhodnice so vedele povedati, da je tudi v obdobjih gmotnih kriz bil edini, ki jih je kljub nepokritim stroškom obdržal pri življenju in jih nesebično negoval na svoj račun.«
Slovenski vrtnarji so letos gaj torej prevzeli poskusno, za zgled vsem doma in v tujini so pripravili mednarodno razstavo rezanega cvetja, doslej prvo v Jugoslaviji in nemara tudi v Evropi. Ob doslej najlepše urejenem gaju v njegovi desetletni zgodovini, je bila ta razstava nekaj enkratnega, čudovitega, ne smemo zapisati »neponovljivega«, kajti slovenski vrtnarji jo bodo še ponovili, še obogatili. Vsej črnogledosti navkljub pri letošnjem urejanju gaja, so bili na uradni otvoritvi razstave veseli in srečni, polni upanja, da bo gaj živel tudi v svojem drugem desetletju. Nekaj
se je premaknilo, sta poudarili obe govornici na otvoritvi, predsednica Društva slovenskih vrtnarjev Marica Kušar in predsednica republiškega komiteja za turizem Bogomila Mitič, ki je posebej poudarila, da Savinjski gaj mora (in bo) živel dalje, naj bo kakorkoli. Opustitev takšnega bisera, bi bila za vse le prevelika sramota.
Na vso srečo se kaj takega ne bo zgodilo. To lahko zatrdimo tudi zaradi tisočev ljubiteljev cvetja in lepe narave, ki so se od petka do sobote dobesedno zgrinjali proti Savinjskemu gaju in s tem nekaj tisočkrat potrdili, da napori vrtnarjev niso bili zaman, da so še dobri ljudje, ki znajo ceniti lepoto, naravo, marljive roke in ljubezen do cvetja. To je bil svojevrsten referendum, izglasovan stoodstotno. In prav je tako. V zahvalo vsem, ki so skrbeli za Savinjski gaj, in v spodbudo, da bodo zanj skrbeli tudi v prihodnje. Hvala vam, slovenski vrtnarji!
Lepote cvetja, čudovitih barv in umetniške izraznosti vrtnarjev s treh celin, se z besedo ne da opisati, niti je ne more ponazoriti slika, to je bilo treba doživeti. Z iskrenim upanjem in skromnim pričakovanjem, da jo bomo doživeli še kdaj.
Množice so se zgrinjale v gaj in imele so kaj videti
Ves gaj je prvič zaživel tako, kot bi moral vedno živeti
Rečica se je »odprla« v svet
Velika pridobitev za Gornji grad in okolico

'_
15. septembra 1988 * titovo velenje
ZA RAZVEDRILO
nas cas*£tran7
Mali
humoristični leksikon
OPTIMIST: Človek, ki v omaki pričakuje status zrezka
TELEVIZIJA: Podobna jedilniku v delovnih organizacijah: reprizna repriza repri-ze
DIPLOMA: Velik prispevek k razvoju malega gospodarstva, posebej fotografske obrti. Z diplomo se mnogi lahko samo še — slikajo. ELEKTRIKA: Tobogan elektrodistribucije. Najprej se vrti v števcu, po plačanem računu pa se mnogim zavrti • — v glavi
DINAR: Nedonošenček, ki ga nismo vlekli za ušesa, da bi zrasel. Devize pa znajo povleči — za nos BLAGAJNA VZAJEMNE POMOČI: Instrument podoben harmoniki. Lepo zveni, vendar ga nikoli ne raztegu-jejo tudi prvi violinisti s plačilnega seznama DEMAGOG: Človek, ki zbira dobre žoge, tudi če streljamo v prazno
CENE: Način, da se tudi na dolge proge skrajšujejo po-trošnikovi rokavi
P. S.
Razmišljajo o kmetijstvu
Čuj, Liska, k meni v senco stopi, ne splača se ti truditi na soncu
(J. P.)
Ti, Šeka, ob tej ceni mleka se jim še molsti ne ljubi več (J. M.)
Zelena barva pomirja oči pravijo. Morda res, vem pa, da sem pozelenel ob pogledu na otožno zelen petdesettisočak, na še bolj otožen pogled dekleta na njem, ki pa z oblikovnim (ne vrednostnim) približevanjem neki znani valuti najbrž nima nobene zveze, ali pa, pogled namreč. Dubrovnika si pa, zelen ali ne, itak ne morem pri-
voščiti. Prepustil sem ga zelenim.
Rad imam lepo pisavo, posebej še dobro in domiselno iz-
brane črke. To velja ob najrazličnejših priložnostih, spodnje črke pa me (ne zgolj slučajno) spominjajo na neko drugo pisavo.
aCOLa,4 KlAJSOA^/iD+i d
Poletna vročica
PIŠE: IVČ KOTNIK
Jutro je spet kristalno čisto, dež, oblaki oziroma slabo vreme
je globoko pod nami.
vstajanje je v visokih gorah eno od najmučnejših opravil in če si po eni strani še tako želim
jutra po dolgih in mrzli noči, se ga po drugi strani bojim. Veliko volje in samopremagovanja je potrebno, obljubim si ne vem kaj vse, da potem le zlezem iz spalne vreče, ki je v primerjavi z okolico pravi balzam toplote. Najprej sledi razgibavanje, saj od trde podlage vse kosti in sklepi kar žarijo. Vse kar sledi potem je že lažje. Odhajamo proti steni, ki je tik nad nami. Tu se tudi poslovimo od prijateljev, ki gredo po svoje. Slovo ni nič kaj svečano, ampak običajno, kot tih je bilo že veliko: »Držite se fantje, vidimo se na drugi strani!«
Mokasto melišče nas po dobri uri hoje pripelje pod razbito steno. Oa blizu je popolnoma dru-;ačna kot je bila od spodaj, mam občutek, da bo vse kar pogledam, zgrmelo v dolino. Vsak Korak, vsaka stopinja in prijem mora biti zato nežen in neskončno previden, da ne poderemo celega Kilimanjara. Moramo se navezati, pa čeprav le za moralno oporo! Velike temperaturne spremembe in preperela kamnina sta naredila iz te gore mučilnico za živce! Kljub težavam hitro napredujemo! Prehode, za katere smo se prej najbolj bali, da jih ne bo, najdemo tam, kjer ■	■	jj do-

morajo biti! Tako smo sred poldneva na vrhu kamnitega, vec kot 600 metrov visokega stebra. Nad nami je drugi, še bol j zaprt del ledene stene, ki jo je že dose-
tlo sonce in ko jo bo ogrelo, se o gotovo prebudila z izstrelki kamenja in ledu. Zato moramo čimprej doseči greben, ki ga slutimo nekje nad sabo Toda do njega je se najmanj 500 metrov težkega plezanja. Po občutku smo vsaj 5000 metrov visoko.
Nebo ie še vedno umito, nebesno modro, takšno, kakršnega v gorah redko srečaš. Bele. samotne poti, ki se rišejo v vulkansko puščavo pod steno, izginjajo v meglo globoko pod nami. Slutim, da po njih stopicajo bogati, a tu gori tako majnni ljudje, ki imajo vse polno težav s samim seboj in z višino, ki je niso vajeni. Toda ti ljudje so daleč, tu smo sami, kot da bi bili na drugem planetu. Led nas kljub vsemu preseneti s svojo kvaliteto. V led uklen jena stena je tudi veliko
Šaleški Kilimanjaro
Vse okoli mene je ena sama slepeča belina, v kateri stopinje kjer hodim kmalu izginejo. In ko bom sestopi! na drugo stran gore, stopinj že ne bo več in nove poti bodo prekrile spomine.
bolj čvrsta, kot njen spodnji del. Silimo k višku, strmina pa ne popusti, za nekaj raztežejev se sicer umiri, potem pa spet naraste, kot da nas ne bi notela spustiti preko. Smo že zelo visoko pod zadnjo navpično stopnjo. Ce nam
uspe, bomo zarezali v steno lepo ' ako
saj smo veliko garali
: ie se vrn.
i dneva zmanjkuje in izsu-r zgarana tefesa potrebu-čitek. Zato se kmalu usta-
direktno smer, ki si jo pa še kal zaslužimo, saj smo velil za to goro. Zadnjih sto metrov drugega dela stene je ena sama v led vklenjena vertikala, zato nam gre malo za nohte, ko se goljufamo preko.
Potem je nad nami le še več sto metrov vršne kupole, ki pa je v primerjavi s spodnjim delom stene pravi otroški vrtec, nad katerim je le še vrh.
Toda dneva zmanjl šena ter jejo počitel vimo na otočku vulkanskih skal, kjer si pripravimo zasilna prenočišča.
Skoraj lučaj stran od Kilimanjara kuka iz meglenega morja Mt. Kenia, ki bo naš naslednji cilj. Rovvenzori pa je predaleč, da bi ga lahko zagledal z utrujenimi in od višinskega sonca oteklimi očmi. Pa ga bomo že našli. Tako v mislih pospravim vse tri afriške pettisočake in lažje prenašam pričakovanje dolge noči.
Iz nahrbtnika priroma dragocena pločevinka iz Luškega, ki jo s prijateljem obredno popijeva! Pa mi ne tekne, kmalu jo podarim pobočjem Kilimanjara. Želodec, ki že več kot dva dni miruje, je občutljiv, pa nič za to, vem, da je v meni energije še za eno tako
Spomin in slovo
§oro. Tu se že potrjuje dejstvo, a noben človek ne more dalj časa živeti v teh višinah. Tu je kisika že približno polovico manj kot ob morju in človek se počuti, kot da bi imel »mačka«. Zaradi pomanjkanja kisika močno upadejo telesne in duševne zmogljivosti. Nevarnost, da človek zmrzne, se poveča, lahko nastane tromboza, ker je kri gostejša, grozijo krvavitve, pljučni in možganski edem.
Toda le kdo bi mislil na to, ko se odloča na pot na visoko goro. Noč je spet brez konca. Ničkoli-kokrat se s prijateljem obrneva na ozki polički, da razbremeniva posamezne dele telesa lastne teze. Pomirja me le misel, da je nad mano vrh in da ni več skrivnosti.
Ko se spet pokaže Mt. Kenia, vem da se dani in da bomo kmalu odšli naprej. Potem bo lažje, bivaki so najtežji, ker ima človek preveč časa' za ukvarjanje s samim seboj.
Vršna snežna kupola nam res ne predstavlja nobenih skrivalnic. Zadnje metre nam tako greni predvsem višina in vroče afriško sonce. Potem pa kar naenkrat strmine zmanjka in v bistvu smo že na vrhu. Ura je šele deset in če bi se sinoči potrudili, bi lahko spali skoraj na vrhu. Pa nič zato. Lovimo sapo, kuhamo napitke in pospravljamo opremo.
Potem se odpravimo na rob več kot dva kilometra širokega kraterja na sam neizrazit vrh. Ki se imenuje Uhuro Peak. (Dalje)
Kakšna poletna vročica neki, poreče bralec, ko so jutranje rose že pravi hlad. Prav je, da se z jesenjo umakne tudi »ultra lahka« rubrika, ki smo jo ohranjali pri življenju v času kislih kumaric. Kar takoj povejmo, da čas zorenja kumar sovpada s stisko novinarjev, ki jim zmanjkuje sodelavcev, ker je glavna tema za delavstvo, politiko in afere — dopust in POLETNA VROČICA.
Opaziti je bilo, da se letošnje poletje ni ponovil dolgoletni trend »razpada« proizvodnje, poletno mrtvilo je bilo povsem kaj drugega, kot poprejšnja leta. Skoraj ga ni bilo, mrtvila namreč. Z današnjim zapisom »kar tako« se poslavljamo, kajti prostor bomo namenili resnejšim temam našega vsakodneva, prizadevanjem za ohranjanje proizvodnje, pa prav gotovo tudi odnosom med ljudmi, ki so najbolj temna plat medalje, naše — že pozabljene besede, stabilizacije. Kakšna stabilizacija!
Zadnje dopustne dni, soparca je še poletju v slovo stisnila k tlem, smo se odločili najmlajšemu otroku predstaviti tujino. Našo drago sosedo, ki skrbi za poceni riž, južno sadje, kavo, plastična vedra in ostalo kramo, ter tako osrečuje našega, slovenskega kupca, tu ob meji, Avstrijo. Zaradi dovoljenega bonusa »tolikoin-toliko« kave po osebi, smo s seboj povabili še staro mamo in če si po avtu preštel, je bilo pet glav. Zbeganih, spričo izvoza dinarjev v vsemogočih razporkih,
pregretih, ob misli na carinski pregled in prešvicanih, zaradi pripeke iz nebes. »Ja, punca, za tvoj rojstni dan pa prvič v inozemstvo. To bo nekaj!« In je bilo.
Ko smo se približali mejnemu prehodu, je bila »carinarnica« skoraj prazna, uslužbencev v čudnozelenih uniformah pa kot za parado. Stisnilo nas je, saj veste, kje vse stisne, ko vpraša v »mešani slovenščini« uradna oseba: »kaj za prijaviti, šilingi, dinarji,. . .«
Izgovori, da nimamo, razen tiste malenkosti, niso zalegli in še preden bi pomislil, da je res, smo se znašli kot kakšni »cigani« v uradnih prostorih carinarnice in . . . sledil je osebni pregled. Prestrašeni mami so lasje do kraja osiveli, saj se ji je priblažala tovarišica z rokavicami in stopili sta v »poseben prostor«. Menda se je starejši ženici na gubah poznalo, da šverca v najbolj intimnih kosih perila. Pa, ni in to je bil pravi izziv za poglobljeno preiskavo. Otroku je izpod hlač pricurjalo, kar so uradne osebe smatrale za priznanje in »naj mu bo, tamalemu«, nadaljevali. Izplačalo se je. Odkrili so ves denar, ki smo ga že prek skesano pokazali, pa še račun za kupljen predmet, na osnovi katerega bi naj avstrijski trgovci povrnili davek. To so si oddahnili cariniki. Nobeno prigovarjanje ni pomagalo, plačati smo morali carino za še pred letom kupljeno blago.
Cena je znesla enkrat več, kot je bil predmet vreden. Tudi, če bi blago dal carinikom, ne bi pomagalo, še kazen bi plačal, so mi za-žugali. Sploh pa nisem uvažal ničesar sam, prinesel mi je znanec. In tako dalje. Medtem so zunaj polzeli v obe smeri pološčeni be-emveji in mercedesi, pokimali so si, malo potipali po prtljažnikih in šiht je tekel dalje. Nam pa znoj in tako smo srečno prispelo do avstrijskih obmejnih organov, ki so kar tjavdan vprašali po »šnops, cigarete?« in pomahali novemu izvozu v našo perspektivno državo. Nakup pomaranč in ostalih avstrijskih dobrot je zbledel, le Alvorade smo vzeli za prgišče in tako se je srečno končal deveti rojstni dan našemu otroku. Stara mama je »potihoma umrla« z žalostjo v očeh. Je pa že bolje ječmen prežigati, kot pa se takole ponižati pri tehle škri-cih. Še dobro, da je menila, da so to »nemški žandarji«.
Bogatejši za bridko izkušnjo več, obljubljamo, da ne bomo ogrožali našega gospodarstva, monetarnega sistema, domače trgovine.
Obrnili se bomo k sebi. Imamo še veliko rezerv, ki jih bodo prav kmalu čutili politiki in tudi cariniki. Slovo tujini in grenki spomini babice in vnukinje pa najbrž ne bodo zadoščali za tehnološki razvoj države in vključitev v mednarodne tokove. Mnogo pred tem bo potrebno spremeniti odnose med ljudmi, ki so marsikdaj skrbno zakamuflirani za uradnimi oblačili.
Kljub jesenskemu hladu, ki potiska poletno vročino v pozabo, bo še prekleto vroče, najbrž celo še nekaj zim.
PRAVILNA REŠITEV POLETNE NAGRADNE KRIŽANKE 9
tlak, Renan, Otaru, katar, Šalek. Ariman, aport, šala, Zupančič, trik, rdečke, egalite, Lar, Katar, Abano, IT, aplanat, oliva, II, irigator, Ba, filodendron, Eja, Ira, krt
NAGRAJENCI:
1.	nagrada — 5.000 din: Rozika Pušnik, Mislinja 109, 62382 Mislinja,
2.	nagrada — 3.000 din: Ivanka Lesjak, Jenkova 19, 63320 Titovo Velenje,
3.	nagrada — 3.000 din: Tone Petrič, Šaleška 18 a, 63320 Titovo Velenje
Detajl s plezanja v Kilimanjaru
POLETNA NAGRADNA KRIŽANKA 10
Rešitve »Poletne nagradne križanke 10« pošljite do ponedeljka, 19. septembra, na naslov: Uredništvo Našega časa, 63320 Titovo Velenje, Foitova 10, s pripisom: »Poletna nagradna križanka 10«.
Med reševalce bomo z žrebom razdelili tri nagrade, in sicer: prva nagrada 5.000 din, druga in tretja nagrada 3.000 din.
'KMETIJSTVU nORUHO- M? LA, &0M0- fiLAjMI.M
TKE&A B/. ■■	1,.
' ■„ -n - *-' * >. ... :
8. stran ★ nSS C9S
KULTURA
titovo velenje -k 15. septembra 1988
DVIGNJENI ZASTOR 98
Andraž nad Polzelo
»PEU SO JIH MATI MOJA«
Da pesem združuje ljudi, da kdor poje ne misli slabo, in še bi lahko naštevali podobne izreke, bo kar držalo. To se je že mnogokrat dokazalo, tudi to nedeljo v Andražu nad Polzelo kjer je bila letos jubilejna, 5. po vrsti, prireditev »Družina poje«. Omenjena prireditev ni nastop organiziranih pevskih zborov ali sorodno tekmovanje, temveč srečanje družin, ki pojejo iz ljubezni do petja samega, ki jim pomeni zgolj razvedrilo po težkem vsakdanjem delu. Obenem se s tem krepi in ohranja domača pesem, ki so jo peli naši predniki in danes že gre v pozabo. Končno pesem najlepše združuje otroke in starše, vse skupaj pa trdno veže na domači kraj.
Ko so prizadevni organizatorji v kulturnem društvu Andraž pred petimi leti prvi organizirali to srečanje, je nastopilo devet družin, vsako naslednje leto pa se je število družin povečevalo. Na letošnjem srečanju jih je bilo že sedemnajst, prišle so iz vse
Slovenije, ena tudi iz avstrijske Koroške. Kar sedem je bilo iz velenjske občine in sicer Kavtičnikova, Knezova in Toncova iz Zavodenj, Obrezova iz Sela, Čremožni-kova iz Lokovice, Kvartičeva iz Titovega Velenja in Gre-gorčeva iz Topolšice. Med nastopajočimi je bilo tudi nekaj družin, ki so se tega srečanja udeležile vseh pet let doslej.
Lepo sončno vreme je na športno igrišče v Andražu pritegnilo veliko obiskovalcev. Med njimi so bili tudi predstavniki kulturnega, družbenega in političnega življenja občine Žalec, zatem delegacija koroških Slovencev z dr. Matevžem Grilcem na čelu, tu sta bila dr. Matjaž Kmecl in dr. Zmaga Kumer in drugi gostje. V Andražu so bili tudi predstavniki delovnih organizacij, ki so prireditev finančno podprle. Z veseljem lahko zapišemo, da je bila organizacija prireditve odlična.
b. m.
Družina Kvartič iz Titovega Velenja je družno zapela
Pojočim družinam je prisluhnilo veliko gledalcev
Slikarska galerija v Nami
Razstavlja Veronika Svetina
V velenjski Nami imajo v restavraciji že dalj časa posebej urejen prostor za slikarsko galerijo. Namenjen je delavcem velenjske veleblagovnice, ki v njem razstavljajo svoje slikarske in druge stvaritve, občasno pa v svoje prostore povabijo tudi priznane
slikarje, da na njihove panoje obesijo svoja dela.
Prav te dni v galeriji velenjske Name razstavlja svoja dela Veronika Svetina. Njena dela dokazujejo, da ostaja zvesta svojevrstnemu realizmu in ne skuša za vsako
V galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik
Petkov večer z Andrejem Pavličem
V	petek, 16. septembra ob 19. uri bo v galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik Titovo Velenje, otvoritev razstave olj in temper akademskega slikarja ANDREJA PAVLIČA.
V	otvoritvenem programu bosta nastopila Tomaž Lorenz in Alenka Šček-Lorenz.
Andrej Pavlič se predstavlja s 23 deli iz zadnjega obdobja. Pripada mladi generaciji ustvarjalcev, ki se soočajo s preteklostjo brez obremenitve in zato stopa svojim ciljem hitro naproti. Razstava bo odprta do 12. oktobra. Vabljeni na ogled!
PeTI
ROKOPISI
1977-1988
Časopisna antologija šaleških pesnikov Majda Pungertnik
ENA KAPLJICA
Vzemi morju eno kapljico. Bo morja zato kaj manj? Bo. Za tisto eno kapljico.
Vzemi s kupa žita eno zrno. Bo žita zdaj kaj manj? Bo — za eno žitno zrno.
Ureja:
Ivo Stropnik
Ubij v človeku eno drobno upanje. Bo zato kaj manj človeka ? Bo. Za eno drobno upanje.
ceno izsiljevati novih poti. Temeljno vodilo ji je častno delo, ki ga skuša uravnavati po svojih notranjih nagibih.
Največ inspiracij najde v občudovanju lepot. V nasprotju z otožnostjo propadajoče kmečke arhitekture in minevanjem vsega lepega. Pri tem skuša vsaj nekaj le-
Spomin na lepe stare čase
pote ohraniti z ustvarjalnim prenašanjem svojih občutij v svet slikarstva.
V njenih podobah so cvetlice, drevesa in kamenje, poosebljeni s slutnjo kozmosa preteklosti, hkrati pa nas Veronika Svetina stalno opozarja na temno prihodnost, ki ji naši nasledniki ne bodo ube-žali, če ne bomo dovolj resno zdravili naše bolne narave, in nas samih.
Veronika Svetina meni, da so kritiki v zadnjem času naklonjeni moderni umetnosti.
Ta umetnost je zanjo kratkotrajna, kot so kratkotrajni užitki tega sveta, prava umetnost na kateremkoli področju pa naj pripada večnosti.
B. Mugerle
Slovenija
— Moja dežela
Šank ročk pred izidom druge plošče in kasete
Hitro drugam
Šank ročk
Velenjska skupina ŠANK ROČK je tik pred izidom druge plošče in kasete, ki bo tudi tokrat izšla pri Založbi kaset in plošč RTV Ljubljana. Tisti, ki so gradivo že slišali pravijo, da je gotovo prihodnji hit skladba »Hitro drugam«, najverjetneje pa bo takšen tudi naslov kasete in plošče.
Sicer pa velenjski rockerji v času od izida prve kasete in plošče, torej od lanskega leta do danes niso mirovali. Izvedli so okoli 100 koncertov, pridno delajo, najraje pa jih imajo Primorci. Obljubljajo, da jih bomo že kmalu imeli priložnost slišati tudi Velenjčani.
(mkp)
Nesrečna privlačnost
Piše: Vane GOŠNIK
»Vi vredite samo onoliko, koliko sle drugima potrebni«.
(Duško Radovič)
Čeprav je početje že na prvi pogled debilno, si človek kaj prida ne more pomagati: prevzame te čisto in iskreno veselje, ko naletiš na osebe, ki hočejo hitro, pošteno in učinkovito delati. To je v naši deželi postala že takšna redkost, da se običajno sploh ne vprašaš po smislu njihovih opravil. Toda tokrat bomo naredili izjemo. Preprosto zato, ker se je v našem mestu prav zaradi dela-voljnosti skoraj zgodil večkratni umor. Dejstvo, da so ga preprečili budni državljani, pa nas mimogrede opomni, da tudi pri nas že delujejo zametki civilne družbe.
Torej! Lepega jutra v prejšnjem tednu so na križišču Kidričeve in Efenkove ceste (pred stanovanjski blok na Efenkovi 2) prihrumeli delavci komunalne organizacije Vekos z namero, da vzamejo življenje približno desetim eksotičnim drevesom. Razlog je bil banalen: širjenje Kidričeve ceste zahteva prestavitev komunalnih vodov, to pa baje ne bi bilo mogoče brez masakra nad nedolžnimi in koristnimi rastlinami. Naključje je hotelo, da je namera prišla na uho razumnemu človeku, ta je obvestil stanovalce Efenkove 2 ... in reševanje se je pričelo. Prebivalcem bloka in delavcem Vekos-a so se hitro pridružili funkcionarji krajevne skupnosti, urbanisti, ekolog, projektanti ... in v nekaj urah so bila drevesa rešena. Ugotovilo se je namreč, da je mogoče komu-nalije prestaviti brez sekanja. Kdo ve, koliko je k temu pripomogla tam prisotna gospa Vu-tkovičeva, ki je rastline pred več kot desetletjem lastnoročno posadila.
Drevesa, ki prebivalce omenje-
nega bloka učinkovito varujejo pred hrupom in prahom, so bila torej rešena z zelo majhnim naporom. K temu so veliko prispevali tudi delavci (projektanta) organizacije Vekos, ki jim (bogu bodi zahvaljeno) ni bilo težko še enkrat razmisliti o že sprejeti odločitvi. Toda, tako so poudarjali isti delavci, izvirni greh je v tem primeru drugje. Oni so bili le (malo nerodni) izvajalci. In res je! Izvirni greh je bil storjen takrat, ko se je nekomu porodila svetovljanska ideja, da Kidričeva cesta postane štiripasovnica.
Kakšna ideja! Štiripasovna Kidričeva bo lahko v resničen ponos tistemu, ki si jo je izmislil. Ponosen bo lahko zato, ker res ne more vsakdo skotiti takega projekta. Je že res, da ubogih 300 metrov »široke« ceste (na kateri ne bosta mogla vzporedno solidno voziti dva tovornjaka) ne bo moglo nič bolj kot doslej požirati vozil, bo pa zato v središču mesta toliko večji cirkus! Že ob začetku »posodobitve« te ceste smo si veselo grizli nohte delavci Name, PTT, miličniki in uporabniki. Človek mora biti namreč pravi fantast, da brez hudih prekrškov pride npr. od Pošte na parkirni prostor Name. Zdaj se bodo uresničevanju te nore ideje ne dolžni ne krivi pridružili še zaposleni v Zdravstvenem centru, upokojenci... Da padeš dol!
Pri vsem tem je še vedno skrivnost, kdo je oče te ideje in kdo zaplojevalec. Jasno je le, da cesto gradi Vegrad, komunalije postavlja Vekos, načrtuje Zavod za urbanizem, trpijo pa ljudje. Odprto ostaja le vprašanje, kdo bo prejemnik kakšne občinske nagrade.
Pričakujem mnenje, da sem laik, nevednež in neumnež. S spoštovanjem in na razpolago!
IZ MUZEJA VELENJE
Zgodilo se je
Leta 1918
seje septembra pojavila v dolini španska gripa. V teh dneh pa je pokopala že svoje prve žrtve. Škalski dekan Ivan Rotner je gripo v škalski kroniki opisal kot »influenci podobno bolezen — naravna posledica grozne vojske. Kmalu se je razpasla po vsej župniji in malokdo se je je ognil. Vsaka hiša je imela svojega bolnika, mnogokje pa je kar vse ležalo. V dveh mesecih je bilo v župniji previdenih 120 bolnikov, umrlo jih je pa 55 za to boleznijo, med njimi 4 ruski ujetniki... Iz hiše št. 39 na Plešivcu pripeljali so naenkrat tri mrliče, umrli pa so isti teden 4 pri hiši. Slabo vreme, pomanjkljiva prehrana, nezadostna obleka — vse to je kaj pospeševalo to hudo bolezen ... Zdravniki niso mogli bolezni do živega, lekarne pa niso imele zadostna zdravila. Ako seje španski pridružila še pljučnica, bila je smert neizogibna. Najbolj je bolezen razsajala med knapi.«
Ivan Rotner: Škalska župnijska kronika, str. 37;
Leta 1953
je bilo v Velenjskem rudarju, ki je izšel 15. septembra, mogoče prebrati, da so »rudniški komunisti že šestič obravnavali pismo CK ZKJ . . . Razprava je bila živahna in se je dotaknila največ aktivnosti in pravilnega dela komunistov ter sovražnikove dejavnosti«. Od tedaj je minilo že celih 35 let pa je prvega (»aktivnosti in pravilnega dela« namreč) še vedno premalo, »sovražnikov« pa še vedno več kot dovolj).
Prav tam so se pritoževali tudi nad velenjskim kruhom, ki se »zelo razlikuje od kruha, ki se prodaja v Šoštanju ali Celju. Tam je kruh mnogo lepše pečen, okusen in vedno svež. Takšnega si želimo jesti tudi v Velenju.« Od tedaj je minilo že celih 35 let. . .
Velenjski rudar, leto 1, št. 9, Velenje 15. 9. 1953, str. 3;
Leta 1956
je na ta dan mariborski Večer poročal, da so na seji občinskega ljudskega odbora Šoštanj ustanovili svet za telesno vzgojo. Njegov predsednik je postal tedanji direktor rudnika Ernest Žgank — Nestl. Hkrati so ustanovili še Svet za urbanizem, ki naj bi usmerjal »načrtno gradnjo stanovanj v razvijajoči se Šaleški dolini«.
Za isti čas je Večer poročal tudi o delu šoštanjskega kulturno prosvetnega društva Svoboda. Številne sekcije Svobode so tedaj pripravljale občni zbor, hkrati pa so ustanavljali »Šole za delavce«. Predavatelji in prostori zanjo so že bili pripravljeni, sindikati, podjetja in vse množične organizacije v Šoštanju bi morali poskrbeti le še zato, da bo to »izobraževanje resnično množično«.
Večer, L. XII. št. 217, Maribor 15. 9. 1956, str. 2;
Za konec pa tole:
Izdatki za prehrano so se znižali »Z znižanjem cen osnovnim prehrambenim artiklom so se znižali izdatki za iste. Posebno se to pozna večjim družinam. Kot primerjavo smo vzeli stroške šestčlanske družine. Poprej, dokler so bile cene višje je tolikšna družina porabila mesečno za prehrano približno 16.600 dinarjev. Če vzamemo isto količino porabljene hrane, toda sedanje cene ugotovimo, da je vrednost te hrane sedaj 12.700 dinarjev. Torej za 4.000 ceneje ... Poskušajte si doma sami izračun&r.i enomesečno porabo za hrano pa boste videli, da si mnogo prišted te vsak mesec, odkar so cene nižje.« Vsak poskus bo zaman; zgornje vrstice so se res dale prebrati na današnj[dan 15. septembra v Velenjskem rudarju. Pisalo pa se je leto 1953. Žal!
Pripravil: Jože Hudales
15. septembra 1988 -k titovo velenje
ŠPORT, REKREACIJA
nas cas *stran 9
Pri Rudarju očitno (še) nimajo pravega strelca
Niti z bele
Gostitelji najboljši
Blizu 800 delavcev — atletinj in atletov zaposlenih v elektrogospodarstvu in premogovništvu Slovenije se je v soboto zbralo v Titovem Velenju na njihovem 32-letnem športnem srečanju. Njihov gostitelj je bil — podobno kot lani — sozd REK Franc Leskovšek-Luka, vsa tekmovanja pa je seveda izvedla komisija za šport in rekreacijo pri sozdu. Podobno kot na drugih področjih kaže, da tudi v elektrogospodarstvu škriplje pri zbiranju denaija za organizacijo teh tekmovanj. Letošnjega bi morali izvesti predstavniki Elektro Ljubljane, vendar so ga odpovedali, ker bi menda bilo za njih predrago. Pa so zadnji hip vskočili Velenjčani — kot je dejal predstavnik organizatorjev Jože Grubelnik, so organizacijo dobili zaradi cenejše izvedbe — in 32-srečanje kljub temu, da so imeli za njegovo pripravo zelo malo časa, po bese-
Rekreacijsko-turistični center Golte tudi letos nudi možnost cenejšega nakupa smučarskih kart. V predprodaji jih je možno kupiti od 15. septembra do 30. novembra po delovnih organizacijah in turističnih agencijah celjske regije in na sedežu RTC Golte v Žekovcu. Povedati velja, da so v predprodaji samo sezonske vozovnice. Letne karte iz sezone 87/88 je treba zamenjati in doplačati razliko glede na letošnjo ceno, prenosna karta za organizacije združenega dela pa je enotna in velja 750.000 dinarjev. Plačati jo je treba do 15. oktobra. Na voljo so sezonske karte za Golte, za Golte—Kope, z Roglo
.i-
dah tekmovalcev odlično organizirali.
Nadvse so se izkazali tekmovalci Rudnika lignita Velenje, ki so osvojili kar šest prvih mest v posamezni razvrstitvi.
Na slovesni razglasitvi rezultatov in podelitvi medalj je vse tekmovalce pozdravil v imenu gostitelja Rafko Berločnik, predsednik poslovodnega odbora sozda
pa se niso uspeli dogovoriti za skupno karto. Obstaja možnost nakupa karte za vsak center posebej do 15. oktobra, velja pa 150.000 dinarjev.
Veseli dejstvo, da bodo kmalu sklenjena pripravljalna dela za izgradnjo dvosedežnice Smreko-vec in bo gradnja kmalu pospešeno stekla, tako, da bo dvose-dežnica smučarjem na voljo ob pričetku sezone 88 — 89.
Še nekaj cen. Sezonska karta za Golte velja za odrasle 250.000 dinarjev, za otroke do 10. leta 190.000, vozovnica za Golte in Kope pa velja 300.000 dinarjev za odrasle in 220.000 za otroke. V predprodaji so cene seveda
REK, v imenu EGS pa predsednik konference sindikata sozda EGS Ratibor Radenkovič. Na slovesni podelitvi so se zavzeli, da bi kljub težavam, igre še naprej organizirali in zna se zgoditi, tako je bilo vsaj slišati, da bodo zimske morda prav tako v organizaciji Velenjčanov.
(vos)
drugačne. V enem obroku in do 15. oktobra plačana vozovnica za Golte velja 150.000 za odrasle in 130.000 za otroke, plačana v dveh obrokih do 30. novembra pa velja 200.000 dinarjev za odrasle in 175.000 za otroke. Za Golte in Kope je cena s plačilom v enem obroku do 15. 10. 225.000 in za otroke 195.000, v dveh obrokih plačanih do 30. 11, pa 270.000 dinarjev za odrasle in 200.000 za otroke do 10. leta starosti. Vozovnico seveda prejmete, ko plačate oba obroka, plačevanje na več obrokov pa omogočajo sindikalne organizacije v združenem delu.
Pred začetkom tekme z Vozili so se predstavniki domače uprave s šopki cvetja poslovili od Andreja in Romana Kotnika, Tomaža Kostajnška, Robija Laha in Dejana Papeža, ki bodo te dni oblekli vojaško suknjo. Konec pa je bil zelo neslovesen, saj so igralci Rudarja sklonjenih glav zapuščali zeleno travnato površino, težji za tri zadetke v lastni mreži.
Pred začetkom letošnje prvenstvene sezone smo zapisali napovedi, da bodo igrali za vrh. Za zdaj igra, še manj rezultati, ne kažejo tega. S takšno, kot so jo igrali v nedeljo proti Vozilom, se bodo morali zelo potruditi, če bodo želeli sploh obstati v ligi.
Med tednom so Rudarjevi igralci odigrali prijateljsko srečanje z ERA Šmartno in visoko zmagali. Pa jim ta tekma očitno ni nič koristila, bolj gostiteljem.
Vsekakor je važnejša zmaga v tekmi za točke, kot pa v prijateljski tekmi. V Šmartnem so igrali nadvse požrtvovalno igro, v nedeljo na igrišču ob Jezeru pa zelo bledo. Res, da so tokrat naleteli na razigrane igralce Vozil, ki letos igrajo zelo spremenljivo: enkrat visoka zmaga, naslednjič visok poraz, v nedeljo spet, verjetno za večino nepričakovano, visoka zmaga na igrišču ob Jezeru.
NK Elkroj
Najprijetnejše
Nogometaši Elkroja so zagotovo najprijetnejše presenečenje prvih treh kol tekmovanja v slovenski nogometni ligi. Z dveh gostovanj so prinesli tri točke in še dve iztržili na domačem igrišču. Dokaj črnoglede napovedi kar precejšnjega števila »navijačev« in drugih so torej dobesedno postavili na glavo. S petimi točkami so trenutno na drugem mestu, toliko točk pa imata tudi vodilna Ljubljana in tretja Izola, prav z Izolo pa se bodo v nedeljo
Šmarčani so tudi tokrat na domačem igrišču tesno, a zasluženo premagali na domačem igrišču solidno ekipo Papimičarja iz Radeč. Gostitelji so praktično vso tekmo oblegali nasprotnikova vrata, vendar jih niti iz najbolj idealnih priložnosti niso uspeli zadeti. To je uspelo le Korberju v drugi minuti, Rudniku v 69. minuti in Tomažiču v 80. minuti. Igralci Papimičarja so svojo igro
Rokometne novice
Konec tega tedna so se pričela ligaška tekmovanja v II. republiških in mladinskih ligah. Iz naše občine nastopa v tem tekmovanju kar 7 (sedem) ekip, ki so dosegle tele rezultate:
Kar tri žoge so poslali v mrežo domačega vratarja Hrasta, ki je imel pred samo slabih devet ali deset igralcev. Za nekoliko boljšo igro lahko pohvalimo le mladega Laha in morda še Jalušiča, ostali pa so na trenutke delali tudi začetne napake in dobesdno plavali v obrambi. Še sreča, da gostje pri vseh strelih proti vratarju Hrastu niso bili zbrani, saj bi bila potem njihova zmaga še izdatnejša. Imeli so še nekaj tako imenovanih izrazitih ali kar 100-odstotnih priložnosti za zadetek, že v 31. minuti pa so celo zadeli vratnik. Seveda bi naredili krivico, če ne bi zapisali, da bi bili lahko tudi domači igralci nekajkrat zatresli nasprotnikovo mrežo. Pa kaj, ko to niso mogli niti znali. Za njih tudi 11-metrov-ka ni prava priložnost. V 90-mi-nuti je imel Boškovič priložnost, da doseže častni zadetek z bele točke, pa je slabo streljal. Pač za zdaj v Rudarju še ni pravega strelca.
V prihodnjem kolu bomo na igrišču ob Jezeru videli novinca v ligi, igralce Hmezad Žalec, ki so presenetili z dobro igro na začetku prvenstva in pa upamo, da ne bodo presenetili tudi v nedeljo.
(vos)
presenečenje
pomerili na domačem igrišču. Precej nepričakovan derbi z vrha lestvice torej, ki bo na igrišče ob Savinji gotovo privabil veliko gledalcev. In prav je tako.
V soboto so nogometaši Elkroja gostovali v Mariboru in zanesljivo premagali domačega Kovinarja z 2:1. Domači so sicer povedli takoj na začetku srečanja, gostje pa se niso predali in so z dobro ter pametno igro rezultat obrnili sebi v prid.
usmerili predvsem na hranjenje svojih vrat in na posamezne nasprotne napade, iz katerih so po grobih napakah domače obrambe dosegli dva gola in s tem držali napetost srečanja prav do zadnje minute. V nedeljo čaka Šmar-čane naporno gostovanje v Lendavi, kjer bodo poskušali prekiniti tradicionalno slabe nastope proti tamkajšnji Nafti.
(-kn-)
Mladinska liga: Velenje I:ERA Šmartno 23:9 (9:2), Fuži-nar:Velenje II 23:4 (9:2), II. rep. liga Drava:Šoštanj II 27:21 (12:8), Velenje:Brežice 17:15 (8:7), ERA Šmartno :Radeče 21:18 (13:8).
Rudar:Vozila 0:3 (OH))
TITOVO VELENJE, igrišče ob Jezeru, gledalcev 300, sodnik Živkovič iz Škofje loke.
STRELCI: 0:1 — Valentinčič (56), 0:2 - Birsa (63 — II m), 0:3 - Markič (68).
RUDAR: Hrast, Jalušič, Rau-kovič, Mišetič, Oblak (Kostanjšek), Cvikl, Brdžanovič, Doler, Macura, Boškovič in Lah.
Kovinar :EIkroj 1:2 (1:1)
MARIBOR, igrišče Kovinarja na Teznem, gledalcev 250, sodnik Karoly iz Tišine.
STRELCI: 1:0 — Brecelj (3), 1:1 — Janežič (44), 1:2 — Gro belšek (59).
ELKROJ: Pusovnik. Ilič, Tratnik, Forštner (Šimenc), Božiče-vič, Knez (Stmišnik), Remic. Hren, Grobelšek, Janežič (Bol-ko) in Pranjič.
ERA Šmart no: Papirnica r 3:2 (1:1)
ŠMARTNO, igrišče Šmartne ga, gledalcev 200, sodnik Medved z Raven.
STRELCI: 1:0 - Kort>er (5), 1:1 — Kastelic (36), 2:1 — Rud nik (69), 2:2 — Drnovšek (77), 3:2 — Tomažič (80—11 m).
ERA ŠMARTNO: Magrič. Matko, Maglica, Tomažič, Želez-nik, Skrbinek, Korber, Radivoje vič (Fajdiga), Kopušar (Oblak), Rudnik, Centrih (Laznik).
Mali nogomet
Po uspešnih nastopih v Šošta nju — Turnirju Večernjih novosti — se je ekipa malega nogo meta MADL—BAY uvrstila ae zaključni turnir v Vrnjački Banji ki bo L, 2. 10. 1988. V tekmi za vstop med 8 najboljših ekip ma lega nogometa v Jugoslaviji, jt Madl —Bay premaga! ekipo RI VA iz Vrsatja z rezultatom 7:3 povratno tekmo pa so izgubili : rezultatom 23. Sponzor ekipe j Drago Mlakar, ekipa pa za na stop v V. Banji potrebuje še najmanj enega sponzorja.
V ekipi nastopajo. Verboten Cvikl, Jalušič, Maijanovič, Vor šič. Marko in Matjaž Kljajič, An dročec, Kregar, Golčar.
Davorin Vidal
SMUČARSKI SKOKI
Najboljši Ljubenci in Velenjčani
Med športne prireditve ob prazniku občine Mozirje je sodilo tudi meddruštveno tekmova nje pionirjev na plastični skakalnici na Ljubnem ob Savinji. Največ uspeha so imeli domači in velenjski upi. V skupini do 13 let je zmagal Murko pred Kopušar jem (oba Ljubno), tretji je bil Spegel (TV) in peti Krama; (Ljubno). Pri pionirjih do 11. leta starosti je bil najboljši Kadli-ček (TV), peli pa Grohar (Ljubno), v najmlajši kategoriji do 9. let starosti pa je zmagal Luka Ograjenšek pred Miklavžino (oba TV), tretji je bil Juvar (Ljubno) in peti Zapušek (TV).
Na Ravnah se je na poletne n prvenstvu pionirjev do 11 les zbralo 70 mladih skakalcev iz 14 slovenskih klubov. Med velenjskimi skakalci je najboljši Kadli ček na petem mestu.
Šoštanj boljši od Kolinske Slovana
Rokometni klub Šoštanj letos slavi 30-letnico te igre. Pobudo zanjo je dal pred tremi desetletji domačin, profesor telesne vzgoje, velik ljubitelj športa Miligoj Jarnovič. Za to se mu uprava rokometnega kluba že nekaj let od-dolžuje z organizacijo spominskega turnirja.
Letošnji je bil že šesti. Na njem so v Rdeči dvorani v Titovem Velenju poleg domačih rokometašev zaigrali še prvoliga-ški epiki Topolčany iz Češkoslovaške in Kolinska Slovan iz Ljubljane ter drugoligaš Aero Celje. Rokometaši Šoštanja, ki se že nekaj časa pod vodstvom trenerja Toneta Tisla nadvse vneto pripravljajo na novo prvenstvo sezono, so nastopili z dvema okrepitvama: iz Kolinske se je vrnil nazaj Vogler, novi igralec pa je tudi Mario Sagadin iz Mariborskega Branika. Poleg tega sta se iz JLA vrnila tudi Samo Žolger in Robi Čater.
Šoštanjčani od novega prvenstva, glede na to, da ga bodo začeli v jubilejnem letu, veliko pričakujejo. Želijo se namreč uvrstiti v višjo ligo. V prvi igri turnirja so sicer izgubili s Češkoslovaškimi rokometaši; gostje niso bili
toliko boljši kot gostitelji slabi. V drugi igri proti Kolinski Slovan pa so igralci Šoštanja zaigrali odlično in dokazali, da lahko resno načrtujejo visoko uvrstitev ali celo najvišjo. Izvrstno so na turnirju zaigrali Celjani, ki so v prvem srečanju premagali Ljubljančane, v tekmi za prvo mesto pa češkoslovaške igralce.
Lep pokal je zmagovalcu turnirja podelila Milka Jarnovič (na sliki) žena pokojnega Miligoja
Jarnoviča, ki seje skupaj s sinom Zoranom udeležila turnitja. Predsednik kluba Franc Plaskan je kapetanom vseh ekip podelil diplome za sodelovanje na turnirju, enako tudi najboljšim posameznikom; to je najboljšemu strelcu Romanu Christovu (ČSSR), za najboljšega vratarja so trenerji izbrali Boštjana Stra-ška, za najboljšega igralca pa Sil-voja Ivando (oba AERO Celje).
(VOS)
RTC Golte:
V predprodaji ceneje
Era Šmartno
Nepotrebna negotovost
Jamarski klub Topolšica
Doživetja odtehtajo
V poznih zimskih in zgodnjih spomladanskih mesecih to-polški jamarji običajno ne zahajajo v jame, zato pa čas izkoristijo za druge aktivnosti, predvsem za pridobivanje prepotrebnih finančnih sredstev. Poleg zbiranja denarja so v tem času uspešno prodali dotrajan kombi ter po 12. letih »brezdomstva« uspeli pridobiti klubski prostor. Tega jim je v depandansi Mladika dal v najem hotel Vesna.
Raziskovalno sezono so jamarji pričeli v mesecu maju s preiskovanjem kraških terenov na Lomu, v Belih vodah ter v Cirkovcah. V tem času so nekajkrat obiskali Ciglerjevo in Ro-tovnikovo jamo. Kakor hitro pa je v Kamniških Alpah skopnel sneg, so se štirje topolški jamarji, skupaj s kolegi iz Kamnika, s katerimi tesno sodelujejo, odpravili na ogled 2 km dolge Kamniške jame. Ogled te jame je nepozab-
no doživetje, saj hojo po ogromnih podzemnih dvoranah, popestrijo čudoviti lesketajoči se kristali aragonita.
V mesecu juniju so topolški jamarji najprej sodelovali na demonstracijski vaji, ki jo je organiziral Občinski štab Civilne zaščite, ter na njej prikazali alternativno obliko reševanja ponesrečencev iz visokih zgradb ter drugih težko dostopnih mest s pomočjo posebnih nosil, ki so si-
cer namenjena za reševanje ponesrečenih jamarjev iz globokih in težko dostopnih brezen. Vaja je bila na ploščadi Edvarda Kardelja v Titovem Velenju, spust pa je bil opravljen z vrha 12-nad-stropnega stanovanjskega bloka.
11. in 12. junija so se jamarji podali na Golte na že tradicionalno raziskovalno akcijo, ki pa je bila tokrat bolj kot raziskovanju jam, namenjena usposabljanju novih članov z vrvno tehniko, topografijo ter orientacijo na terenu.
Mesec julij je minil predvsem v znamenju priprav in kasneje tudi udeležbe treh jamarjev in jamarskem trekingu po Dinarskem krasu. Treking je organizirala Jamarska zveza Slovenije v počastitev 100-letnice organiziranega jamarstva na Slovenskem, trajal pa je 16 dni. Ogledali so si 18 večjih kraških jam, ter številne druge zanimive kraške pojave na tem področju, kot so kraška polja, Rdeče in Modro jezero pri Imotskem, kanjon reke Tare, Durmitor z ogledom najgloblje
Jugoslovanske jame — 890 m globoke »Jame na Vjetrovitom brdu« itd.
Tako so med drugim pripravili 7-dnevni jamarski raziskovalni tabor na Korošici v osrčju Kamniških Alp. Poleg topolških jamarjev so se tabora udeležili še jamarji iz Kamnika in Prebolda, manjkali pa so klubi iz Letuša, Titovega Velenja in Domžal, katerih člani so obljubili udeležbo na taboru. Vse naloge, ki so bile predvidene, so jamarji kljub skromni udeležbi in slabemu vremenu opravili, žal pa ne tudi najpomembnejše, tj. preboja ožine v breznu J 4/9 na globini 237 metrov.
Ob koncu bi veljalo omeniti še najpomembnejše naloge, ki jih nameravajo jamarji opraviti še v tem letu.
Najbolj privlačen in vznemirljiv bo vsekakor poskusni preboj skozi ožino v Rotovnikovi jami, ki naj bi ga izvedli predvidoma v tem mesecu. Takrat bo skoraj zagotovo lahko podana ocena ali so v tej jami možnosti nadaljevanja realne ali ne. Kot vemo, je
Rotovnikova jama trenutno dolga 54 metrov in je edina turistično urejena kraška jama v naši dolini. Zato si bodo jamarji kar najbolj prizadevali, da za ožino odkrijejo nove rove, saj bi s tem jama prav gotovo pridobila na pomenu.
Nič manj pomembna naloga,
ki tudi čaka jamarje v tem letu. pa je izdelava raziskovalne nalo ge z naslovom »Lom s Ciglerjc vo jamo« za potrebe Raziskoval ne skupnosti Velenje. Predvide vajo, da jo bodo izdelali do v po godbi določenega roka tj. do 15. decembra 1988.
Slavko Hostnii.
10. stran *
OBJAVE, RAZPISI
titovo velenje * 15. septembra 1988
t MILIČNIKI SO ZAPISALI
Za prometno varnost je bilo v teh prvih šolskih dneh na velenjskih ulicah resnično zelo dobro poskrbljeno. Z veseljem lahko zapišemo, da tudi uspešno, saj se ni pripetila niti ena prometna nesreča v kateri bi bil udeležen šolar. Seveda velja voznike opozoriti, da naj bodo še naprej pazljivi do otrok, ki so pogosto tako nepredvidljivi.
Tudi sicer je bilo dokaj mirno, miličniki pa so zabeležili precej drobnih vlomov in tatvin. Na splošno bi lahko zapisali, nič posebnega, če ne bi bilo petka, ko so se pripetile kar tri hude prometne nesreče, v katerih je bilo več občanov hudo telesno poškodovanih.
TRČILA V TOVORNJAK
Osemnajstletna Aleksandra Olup je peljala s kolesom z motorjem, 9. septembra okoli pole-najste ure po cesti mimo Ržena v Šoštanju. Verjetno je nameravala prehiteti tovornjak in pri tem trčila v njegov zadnji levi del. Od tu jo je odbilo in jo vrglo pod tovornjak, ki pa ga je vozniku Jožetu Hudourniku, ki je pripeljal po cesti iz Topolščice, uspelo
pravočasno ustaviti. Aleksandra je kljub temu dobila hude telesne poškodbe.
PELJAL PO LEVI
Po Partizanski cesti je 9. septembra malo pred 21. uro peljal proti Šoštanju voznik osebnega avtomobila Anton Purk. V nepreglednem levem ovinku mu je pripeljal nasproti Alojzij Hrgota. Prišlo je do trčenja, pri čemer sta se voznik Hrgota in njegov sopotnik Boško Lukenda hudo telesno poškodovala.
HUDE TELESNE POŠKODBE
Na Šaleški magistrati se je pripetila prejšnji petek malo pred 23. uro huda prometna nesreča. Trčila sta tuji državljan Egon Mantvvil in voznik kolesa z motorjem Stojan Rajh. Slednji in njegov sopotnik Albert Sevšek, sta se pri nesreči zelo hudo telesno poškodovala.
IZGINILA DENARNICA
Iz pivnice v Šoštanju je Simonu V. 6. septembra izginila denarnica z 220 tisočaki. Na nepojasnjen način pa je istega dne izginilo iz stanovanja Vinka P. iz Šoštanja 140 tisočakov. To nede-
ljo pa je bilo vlomljeno še v stanovanje Ludvika Š. s Prešernove v Titovem Velenju od koder je izginil zlat nakit in jubilejni kovanci.
NENEHNO SE PRITOŽUJE
Franja B. so v Vegradu pred nedavnim zaradi disciplinskih prekrškov odpustili, s čimer pa se noče sprijazniti in išče svoje pravice povsod, kjer je to mogoče. Pogosto se ustavlja tudi v kadrovski službi te delovne organizacije in s svojimi, zahtevami in grožnjami moti delo. Zaradi tega so morali miličniki pretekli teden kar dvakrat posredovati.
OSTALA BREZ KOLESA Z MOTORJEM
Ko seje Milica P. s Starega trga vrnila 8. septembra s Šoštanj-ske pošte je bila neprijetno presenečena. Ostala je brez prevoznega sredstva, saj si je njeno kolo z motorjem nekdo »izposodil«. Miličniki bodo seveda storili vse, da ga odkrijejo in ga vrnejo lastnici.
PRETEPLI NATAKARICO
V šoštanjskem bifeju kluba upokojencev je doslej še neznana skupina gostov 9. septembra pretepla natakarico Marijo K. Miličniki so jim na sledi.
sodobna oprema
do 30. septembra
POHIŠTVO
izvaja I ce^
v AKCIJSKI
PRODAJI
na 9 mesečno posojilo^ brez obresti ►0% pologa
pa tudi na 5 in ©obrokov
BREZ OBRESTI
Vedra ekologija
—	Če ne bomo zaščitili izvira, filtri tudi ustju ne bodo pomagali.
—	Umazane vode nam gotovo ne bodo prinesle lepše prihodnosti. Zato naj tisti, ki lovijo v kalnem, čimprej postanejo — preteklost.
—	Pri prečiščevanju škodljivih plinov je znano tudi tole: mnogim se spusti dimna zavesa in takoj zginejo — v meglo.
—	Madeži na vodi so tudi madeži naše zavesti.
—	Mnogi strokovnjaki trdijo, da se je človek razvil iz ribe. Zelo mogoče: sedaj, ko je vsenaokrog zadimljeno. vse bolj dihamo — na škrge.
—	Človek človeku — izpušna cev. Bolje hi bilo, če bi bil — filter.
—	Proslavimo dan gozda, reke, morja ... Ne dvigujmo pa kozarcev za nove valove — podražitev.
—	Se lahko pogovarjamo o zaščiti človekovega okolja tudi v prometu ? Lahko. Okolje — premakni se malo naprej.
—	Se lahko regres za dopust vključi v zaščito človekovega okolja ? Lahko. Bolj, ko ga razteguje-mo, vse manj ga je v — žepu.
—	Žalosten pejsaž. Namesto parkov in cvetja okrog gostišč vse bolj raste — embalaža za alkohol.
—	Neusmiljeno podiramo gozdove. Naj bo tako, bolje pa bi bilo, če bi se žaga malo sprehodila tudi med jotelji.
P. S.
RISALNI BIRO
tehnično risanje, orto-gonalne risbe, izdelava idejnih osnutkov, tuširanje, izpisovanje tel. 858-127
VPIS OTROK V PRVI RAZRED OSNOVNE ŠOLE ZA LETO 1989/90
Starše in skrbnike šoloobveznih otrok obveščamo, da bomo prihodnji teden vpisovali v prvi razred osnovne šole otroke, ki so bili rojeni v času od 1. marca 1982 do 28. februarja 1983. Na osnovnih šolah v Titovem Velenju pričakujemo vas in vašega otroka v torek, sredo in četrtek, 20., 21. in 22. septembra 1988. na osnovnih šolah v Šoštanju in Šmartnem ob Paki pa samo v torek in sredo. 20. in 21. septembra 1988. Vpisovanje otrok bo potekalo vse navedene dni v času od 9.00 do 11.00 in od 14.00 do 17. ure.
Otroke bomo vpisovali v 1. razred tudi na osnovni šoli v Šaleku.
Skupaj z otrokom se oglasite na šoli, ki je najbližja vašemu stanovanju. Tu boste otroka vpisali in dobili tudi vse informacije o pripravi otroka na šolo in o razvrščanju učencev za prihodnje šolsko leto.
S seboj prinesite otrokov »Izpisek iz rojstne matične knjige« in otrokovo matično številko občana, ki ste jo dobili ob zadnjem popisu prebivalstva.
OBČINSKA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE
OBJAVE POTREB PO DELAVCIH V OBČINI VELENJE IN MOZIRJE
DELOVNA ORGANIZACIJA
POKLIC ŠIFRANTA
PROSTA DELA IN NALOGE
Dl
NČ ROK DČ P
OD
ŠT DEL
OBČINA VELENJE OBČINA MOZIRJE
ZKZ MOZIRJE
MG SMREKA GORNJl GRAD
SLATINŠEK IZDELAVA DROBNIH TEKSTILNIH PREDMETOV. MG SMREKA GORNJI GRAD
GORENJE GLIN
OBČINA VELENJE
OSNOVNA ŠOLA KAREL DESTOVNIK KAJUH ŠOŠTANJ REK TISKARNA
dipl. ekonomist ing. varstva pri delu
konfekcionar lesni delavec
lesni delavec
snažilka offset tiskar
organizator AOP
referent za varstvo pri delu in'
požarno varnost
konfekcionarska dela odjemanje od cepilne tračne žage v sortirnici in večlistne krožne ž. pomožna dela v lesarstvu
—	snažilka
—	offset tiskar II.
nc
nč
nč
nč nč
15 710.000 8 650.000
8 400.000 8 290.000
RADIO VELENJE 0 RADIO VELENJE
nc nč
8 350.000 8 500.000'
Program
Radio Velenje oddaja na ul-trakratkovalovnem območju, na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (pretvornik Plešivec).
Naročila za vaše čestitke in pozdrave, reklame in obvestila lahko naročite na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, v Titovem Velenju, na Foitovi 10. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. PETEK, 16. SEPTEMBRA: 15.00 Začetek sporeda;
5.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.15 Za konec tedna; 16.30 Z mikrofonom med vami; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 18. SEPTEMBRA:
11.00 Začetek sporeda 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj 11.30 Z mikrofonom med va mi; 12.30 Konec opoldanske ga javljanja; 14.45 Vaše če stitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 19. SEPTEMBRA:
15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Šport, telesna kultura, rekreacija; 17.30 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe;
SREDA, 21. SEPTEMBRA:
15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Kdaj, kje, kaj; 16.30 do 19.00 Poletno popoldne Radia Velenje.
DELAVSKA UNIVERZA MOZIRJE
OBVEŠČA DELOVNE LJUDI IN OBČANE, DA ZBIRA PRIJAVE V SLEDEČE IZOBRAŽEVALNE OBLIKE:
A)	ŠOLE SREDNJEGA IZOBRAŽEVANJA:
1.	Skrajšani vzgojno-izobraževalni program — II. stopnja zahtevnosti, smer OBDELAVA KOVIN.
Pogoj za vpis je zaključena osnovnošolska obveznost (uspešno zaključen vsaj 6. razred)
2.	Srednji VIP — IV. stopnja zahtevnosti, smer OBLIKOVALEC KOVIN
(strugar, frezalec, vrtalec, ostrilec, brusilec, orodjar, tehnični strojni risar)
3.	Srednji VIP — V. stopnja zahtevnosti, smer EKONOMSKI KOMERCIALNI TEHNIK. Značilni poklici po smereh: ekonomski tehnik, komercialni tehnik, bančni tehnik, finančni tehnik, zavarovalni tehnik, skladiščni tehnik. Evidenčno sprejemamo tudi prijave kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v višji letnik navedenega VIP.
4.	Srednji VIP — administrativna dejavnost — smer ADMINISTRATOR, ki je IV. stopnja zahtevnosti ter UPRAVNI TEHNIK, ki je V. stopnja zahtevnosti.
Sprejemamo tudi evidenčne prijave, kot je navedeno pod zaporedno št. 3.
Pogoj za Vpis v navedene programe, pod zap. št. 2 do 4, je uspešno končana osnovna šola ali skrajšani program usmerjenega izobraževanja ali šole po zakonu o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij. Šola oziroma oddelki navedenih smeri, bodo organizirani pod pogojem, če bo zbrano primerno število kandidatov za vpis.
B)	FUNKCIONALNO IZOBRAŽEVANJE, IZPOPOLNJEVANJE IN DRUGE OBLIKE IZOBRAŽEVANJA:
—	izpopolnjevalni tečaj slovenskega jezika za delavce v javnih in drugih službah;
—	začetne in nadaljevalne tečaje nemškega in angleškega jezika,
—	strojepisne tečaje za začetnike — neprofesionalce;
—	strojepisni tečaj za delavce v administraciji;
—	gospodinjske (kuharske) tečaje;
—	tečaje ročnih del (pletenje, vezenje, makrame);
—	krojno-šiviljske tečaje;
—	druge oblike glede na potrebe in interese OZD, delavcev in občanov.
Prijave oz. izražanje interesa za izobraževanje ob delu (šolske oblike) bomo sprejemali do 30. 9 1988, za ostale oblike pa neomejeno.
Prijavite se lahko pisno, osebno ali po telefonu na številki 831-962 in 831-938, vsak dan (razen sobote) med 7. in 15. uro, v sredah do 17. ure.
DELAVSKA UNIVERZA MOZIRJE ima svoje poslovne prostore v prizidku Delavskega doma v Nazarjah.
INŽENIRING
p.o.
TITOVO VELENJE Trg mladosti 6
RAZPIS
POSLOVNEGA PROSTORA
INŽENIRING razpisuje prosti poslovni prostor v levem krilu I. nadstropja poslovne zgradbe na Trgu mladosti 6 v Titovem Velenju v skupni bruto površini 290 m!.
Poslovni prostor je namenjen za pisarniško poslovanje ter se oddaja v celoti enemu subjektu. Prevzem prostora brez pisarniškega pohištva, razen vgrajenih omar, je možen takoj. Na razpis se lahko prijavijo vse zainteresirane družben ipravne in civilne osebe na naslov: INŽENIRING, Trg mlados i, Titovo Velenje (tel.: 853-271). Rok prijave na razpis je do oc daje prostorov. Razpisani prostor je komunalno v celoti oskrbljen (voda, ogrevanje, elektrika, odvoz smeti,-čiščenje itd.)
Koledar
ČETRTEK, 15. septembra — MELITA
PETEK, 16. septembra — LJUDMILA
SOBOTA, 17. septembra — ROBERT
NEDELJA, 18. septembra — IRENA
PONEDELJEK, 19. septembra _ SVETLANA
TOREK, 20. septembra — SUZANA
SREDA, 21. septembra — MATEJA
M ALi OGLAS!
DVA TRISTOLITRSKA SODA,
dobro ohranjena, stiskalnico za sadje in kotel za kuhanje žganja prodam. Telefon 858-586, od 8. do 12. ure.
OSNOVNOŠOLCI! Ce se želite naučiti nemškega jezika pokličite po telefonu 881-232, zvečer. TOMOS APN-4 in TSL-15 poceni prodam. Branko Kelher, Skale 58 D, Titovo Velenje, pri stari osnovni šoli.
UGODNO PRODAM NERABLJENO, še zapakirano spalnico. Telefon 855-218, dopoldne. FRANC HRIBERŠEK se opravičuje ANICI OBŠTETER. zaradi izrečenih neresničnih besed glede pobiranja koruze. VISO SUPER E, letnik 7/82 -60 km, lepo ohranjeno, garažira-no, ugodno prodam. Telefon 858-185
PRODAM PARCELO V KA-LAH PRI ŠEMPETRU, primer no za vinograd in vikend, jugozahodna lega, velikost 25 arov. Telefon 714-735. VARUJEM OTROKE V DOPOLDANSKEM ČASU. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Varuška«. STANOVANJE V STANOVANJSKI HIŠI oddam z opremo ali brez. Samo pisne ponudbe pošljite na upravo Našega časa, Foitova 10, pod šifro »Takoj«.
VSELJIVO GARSONJERO V BLOKU v Žalcu prodam. Informacije po telefonu 711-165, dopoldan.
V/ARTBURG KARAVAN, letnik december 1982, registriran do marca 1989, zelo ugodno prodam. Telefon 856-936, dopoldan ali 857-826, popoldan. PRODAM CAMP PRIKOLICO ADRIA 2 + 2. Informacije po telefonu 853-708. ZAMENJAM TRISOBNO STANOVANJE v Celju za enakovredno v Titovem Velenju. Informacije po telefonu 855-204, do 10. ure dopoldne.
DOBRO OHRANJEN JOGI VLOŽEK,	dimenzije
200 x 160 cm, prodam. Guček, Kardeljev trg I, Titovo Velenje, telefon 853-275.
NOV FLEKS ZNAMKE BOSCH in več vinskih sodov ugodno prodam. Silvo Rošer, Klane 50, Dobrna. DOBRO OHRANJEN GOLF PRODAM. Telefon 891-188. ZASTAVA 101, GTL55, letnik 1986, nujno prodam. Telefon 857-899.
ZASTAVO 101, letnik 1978, prodam. Cena po dogovoru. Dušan Brišnik, Kajuhova 17, Šoštanj. ITALIJANSKI, GLOBOK, RDEČ, VOZIČEK prodam za 20 SM. Telefon 856-344, popoldan.
PRODAM NEKAJ KORUZNE SILAŽE, travne košnje, dve kravi, ena visoko breja, druga s teletom. Telefon 858-367. GOSPODARSKO POSLOPJE Z MANJŠO HIŠO IN NEKAJ ZEMLJE v Mislinji prodam. Telefon dopoldan 063-856-922 ali popoldan 062-844-027. DELE ZA FORD GRANADO PRODAM. Jutriša, Kardeljev trg 8, od 14. do 16. ure. ZAMRZOVALNO SKRINJO 410 I prodam, ter krzneno jakno nutrija. Telefon 853-429. POČENI PRODAM PSIHO IN DVA JOGIJA. Kvedrova 20, telefon 857-187.
ZASTAVO 101, letnik 1985, prodam. Informacije dopoldan po telefonu 855-231. interna 307, ali popoldan 854-078. OSEBNI AVTO VISA SUPER E PRODAM. Letnik 1983, 40.000 km, garažiran, zelo dobro ohranjen. Telefon 062-845-144. GOLF JL, letnik 1980 prodam. Telefon 853-508, popoldan. BARVNI TV GORENJE PRODAM. Telefon 857-287. TRIVRSTNO DIATONIČNO HARMONIKO, B, ES, AS. izde-lovelec Sitar, prodam. Telefon 882-467.
ZAMENJAM LEPO KOMFORTNO DVOSOBNO STANOVANJE v II. nadstropju za večje trosobno stanovanje v Titovem Velenju. Cenjene ponudbe sporočite po telefonu 857-564 po 18. uri, vse ostalo po dogovoru.
MZ 250, predelan v enduro, ugodno prodam. Telefon 856-310 zvečer.
ZASTAVO 101 GTL 55/9 prodam. Letnik 1985, prevoženih 20.500 km. Polšak, Foitova 6, Titovo Velenje.
PONY PRODAM, srednji, nov, 20 % ceneje. Janez Kaš, Škale 177. Titovo Velenje. SEDEŽNO KOTNO GARNITURO Z DVEMA FOTELJEMA, ohranjeno, staro 2 leti, nujno prodam za 95 SM, plačilo možno na 2 obroka. Telefon 856-067.
PRIKOLICO TOVORNO, nosilnosti do 500 kg, prodam. Telefon 853-600.
BLIZU TITOVEGA VELENJA,
prodam parcelo za vikend v gradnji z vso dokumentacijo. Telefon 856-605.
V	REDNO DELOVNO RAZMERJE v mizarski delavnici takoj sprejmem resnega delavca z odsluženim vojaškim rokom. Telefon 881-395.
V	BLIŽINI TITOVEGA VELENJA prodam parcelo za vikend. Inforamcije po telefonu 858-638, od 19. ure dalje.
ZASTAVA 750 SO, registriran do junija 1989, garažiran, prevoženih 42.000 km, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. Telefon 855-207, v popoldanskem času.
VIDEO RECORDER VHS GORENJE, še v garanciji, prodam. Poklicati vsak popoldan po telefonu 858-789.
R-4, generalno obnovljen, letnik 1978 ugodno prodam. Telefon, 857-224.
OSEBNI AVTO RENAULT-18
TL, letnik 81, julij, nujno prodam, ali zamenjam za Zastavo 101. Telefon, 882-887.
1 1		M	IN	o		1 1	1 1	I 1
REDNI KINO
Četrtek, 15. 9. ob 18. in 20. uri MAŠČEVANJE V ULICI BRESTOV — ameriški, grozljivka (CIKLUS GROZLJIVK). Vloga: Mark Patton
Petek 16. 9. ob 10., 18. in 20. uri POŠASTI SO MED NAMI - DEMONI II. — italijanski, grozljivka. VI.: David Knight (CIKLUS GROZLJIVK)
Sobota in nedelja, 17. in 18. 9. ob 18. in 20. uri SMRTONOSNO OROŽJE - ameriški, akcijski. Vloga: Mel Gibson
Ponedeljek, 19. 9. ob 18. in 20. uri KDO JE TO DEKLE -ameriški, komedija. Vloga: Ma-donna Griffin
Ponedeljek, 19. 9. ob 10. uri torek in sreda, 20. in 21. 9. ob 18.
Dežurstva
DEŽURNI ZDRAVNIKI:
Četrtek, 15. septembra — dnevni dežurni dr. Grošelj, nočni dežurni dr. Mijin
Petek, 16. septembra — dnevni dežurni dr. Kikec, nočni dežurni dr. Kikec
Soboto, 17. septembra in nedeljo, 18. septembra — glavni dežurni dr. Kočevar, notranji dežurni dr. Renko Oskar
Ponedeljek, 19. septembra —
in 20. uri NEDOTAKLJIVI — ameriški, akcijski. Vloga: Kevin Kostner
Sreda, 21. 9. ob 10. uri SODELUJ ALI UMRI — ameriški, triler. Vloga: Roy Scheider NOČNI KINO - v tem tednu bomo predvajali RESNIČNE ZGODBE 13. DEL - zahodno-nemški, erotski Predstave bodo:
—	v četrtek, petek in soboto, 15., 16. in 17. 9. ob 22. uri v REDNEM KINU
—	v soboto, 17. 9. ob 20. uri v ŠOŠTANJU
—	v nedeljo, 18. 9. ob 21. uri v ŠMARTNEM OB PAKI
—	v petek, 16. 9. ob 24. uri na RTC GOLTE-BIFE (spod. post. nihalke)
dnevni dežurni dr. Kočevar in nočni dežurni dr. Smonkar DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI:
17. in 18. septembra dr. Martina Erdelji, od 8. do 12. ure v dežurni ambulanti zdravstvenega doma Velenje.
DEŽURNI VETERINAR NA VETERINARSKI POSTAJI V ŠOŠTANJU:
Od 16. septembra do 23. septembra je dežurni dipl. veterinar Ivo Zagožen, Jerihova 38, Titovo Velenje, telefon: 858-704.
Gibanje prebivalstva
POROKI:
Vitomir Skarlovnik, roj. 1964, delavec iz Titovega Velenja in Olga Ramšak, roj. 1966, med. sestra iz Titovega Velenja, Božidar Lipovšek, roj. 1961, voznik iz Pernovega in Zvonka Povh, roj. 1964, med. sestra iz Titovega Velenja.
SMRTI:
Angela Požgan, upokojenka iz
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je zapustila draga mama, oma in prababica
Terezija Tamše
rojena RUČMAN
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem, ki ste nam izrazili sožalje, jo spremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, ter ji izkazali spoštovanje. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju bolnišnice v
Topolšici in Zdravstvenemu domu Šoštanj. Posebej se zahvaljujemo godbenikom, pevcem, govornikom za poslovilne besede in duhovniku za opravljen obred.
Vsem še enkrat hvala!
VSI NJENI
Maribora, Smetanova 44. roj. 1900, Jožef Štober, upokojenec iz Lopatnika št. 6, roj. 1915, Mihael Kortnik, upokojenec iz Šoštanja, Primorska c. št. 2, roj. 1920, Marija Pristovšek, upokojenka iz Titovega Velenja, Kersnikova 15, roj. 1914, Frančiška Kolenc, delavka iz Šmartnega ob Paki 52, roj. 1915, Terezija Tamše, upokojenka iz Šoštanja, Trg svobode 7, roj. 1904, Alojzij Le-dinek, upokojenec iz Titovega Velenja, Prešernova 9/b, roj. 1922, Justina Krajšek, upokojenka iz Jagnjenice 29, roj. 1905
Nosili bol, to je hudo, skrivati jo, še bolj težko. Skrivati jo na dnu srca. ki le o sreči sanjat zna.
(J. Murn)
Ob smrti
Toneta Marovta
nismo bili sami
Bili ste z nami, ko je še živelo upanje v njegovo vrnitev, nas tolažili in nam pomagali, ko smo spoznali resnico.
Hvaležni smo vam!
Letuš, Podvrh, Ljubljana, septembra 1988
Žena Marjana, sin Herman z ženo Marico, mama Marija in brat Jože.
I
I
AMD VELENJE Tri in pol dnevni izlet
v PRAGO in PARDU-BICE organizira AMD Velenje
Odhod: 30. 9. 1988 ob I 19. uri. Prijavite se v društveni pisarni, Prešernova 9.
KINO DOM KULTURE
Četrtek, 15. 9. ob 20. uri POŠASTI SO MED NAMI — DEMONI II — italijanski, grozljivka
Nedelja, 18. 9. ob 10. uri — OTROŠKA MATINEJA: PRIPOVEDUJ MI ZGODBO ZAJČEK — amer. risanka FILMSKO GLEDALIŠČE
V ponedeljek, 19. 9. ob 20. uri SOBA Z RAZGLEDOM - angleški. Režija: James Ivory. Vloge: Maggie Smith, Helena Bon-ham Carter.
Izjemno lepo posnet, je film Soba z razgledom več kot le zgodovinska kronika in »preslika-nje« uspešnega romana E. M. Fosterja.
Na tipično angleški način je James Ivory uspel v film pripeljati tudi rahlo in prepričljivo dozo ironije, ki se ne posmehuje le času in ne le junakom — Angležem — marveč tudi vsem dogodkom, ki so oblikovali začetek stoletja v Evropi.
Je humorja polna kritika časa, ki je pustil svoje sledove tudi v sedanjosti. Spretna režija, bogati dialogi in odlična igralska ekipa le dopolnjujejo podobo tega odličnega filma. KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 17. 9. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA - PRIPOVEDUJ MI ZGODBO ZAJ-
ČEK — amer. risanka, ob 18. uri MAŠČEVANJE V ULICI BRESTOV — ameriški, grozljivka.
Nedelja, 18. 9. ob 18. uri POŠASTI SO MED NAMI - DEMONI II — italijanski, grozljivka.
Ponedeljek, 19. 9. ob 19.30 SMRTONOSNO OROŽJE — ameriški, akcijski.
Sreda, 21. 9. ob 19.30 OGENJ IN LED — ameriški, komedija.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 16. 9. ob 20. uri MAŠČEVANJE V ULICI BRESTOV — ameriški, grozljivka.
Nedelja, 18. 9. ob 13.30 OTROŠKA MATINEJA - PRIPOVEDUJ MI ZGODBO ZAJČEK — amer. risanka.
Torek, 20. 9. ob 20. uri SMRTONOSNO OROŽJE - ameriški, akcijski.
RTC GOLTE-BIFE (Spod. postaja nihalke)
Petek, 16. 9. ob 21. uri SMRTONOSNO OROŽJE - ameriški, akcijski.
KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA!
NOČNI GRAJSKI KINO
petek, 16. septembra, ob 21. uri
LETO ZMAJA
Vabljeni!
Mercator - Zgorniesavinjska kmetijska zadruga Mozirje
TZO KMETIJSTVO
UGODNA
RAZPRODAJA
KOKOŠI
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje ima po zelo ugodni ceni
RAZPRODAJO ŽIVIH KOKOŠI
od 16. septembra do razprodaje pri kooperantih:
Ivan KOTNIK, Ljubija 6, MOZIRJE Alojz BLEKAC, Rečica ob Savinji, REČICA
Kokoši so srednje težke, rjave, primerne za zakol ali za nadaljnjo rejo.
Razprodaja je ves dan v navedenem roku.
ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE
Izvršilni odbor delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb
objavlja prosta dela in naloge
KOORDINATORJA SPLOŠNO-PRAVNE SLUŽBE
Razen predpisanih splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
—	diplomirani pravnik
—	delovne izkušnje tri leta
—	poskusno delo 90 dni
—	kandidati z opravljenim pravosodnim izpitom imajo prednost pri izbiri.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov: Zdravstveni center Velenje, Vodnikova 1, kadrovska služba, Titovo Velenje. Kandidate bomo obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, starega očeta in brata
Mihaela Kortnika
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izraženo sožalje, cvetje in pomoč.
Zahvaljujemo se vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Stuparju in vsem zdravstvenim delavcem zdravstvenega doma Šoštanj za
požrtvovalnost.
Hvala vsem govornikom in duhovniku za lepo opravljen pogrrbni obred.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Tone Tiselj: prebili led«
»Najprej moramo
Franc Plaskan: »Prvo mesto je stvarnost«
Radio Velenje
Lestvica
ponedeljek, 19. septembra od 18.00-diu velenje
1.	Girl you knovv it's true / Milli Vanilu
2.	Im nin alu / Ofra Haza
3.	Gimme hope joanna / Eddy Grant
4.	The only way is up / Yazz
5.	Gimme five / Jovanotti
6.	Possitivity / Prince
7.	Ola — ola — ola / Mr. Crambo
8.	Ye-ke-ye-ke / Mory Kante
9.	Push it / Salt'n pepa 10. You came / Kim Wilde
Moj predlog
Moj naslov
19.00 na ra-
našimi vojaki
V torek je bila v prostorih občinske skupščine slovesnost, na kateri so se predstavniki občinske skupščine, mladinske organizacije in občinskega oddelka za ljudsko obrambo poslovili od naših fantov, ki odhajajo te dni na odsluženje vojaškega roka. Čas, v katerem bodo opravljali to dolžnost, ki je bila dolga leta vsem mladim fantom v največji ponos, je seveda zapleten, zato je tokratna generacija fantov nekoliko bolj zadržana, a vseeno optimistična. Z njimi smo poklepetali o tem.
^mm^ Primož ko-
fflSjgit VAČIČ: »Kon-čal sem naravo-ffp	slovno mate-
1 Sr * matično usmeritev in bom nadaljeval šolanje na medicinski fakulteti. Seveda šele drugo leto, saj odhajam zdaj v Zagreb, kjer pa bom pravzaprav nadaljeval s šolanjem. V času služenja vojaškega roka bom namreč obiskoval šolo za rezervne oficirje — tehnične enote. Mislim, da bo izobraževanje naporno in mu mislim posvetiti tudi ves čas. Torej mi ga za druge stvari ne bo ostalo. Malo strahu sicer res občutim, ko prebiram, kaj vse se dogaja pri nas, vendar verjamem v naš razum in prepričan sem, da bomo kos težavam brez večjih incidentov.«
bojan SUšeč: »Zaključil sem srednješolsko izobraževanje na elektrotehniški usmeritvi in v tej smeri se bom po odslu-ženju vojaškega roka še naprej izobraževal.
Zadovoljen sem, da bom vojsko služil med šoferji in sicer v Kovinu. Čisto preprosto vem, da ne bo, vendar sem prepričan, da se bom že znajdel. Tudi starši niso preveč zaskrbljeni, sicer pa jih je na odhod v vojsko že »navadil« brat, ki je služil pred kratkim.«
marko ja-NEŽIČ: »Tudi št^BUfe jaz bom po od-gk služenju vojske »	^p nadaljeval izo-
4 - jbraževanje in ji 91 sicer na strojni * /• usmeritvi. Služil bom v Pan-čevu, v avtomobilskih enotah. Pravzaprav še o svojem odhodu, ki se naglo približuje še nisem veliko razmišljal. Doslej, te zadnje dni, smo predvsem slavili.
Kar zadovoljen sem, da bom to svojo dolžnost opravil že sedaj, ko sem še mlad, čeprav bi bilo za uspešni študij morda bolje, če bi ga nadaljeval zdaj. Vendar mislim, da se bom v vojski bolje počutil v teh letih, kot bi se pri petindvajsetih.«
dragan berkenja-kovič: »Jaz sem Velenjčan, moji starši pa so prišli sem iz Srbije. Končal sem srednjo šolo elektrousme-ritve in izobraževanje bom v tej smeri nadaljeval tudi po opravljeni tejle dolžnosti. Odhajam v Bilečo, v šolo rezervnih vojaških starešin. Zdajle se težko poslavljam od prijateljev, ki jih imam veliko, vendar pa se vojske na nek način veselim, saj sem prepričan, da bom doživel veliko novega in upam, da bo prav vse dobro.«
MATJAŽ LES-JAK: »Šolanja nisem uspešno zaključil, zato sem nekaj časa delal pri očetu, ki ima obrt. Komaj čakam, da grem v vojsko. Veliko se govori o njej, da je težko, pravijo. Pa želim vse to preizkusiti na lastni koži. Prepričan sem, da bom zmogel. Prav nič me ni strah teh naporov, priznam pa, da se malo bojim pro-vokacij.«
(mz, foto Bogdan Mugerle)
Z različnimi kolesi proti Zavodnjam (foto: VOS)
Razgiban konec tedna
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje je med vseslovensko akcijo RA-ZGIBAJMO ŽIVLJENJE organizirala tri akcije, ki so se jih občani kar množično udeležili.
Trim pohoda na Paški Kozjak se je udeležilo več kot 250 občanov, na trim stezi je v soboto in nedeljo vadilo dvajset občanov.
V nedeljo se je približno 180 kolesarjev udeležilo II.
vzpona v Zavodnje. Organizator je poskrbel za varno vožnjo na 17-kilometrski progi, blagovnica NAMA Titovo Velenje pa je za vse udeležence brezplačno prispevala osvežilne pijače in čokolado.
S temi tremi akcijami so VAS želeli spodbuditi, da se aktivneje vključite v razne oblike športne rekreacije, da odprete okna, kjer vas čakajo SONCE, VODA, ZRAK, SVOBODA.
Bil sem prvič
V nedeljo, 11. septembra, sem se udeležil kolesarskega trima do Zavodenj. Tega trima se je udeležilo preko 100 kolesarjev. Proga je bila za mlajše kolesarje naporna, saj je bil vzpon dolg 4 kilometre. Vsi udeleženci smo dobili spominske medalje, najmlajši, najstarejši in najštevilčnejša skupina pa so dobili posebne nagrade. Star sem enajst let in sem se tega kolesarjenja udeležil prvič. Kljub temu, da je bil zame ta trim naporen, se ga bom prihodnje leto spet udeležil.
Boštjan Meh
Krajevna skupnost Vinska gora
V krajevni skupnosti Vinska gora iz občine Žalec so s pridnostjo in prizadevnostjo vseh krajanov v zadnjih letih veliko postorili in dobili veliko novih pridobitev. Kraj se nenehno spreminja in na vsakem koraku je viden napredek. Seveda so za vse to najbolj zaslužni krajani, ki so s samoprispevkom in veliko mero prostovoljnega dela dosegli tisto, kar so si želeli in zapisali v načrte. Pri delu so jim priskočili na pomoč vojaki celjske vojašnice in s tem so lahko pravočasno odprli nov večnamenski dom v središču Vinske gore in njegovo otvoritev namenili prazniku svoje krajevne skupnosti.
Slavijo ga vsako leto 22. julija, letos pa so praznovanje prestavili na 16. september. Zakaj? O tem je več povedal predsednik sveta te krajevne skupnosti Edo Cvikl: »Razlog za prestavitev slavja je izključno želja, da bi tudi letos praznovali delovno in uspešno. Želeli smo namreč dokončati nekatera prepotrebna dela pri večnamenskem domu, zlasti kotlovnico, ki bo ogrevala šolo in dom. Z njeno izgradnjo bomo v domu lahko pripravljali prireditve tudi v zimskem času.
Ker je to za kraj velik dogodek smo se odločili za preložitev praznovanja. Prav tako smo letos
Pettisočglava množica tekačev na kranjskem Titovem trgu
H. J.
Milijoni ljudi so tekli
Za lačne na svetu. Za laCne otroke. Povsod so tekli. V Londonu, v Barceloni, Splitu, Kranju . . .
V	Kranj je prišlo več tisoč ljubiteljev tekov iz vse Slovenije.
Med njimi smo bili tudi ljubitelji tekov iz Titovega Velenja in Šoštanja. Vsi tisti, ki se tako ali drugače ukvarjamo s teki. V novo porajajoči se tekaško-rekreativni sekciji pod okriljem atletskega kluba smo pod pokroviteljstvom občinskega odbora Rdečega križa in ZTKO Velenje v Kranj odpotovali s posebnim avtobusom delavci Rudnika lignita Velenje, Esa, Termoelektrarne in delovnih organizacij in skupnosti Gorenja iz Titovega Velenja, nekaj mladincev atletskega kluba in še kdo.
V	pisani množici pet tisoč tekačev smo se podali na 10 in 5 km dolgo pot v okolici Kranja.
Najbolje je, da prepustimo občutja in vtise udeležencem iz Titovega Velenja:
Obrad Lazič, ESO, Titovo Velenje: »Uspela prireditev z množico udeležencev vseh starosti, športnikov, ki želijo pomagati lačnim otrokom v Afriki. V enakomernem teku, organizatorje celo zmanjševal tempo najhitrejših,
sem užival ob številni množici, ki nas je bodrila ob progi.«
Stane Plešnik, RLV: »Bilo je zelo lepo. Tekel sem sproščeno in občudoval prizadevnost predvsem nežnega spola, da bi čimprej prišli na cilj. Odlično!«
Marija Krivec, Gorenje, Gospodinjski aparati: »Tekla sem na 10 km dolgi progi in vtisi so resnično zelo lepi. Želim še več takšnih humanih tekov.«
Darja Pajk, Gorenje, Raziskave in razvoj: »Prireditev je bila dobro pripravljena, vendar organizatorji prav gotovo niso pričakovali toliko ljudi. To je bila tudi zame prva udeležba na kakršnemkoli teku in upam, da se bom še udeležila množičnih tekmovanj ali prireditev. Vsi so želeli prispevati vsaj del k mozaiku skupnih hotenj te svetovne humanitarne akcije.«
Dragan Anic, Gorenje, Procesna oprema: »Tudi člani atletskih klubov, ki še aktivno tekmujemo, smo se z željo, da prispevamo k akciji svoj deiež, udeležili teka. Seveda smo se medsebojno primerjali po uvrstitvi in kar z dvema drugima mestoma si bi Velenjčani prislužili dve medalji. Vendar tokrat ni šlo za uvrstitve in morda je tudi v tem čar takšnih množičnih tekov.« (H. J.)
RK Šoštanj (od leve proti desni: Sagadin, Žolger, Rozman, Po-žun, Vrečar, Gradišnik (stojijo), Lesjak, Radšel, Ocvirk, Požun, Voglar in Ramšak (slika-vos)
RK Šoštanj: Prvenstvo
Višja liga —
Rokometaši Šoštanja v tem letu slavijo 30-letnico te igre v svojem kraju. Tako tudi novo prvenstveno sezono v soboto pričenjajo v jubilejnem letu. Jubileje proslavljamo različno. Šoštanjčani ga želijo z dobro igro, ki naj bi jim na koncu sezone pomladi odprla vrata v višjo ligo.
Pred začetkom prvenstva so polni optimizma in prav je tako. Poleg dobre igre bodo za uresničitev svoje želje ob jubileju s kančkom športne sreče potrebovali seveda tudi veliko srčnosti, podjetnosti v igri in tudi bučne glasove gledalcev. Zato je razumljivo, da sta predsednik kluba Franc Plaskan in trener Tone Tiselj na začetku našega pogovora o pripravljenosti igralcev, o želji in pričakovanju v novi sezoni dejala, da tudi s pomočjo našega tednika vabila gledalce že na otvoritveno tekmo v soboto v Rdečo dvorano in nato na vsa njihova srečanja.
»Na novo prvenstvo smo se pričeli pripravljati prvega avgusta. Vaditi smo pričeli doma. Štirinajst dni smo bili v športnem parku ob Jezeru, nato pa smo odšli na Kope in teden dni nabirali moči ter »obdelali« nekatere taktične zamisli. Po tem najna-pornejšem delu smo odšli na Češkoslovaško, saj že nekaj let tesno sodelujemo s prvoligaško
Jutri bodo praznovali
dokončali dela na prepotrebni kanalizaciji v Prelski in zgradili podporni zid pri Arliču. Tudi gasilci so ob letošnji 60-letnici bogatejši za nov prizidek h gasilnemu domu in dobili terensko vozilo, tega pa so jim podarili krajani Vinske gore, sicer na delu v tujini.
V Vinski gori bodo torej krajani svoj praznik slavili jutri, v petek, 16. septembra. Ob 17. uri bo svečana seja skupščine krajevne skupnosti, na kateri bodo spregovorili o preteklem delu in o
načrtih za naprej, najzaslužnejšim krajanom pa bodo ob tej priliki podelili priznanja krajevne skupnosti. Sicer so se nekatera športna srečanja v počastitev praznika pričela že prejšnji teden. Za zaključek praznovanja bodo pripravili srečanje narod-no-zabavnih ansamblov, že četrto po vrsti, ki bo v nedeljo, 18. septembra s pričetkom ob 15. uri, sledilo pa mu bo družabno srečanje krajanov.
B. Mugerle
Prizidek h gasilskemu domu, ki so ga odprli ob 60-letnici društva
samo želja a
ekipo Topolčany in tam odigrali nekaj prijateljskih tekem. Vmes smo bili na turnirju v Celju. Priprave in te tekme so pokazale, da so igralci dobro pripravljeni, celo bol je, kot sem sam pričakoval v tako zgodnjem obdobju. Zato upam, da v uvodnih tekmah, ko se bomo srečali z najresnejšimi nasprotniki za prvo mesto ne bo neprijetnih presenečenj. Menim, da bi se ta ekipa morala boriti za vrh in če ne bo nenadejanih poškodb ali kakšnih drugih težav, pa s kančkom sreče, ki je v športu pač potrebna, bi morali osvojiti prvo mesto,« je dejal mladi trener Šoštanja Tone Tiselj, ki je ekipo prevzel pred začetkom drugega dela lanskega prvenstva, pred tem pa je bil trener kadetov Kolinske —Slovana. Mlada in kakovostna ekipa Šoštanja je torej za njega velik izziv, sicer pa jo je s takšnimi ambicijami tudi prevzel.
— Je vse to stvarnost? smo
vprašali predsednika kluba Franca Plaskana: »Cilj je jasen. Že s tem, ko smo dobili Toneta Tislja, kot dobrega strokovnjaka, smo pokazali svoje ambicije. Nekaj let smo že pri vrhu in tudi na vr-
i stvarnost?
hu slovenske lige in ob 30-letnici si želimo sami pokloniti darilo; to je uvrstitev v drugo ligo. Poleg igralskih možnosti (dobre igre) si moramo ustvariti tudi druge možnosti za nastopanje na višji ravni tekmovanja; mislim na ustrezna finančna sredstva, ki bi si jih naj zagotovili tudi s pomočjo delovnih organizacij v obliki pokroviteljstva.«
Gotovo pa imajo podobne želje tudi nekateri drugi klubi. Tone Tiselj pravi, da bodo njihovi najhujši konkurenti Lipa iz Ajdovščine, Prule iz Ljubljane in Inles iz Ribnice. »Pravzaprav nobeno srečanje ne bo lahko, saj so vse ekipe kakovostne. Mislim pa, da bodo za naše prvo mesto odločilne prav tekme z ekipami, za katere včasih menimo, da so manj kakovostne. Sami sebi ne smemo dovolili, da bi z navidez slabšimi ekipami igrali slabše. Če bomo z njimi igrali enako kot z boljšimi, ne bi smelo biti ovir v igri za prvo mesto. Najprej pa moramo prebiti led v uvodni tekmi z Lipo v soboto v Rdeči dvorani in upam, da ga bomo stopili.«
S. Vovk