Praznik emigranta v Terski dolini in zahteva po dvojezični šoli ¡h, Primorski dnevnik TOREK, 2. AVGUSTA 2011_ Št. 182 (20.197) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Pod težko roko ugaša človečnost Igor Devetak »Tukaj ugašata naše življenje in naša človečnost.« Te besede so iz centra za prosilce azila CARA v Gradišču pretihotapili prostovoljci humanitarne organizacije. Malo besed, čim manj, prečiščenih vsake obsodbe in ponižanih na raven samopo-milovanja, da ne bi ti, ki so jih izrekli, zanje plačevali posledic. Da se ne bi zanje definitivno zaprla vrata države, v katero silijo in ki jim na neštete načine pravi, da jih noče. To počenja tudi tedaj, ko z meddržavnim ping-pongom razčiščevanja kom-petenc zavlačuje čase, in nesrečneže, ki so svoje upanje obesili na prošnjo za azil ali status begunca, obsoja na čakanje in obupovanje v režimu navidezne svobode. V Bariju so se prosilci azila uprli. Šli so v spopad s policijo, napadli hiše domačinov, onemogočili cestni in železniški promet. Začelo je vreti tudi v drugih centrih za priseljence. V stanju pripravljenosti so v Gradišču. Ko je v Bariju počilo, je državni podtajnik na notranjem ministrstvu izjavil, da je nasilje upornikov nedopustno, da bo imela država zanje težko roko. Vsako nasilje je nedopustno, tudi državno. Država že ima težko roko od dneva, ko je zanje začela graditi z bodečo žico ograjena, z mrežo prevlečena in zastražena taborišča, prikrita očem javnosti. Smrt človečnosti je država vcepila v temelje priseljenske zakonodaje. »Nisem zakrivil nobenega zločina, zakaj ravnate z mano kot z divjo živaljo?« je zapisal zapornik št. 184 v pismu, naslovljenem na direktorja centra za identifikacijo in izgon v Gradišču. Smrt človečnosti je tudi v drugi včerajšnji podobi: 25 mladih trupel na krovu ladje s pri-bežniki pri Lampedusi. Kot poboj živine. Brez usmiljenja. zda - Obama z republikanci našel kompromis o dolgu in proračunu V Washingtonu dosegli dogovor »v zadnji minuti« Borze pa se niso najbolje odzvale, milanska zdrsnila za 3,87 odstotka prostorski načrt - Temeljne smernice v muzeju Revoltella Urbanistični razvoj Trsta tudi v sozvočju s sosednjo Slovenijo TRST - Župan Roberto Coso- ko da marsikdo zaradi gneče sploh janja z drugimi občinami tržaške lini je včeraj v muzeju Revoltella predstavil javnosti temeljne smernice novega prostorskega načrta Občine Trst. Pobude se je udeležilo zelo veliko ljudi (foto Kroma), ta- ni mogel v dvorano. Cosolini je ob spremstvu odbornikov Fabia Omera in Elene Marchigiani pojasnil, da si ne zamišlja razvoja Trsta brez dogovar- pokrajine in tudi z občinami v Sloveniji. Urbanistični plan uprave župana Roberta Dipiazze je na vse to »pozabil«. Na 5. strani WASHINGTON, RIM - Novica, da je ameriški predsednik Barack Obama po mesecih pogajanj z voditelji republikanske stranke včeraj »v zadnji minuti« dosegel dogovor o povišanju meje javnega dolga in zmanjšanju proračunskega primanjkljaja, je v svetu naletela na številne pozitivne odzive. Politiki upajo, da bo to pomirilo vlagatelje na kapitalskih trgih in okrepilo svetovno gospodarsko rast. Toda prvi odzivi finančnih trgov niso bili najboljši, zlasti v Evropi ne. Milanska borza je včeraj sklenila trgovanje s 3,87-odsto-tnim padcem. Premier Berlusconi bo o finančni krizi v sredo poročal parlamentu. Na 4. in 11. strani Naša nova rubrika -Moja knjiga poletja Na 3. strani Konji in kočije privabili množico v Salež Na 7. strani V Križu uprizorili Donizettijev Ljubezenski napoj Na 10. strani Novogoriški SD pritiskajo na Pahorja Na 12. strani Prvo večnadstropno parkirišče v Gorici Na 12. strani gore - Sredi nevihte umrl planinec iz Trsta Smrt na Montažu Strela udarila v dvojico na Pipanovi lestvi - Pokojnik padel 50 metrov globoko, njegovega prijatelja rešili TRBIŽ - Včeraj je v popoldanskih urah prišlo do tragične gorske nesreče na Montažu. Na znameniti Pipanovi lestvi sta se sredi nevihte znašla planinca iz Trsta, nenadoma je vanju udarila strela. 41-letni Federico Dean je padel kakih 50 metrov globoko in umrl, drugi, 35-letni Franco Gabriele pa je preživel. Po težavnem reševanju v hudem nalivu so ga na varno spravili gorski reševalci državnega reda ter finančnih stražnikov postaje Na Žlebeh. Poseči sta morala tudi helikopterja službe 118 in civilne zaščite. Po besedah gorskih reševalcev vreme včeraj zjutraj in dopoldne ni bilo posebno dobro, popoldanska nevihta pa je bila nenadna. Na 6. strani 2 Torek, 2. avgusta 2011 ALPE-JADRAN / hrvaška - Primer premoženja poreško-puljske škofije pri Novigradu Kosorjeva bo pisala papežu zaradi spora o cerkveni imovini Italijanski benediktinci zahtevajo vrnitev nepremičnin ali najmanj štiri milijone evrov odškodnine ZAGREB - Hrvaška premierka Jadranka Kosor je po včerajšnjem srečanju s poreško-puljskim škofom Ivanom Milovanom na sedežu vlade izjavila, da bo pisala papežu Benediktu XVI. glede spora, ki je nastal, ko je papež poreško-puljski škofiji v hrvaški Istri naložil vrnitev premoženja benediktinskemu redu iz Italije. Kosorjeva je napovedala, da bo od Benedikta XVI. osebno zahtevala, naj vnovič obravnava primer premoženja poreško-puljske škofije pri Novigradu. Dodala je, da je od hrvaškega veleposlaništva v Vatikanu zahtevala, naj stori vse, kar lahko, da "bi rešili nesporazum". "Osimski sporazumi in odločitve na podlagi omenjenega sporazuma so za nas popolnoma zaprto poglavje," je dejala Kosorjeva. Hrvaška stran je prepričana, da je bila odškodnina za omenjeno nepremičnino izplačana v okviru osimskih sporazumov. "Gre za poskus dela političnih in cerkvenih krogov v Italiji, da bi uporabili ugled svetega očeta za re- vizijo osimskih in drugih sporazumov, ki sta jih podpisali Italija in bivša SFRJ. To je bistvo omenjene nedopustne pobude," je v nedeljo na izredni novinarski konferenci povedal prvi mož istrske županije Ivan Jakovčic. "Verjamemo, da bomo našli pravo rešitev, ki bo spoštovala podpisane mednarodne osimske sporazume med bivšo Jugoslavijo in Italijo, ki jih omenjeni primer postavlja pod vprašaj," pa je po srečanju s Kosorjevo včeraj dejal škof Ivan Milovan. Izrazil je prepričanje, da ne bo večjih sporov zno- traj Cerkve in da bodo ohranili enotnost s papežem, ki po njegovih besedah sicer ni vprašljiva. Benedikt XVI. je naložil, naj omenjena hrvaška škofija podpiše sporazum z italijanskim samostanom Abbazia di Praglie pri Padovi glede vrnitve nepremičnin nekdanjega samostana v župniji Dajla v poreško-puljski škofiji. Italijanski benediktinci zahtevajo vrnitev nepremičnin ali najmanj štiri milijone evrov odškodnine. Papež je začasno suspendiral škofa Mi-lovana, da bi lahko podpisali sporazum, ki ga je podpisal tudi zagrebški nadškof, kardinal Josip Bozanic. Župnik v Dajli Ilija Jakovljevic je izjavil, da bodo morali spoštovati odločitev Vatikana in Katoliške cerkve na Hrvaškem, vendar pa denarja nimajo, razen če bi, kot je dejal, prodali znamenito poreško Eufrazijevo baziliko iz 6. stoletja. Hrvaška država je sporno premoženje, ki poleg samostana obsega 400.000 hektarjev zemljišč, leta 1999 vrnila poreško-puljski škofiji in ne nekdanjim lastnikom iz Italije. Škofija je med tem prodala ali dala v najem večji del zemljišč, italijanski benediktinci pa so se pritožili papežu. Večji del spornih zemljišč je občina Brtonigla spremenila iz kmetij -skih v turistična in gradbena, poreško-puljska škofija pa je med drugim ustanovila podjetje Golf Istra, ki namerava z zasebnimi vlagatelji graditi turistično naselje ob igrišču za golf. "Bistvo spora je v velikanskem ekonomskem interesu, ki po nekaterih virih presega 100 milijonov evrov," je ocenil dopisnik Jutarnjega lista iz Rima Inoslav Bešker. Predsednica hrvaške vlade je včeraj poudarila, da je neugodno presenečena zaradi zapleta med poreško-puljsko škofijo in Vatikanom. Izpostavila je, da bo pomagala škofu Mi-lovanu in da bo od pristojnih ministrstev zahtevala celotno dokumentacijo, da bi ugotovili, zakaj je sploh prišlo do spora. (STA) fjk - Zdravstvo Še polemike o »ticketih« Kmalu nakup novih defibrilatorjev TRST - Demokratska stranka Furlanije-Julijske krajine ponovno napada deželni odbor zaradi dodatkov (t. I. ticketov), ki jih je v zdravstvene storitve uvedel zadnji finančni manever. Deželni svetnik Sergio Lupieri (podpredsednik svetniške komisije za zdravstvo) ocenjuje, da je tolmačenje državnih predpisov na deželni ravni »nerazumljivo, nedopustno in osupljivo«. Drugod se dogaja, da na urgenci že ob prihodu pacienta določijo, ali je poškodba huda. Pacientom za manj nujne posege (tiste z belo oznako) zaračunajo dodatek 25 evrov. Lupieri trdi, da v FJK upoštevajo končni izid, torej zdravstveno stanje pred odhodom iz bolnišnice. »Tako morajo plačati tudi pacienti, ki so na začetku bolni, na koncu pa zdravi,« trdi Lupieri. Deželni odbor se je prejšnji teden odločil, da bo proti uvedbi dodatkov vložil priziv na ustavno sodišče. Deželni odbornik za zdravje Vladimir Kosic je medtem napovedal, da bo Dežela kupila polsamodejne defi-brilatorje. Namestili jih bodo v številne javne prostore, da bodo zdravstveni posegi v primerih srčne kapi učinkovitejši. Tovrstne naprave lahko namreč uporabljajo tudi nepoklicni reševalci. koper - Po grožnji z odpusti zaradi stavke Luka Koper in žerjavisti sedli za pogajalsko mizo KOPER - Potem ko je uprava Luke Koper sprožila postopke za izredno odpoved delovnega razmerja članom stavkovnega odbora žerjavistov, sta obe strani včeraj prvič po začetku stavke sedli za pogajalsko mizo. Oboji o vsebini pogajanj, ki se bodo nadaljevala v danes, ne dajejo izjav. Stavka, ki je od petka povzročila že za pol milijona evrov izpada prihodkov, pa se nadaljuje. Luka Koper je vse od neuspešnega zaključka pogajanj prejšnji četrtek zavračala pogovore s stavkajočimi, saj meni, da so zahteve nezakonite. Srž zahtev žerjavistov je izboljšanje varnostnih pogojev, po besedah vodilnih v Luki pa so tem zahtevam že ugodili oziroma so odprta vprašanja v postopku reševanja. Uprava je včeraj zjutraj začela postopke za izredno odpoved delovnega razmerja vsem 23 članom odbora žerjavistov, hkrati pa stavkajočim ponudila, da ponovno sedejo za pogajalsko mizo. Še v nedeljo je uprava obnovitev pogovorov pogojevala z zamenjavo po- gajalske skupine na sindikalni strani. Predstavniku žerjavistov Mladenu Jovi-čicu se je zdelo neprimerno, da vodstvo Luke Koper stavkovnemu odboru najprej grozi z odpustitvijo, potem pa ga vabi na pogovore. Popoldne pa so se predstavniki stavkajočih vendarle odzvali vabilu. Pogajanja bodo nadaljevali danes dopoldne. Luka se je odzvala na drugo perečo problematiko v pristanišču, za katero sicer ni neposredno odgovorna, namreč položaj zaposlenih pri pogodbenikih Luke. Ti so se od sobote pred vhodom v Luko v spontanem protestu pridružili predstavnikom sindikata žerja-vistov. Predsednik uprave Gregor Ve-selko je povedal, da je Luka zaradi kršitev zakonodaje odpovedala pogodbo enemu od podizvajalcev. Negotove razmere so se včeraj odrazile tudi pri zaupanju borznih vlagateljev. Delnice Luke Koper, ki so v prvi kotaciji, so tako ob skromnem prometu zdrsnile za 3,63 odstotka na 12,20 evra. (STA) slovenija - Na slovesnosti v spomin na ruske ujetnike pod Vršičem Türk: Vse oblike totalitarizma 20. stoletja imajo svoje korenine v prvi svetovni vojni KRANJSKA GORA - Ob Ruski kapelici pod Vršičem je bila v nedeljo tradicionalna slovesnost v spomin na ruske vojne ujetnike, ki jih je med prvo svetovno vojno zasul snežni plaz. Na njej so sodelovali številni visoki predstavniki Slovenije in Rusije, med njimi predsednik republike Danilo Türk in predsednik dume Boris Grizlov, ki je bil na uradnem obisku v Sloveniji. Türk je kot slavnostni govornik na slovesnosti spomnil, da so posledice prve svetovne vojne "zastrupile zavest evropskih narodov". Vse oblike totalitarizma 20. stoletja imajo na tak ali drugačen način svoje korenine v prvi svetovni vojni, je povedal. V luči krvavih napadov na Norveškem 22. julija pa je pozval h kakovostnejši demokraciji, odločnejšemu političnemu vodenju in proti nestrpnosti do tujcev. Citiral je ruskega pisatelja Leva N. Tolstoja in poudaril, da je "resnični napredek družbe v čedalje trdnejši povezanosti ljudi". Opomnil je, da se moramo zavedati, kako dragocen je mednarodni mir in kako resna morajo biti naša prizadevanja za ohranitev in krepitev miru. Pri tem je izpostavil pričakovanja do mednarodnih usta- DaniloTürk nov kot tudi do nas samih in ob tem omenil svojo pobudo za vzpostavitev evropske poti miru na celotnem območju Soške fronte. Spomin na soško fronto bi moral biti po predsednikovem mnenju vgrajen v mozaik prizadevanj za skupno, miroljubno in zrelo evropsko sedanjost in prihodnost. Hkrati pa moramo zavračati vse pojave političnega nasilja in premagati vse pojave rasizma, ksenofobije in sovraštva do drugačnega, je dejal. Evropa po mnenju predsednika republike obenem potrebuje tudi partnerstva - z ZDA, s sosedi in posebej z Rusijo. Izkoristiti moramo priložnost partnerstva EU, zveze NATO in Rusije, saj bo- kras - Na ekološki kraški višinski kmetiji Nika Medena v Senožečah sestanek za ocenjevanje rangiranje živali na razstavi Usklajevalni rjavih krav i SENOŽEČE - Na ekološki kraški višinski kmetiji (na nadmorski višini 600 metrov) Nika Medena v Senožečah, ki se poleg s proizvodnjo kravjega mleka ukvarjajo še s konjerejo, gozdarstvom ter sadjarstvom, so se zbrali strokovnjaki s področja reje rjave pasme na tradicionalnem usklajevalnem sestanku ocenjevanja rjavih krav in rangiranja živali na razstavi. Delavnega sestanka se je udeležil tudi strokovni tajnik za rjavo pasmo Slovenije pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana Matic Rigler. »Ocenili smo šest živali rjave pasme po linearnem sistemu ocenjevanja krav. Glavni namen srečanja je uskladitev med ocenjevalci in poenotenje ter postavljanje kriterijev posameznih telesnih lastnosti in skupna ocena vseh lastnosti za posamezno žival. Ocenjevali smo od 1 do 9. Simulirali smo tudi ocenjevanje živali na razstavi. Vsak je ocenjeval po svojem prepričanju od najboljše do najslabše ocene in oceno je moral tudi utemeljiti. Poleg selekcionarjev posameznih Kmetijskih zavodov s Ptuja, iz Celja, Nove Gorice, Ljubljane, Novega mesta in Kranja, je ocenjevalo tudi pet mladih diplomantov in študentov oddelka za zootehniko ljubljanske Biotehniške fakultete. Prav ti mladi bodo praktično ocenjevali živali na razstavi, ki bo v Treb-njah 14. avgusta. Torej jim te izkušnje na Medenovi kmetiji v Senožečah pomenijo praktične napotke in dragocene izkušnje pri njihovem nadaljnjem delu,« je poudaril Rigler. Kmetija Nika Medena spada med ekološke kmetije na Krasu. Leži na nadmorski višini 600 metrov. Poleg prireja kravjega mleka se ukvarjajo še s konjerejo, gozdarstvom ter sadjarstvom. Na kmetiji dela 7 članov. Poleg Nika še žena Irena in tri hčerke Anika z Ervinom, Monika in Nakita. Na kmetiji, ki šteje 85 hektarov zemlje (od tega 25 ha višinskih pašnikov, 10 ha zemlje za lucerno in 4 ha za žita, kraških pašnikov in travnikov), gojijo 50 govedi rjave pasme, od tega 33 krav molznic. Gre za ekološko rejo, živalim, okolju in ljudem prijazen način kmetovanja ter skrb za pašo in dobro počutje živali. Kmetija se ponaša z ekstra kvaliteto oddanega mleka, ki je dobrega vonja in okusa. Kmetija je usmerjena v kombiniranje sivo rjave pasme. Želijo si, da bi siva pasma prevladovala na Krasu in tako bi bila kraška sivka Kraševcem v ponos. Leta 2008 so pridelali skoraj 200 tisoč kilogramov mleka. Pred leti pa so pred Agrarijo v Kopru namestili mlekomat z ekološkim mlekom. Vsako leto pa na kmetiji Meden imajo dan odprtih vrat ob tradicionalnem prazniku Pastirske igre. Olga Knez mo po mnenju Turka v takem partnerstvu vsi skupaj varnejši, gospodarsko močnejši in boljši v politični in splošni kulturi. Slovenija in Rusija sta v tem duhu že razvili visoko raven medsebojnega spoštovanja, zaupanja in odličnega sodelovanja na vseh področjih, je nadaljeval in obenem opomnil, da imamo skupaj večje možnosti da uspemo. Vsakoletna srečanja ob Ruski kapelici so izraz naše privrženosti tovrstnemu naporu, je še povedal. Grizlov pa je kot glavno nalogo Slovenije in Rusije v prihodnosti izpostavil še bolj dinamično sodelovanje. Ob tem se je zahvalil za slovensko sodelovanje pri Partnerstvu za modernizacijo in projektu Južni tok ter prizadevanja Slovenije pri strateškem partnerstvu EU - Rusija. Grizlov je bil sicer v Sloveniji na enodnevnem uradnem obisku, v okviru katerega se je pred slovesnostjo pri kapelici na Brdu pri Kranju dopoldne sešel s predsednikom državnega zbora Pavlom Gantarjem. Sogovornika sta se strinjala, da je treba dobre politične gospodarske, znanstvene in kulturne odnose med Slovenijo in Rusijo nadgraditi. Odnosi med državama so po oceni Gantarja na politični ravni izvrstni, na gospodarski pa po krizi znova oživljajo in "že dosegajo ravni, ki so bile značilne za obdobje pred krizo". Kot je poudaril predsednik DZ, pa obstaja tudi vrsta priložnosti za nadaljnje sodelovanje - na energetskem področju v okviru projekta Južni tok, na kulturni in znanstveni ravni ter z novimi, višjimi oblikami gospodarskega sodelovanja, na primer v okviru skupnega nastopa na tretjih trgih. Tudi Grizlov je med pomembnimi gospodarskimi projekti izpostavil plinovod Južni tok, ki po njegovih besedah poteka v skladu s terminskim planom in da se bo leta 2013 začela gradnja, leta 2015 pa prve dobave plina. Grizlov se je popoldne v Kranjski Gori srečal še s predsednikom republike Danilom Turkom, s katerim sta govorila o pomenu tradicionalne prireditve pri Ruski kapelici. Strinjala sta se tudi pomenu strateškega partnerstva med EU in Rusijo ter o pomenu partnerstva med zvezo Nato in Rusijo. Dotaknila sta se še političnega, gospodarskega in kulturnega sodelovanja med Slovenijo in Rusijo, pri čemer sta med drugim omenila sodelovanje slovenskih podjetij v ruskem visokoteh-nološkem središču Skolkovo. Predsednik dume je imel v okviru obiska tudi pogovore s premierom Borutom Pahorjem na Bledu. Sogovornika sta v pogovoru na štiri oči izpostavila dobre odnose med Ljubljano in Moskvo. Osrednjo pozornost sta namenila gospodarskemu sodelovanju ter možnostim za njegovo okrepitev in nadgraditev. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 2. avgusta 2011 3 benečija - Dan emigranta v Bardu Dvojezična šola bi močno poživila Tersko dolino Posega župana Marchiola in odbornika FJK Molinara - Knjiga o izseljenstvu BARDO - Dvojezična šola bi močno poživila Terske doline, so prepričani v Bardu, kjer so gostili že 33. Dan emigranta. Ob tej priložnosti je Zveza Slovencev po svetu predstavila knjigo "Učera, nas..., zejtra', ki sta jo uredila Renzo Mattelig in Dante Del Medico. Prvi je direktor, drugi pa predsednik Zveze Slovencev po svetu. Nedeljsko osrednjo prireditev so spremljale še druge pobude, med katerimi tudi prva likovna akademija, ki jo je organizirala Občina Bardo. Sobotno razstavo sodelujočih umetnikov (prišli so tudi iz Slovenije in Avstrije) je odprl župan Guido Marchiol, na otvoritvi pa se je oglasil tudi Adriano Luci, predsednik furlanske Zveze industrijcev. Nedeljske osrednje prireditve se je udeležil tudi odbornik za šolstvo Dežele Furlanije-Julijske krajine Roberto Molinaro, na katerega je župan Marchiol spet naslovil prošnjo za dvojezično šolo. Odbornik je zagotovil, da deželna uprava politično gledano zagovarja dvojezično šolo, o kateri pa bo menda glavno in odločilno besedo imelo šolsko ministrstvo. Molinaro je izpostavil pozitivno vlogo beneških emigrantov tudi pri jezikovni in kulturni zaščiti zemljepisno odmaknjenih krajev, kot je Ter-ska dolina. Del Medico je opozoril na trdo-živost prebivalcev Terske doline ter na njihovo navezanost na domače jezikovno in kulturno izročilo. Navedel je delovanje krajevne podružnice Glasbene matice ter Barskega okteta, posebej pa je podčrtal angažiranost staršev otrok in domače občinske uprave za dvojezično šolo. Opozoril je na hude gospodarske težave teh krajev in na številne neizpolnjene obljube pristojnih ustanov in institucij. Slednje stalno govorijo in razglašajo, da je FJK v osrčju Evrope, potem pa ne naredijo nič za preporod zapostavljenih območij. Tudi domači župnik Renzo Cal-legaro je pozval pristojne upravitelje in politike, naj nikakor ne pozabijo na Tersko dolino. Pred odbornikom Molinarom je udeležence prireditve (med njimi je bilo mnogo priseljencev in njihovih družin) pozdravila Bruna Zuc-colin iz deželne službe za priseljence. Kulturni pečat Dnevu emigranta, ki se je odvijal v Velikem malem teatru v Bardu, sta dala domača glasbenika Stefania Rucli in Davide Tomasetig. Desno župan Barda Guido Marchiol otvarja likovno razstavo; spodaj odbornik FJK Roberto Molinaro, ob njem Renzo Mattelig in Dante Del Medico benečija Društvo Srebrna kaplja o špetrski šoli ČEDAD - Društvo Srebrna kaplja iz Gorenjega Tarbija v odprtem pismu pristojnim oblastem izraža upanje v čimprejšnjo rešitev prostorskih problemov špetrske dvojezične šole. Slednja igra zelo pomembno vlogo za Slovence na Videmskem, ki niso imeli šol v maternem jeziku, dvojezična šola pa sedaj delno pokriva to zgodovinsko praznino. Društvo Srebrna kaplja v svojem stališču obsoja nedavni dokument špetrskega občinskega sveta, v katerem beremo koncepte, ki ne sodijo v Evropo. V Gorenjem Tarbiju, kot drugod v Benečiji, so zaskrbljeni nad takšnim početjem in zato pozivajo vse, ki imajo javne funkcije, k večjem spoštovanju načel, na katerih sloni italijanska ustava. Posebno ko so v igri pravice otrok, ki so italijanski državljani in ki obiskujejo različne šole, čeprav javne. Camberja moti simultano prevajanje TRST - Deželnega poslanca Ljudstva svobode Piera Camberja moti služba za simultano prevajanje, ki letno stane deželno skupščino okoli 40 tisoč evrov. Služba za slovenski in furlanski jezik deluje na osnovi poslovnika deželne skupščine. Camber meni, da je simultano prevajanje v deželnem parlamentu popolnoma odveč, saj tudi deželni svetniki, ki pripadajo slovenski in furlanski skupnosti, na sejah v glavnem govorijo v italijanščini. Zato zastopnik tržaške desne sredine predlaga, da bi sami deželni svetniki v italijanščino prevedli svoje morebitne govore v slovenščini in furlanšči-ni. 40 tisoč evrov za simultano prevajanje pa bi izkoristili v druge bolj smotrne namene, tudi za zaščito jezikovnih manjšin, predlaga še Camber. Val tatvin na račun turistov KOPER, POSTOJNA - V poletnem času so turisti pogosto tarča tatov, zadnji konec tedna je policija na Koprskem in Postojnskem zabeležila kar nekaj primerov. V soboto ponoči je nekdo v parkirišču portoroškega apartmaja z osebnega avtomobila demontiral vsa štiri kolesa in lastnika oškodoval za 4000 evrov. Mur-skosobočanu so v Bertokih ukradli gorsko kolo, ki je bilo nameščeno na strešnem nosilcu in zaklenjeno s ključavnico (vredno je 650 evrov). Postojnski policisti pa so v soboto zvečer prejeli prijavo v zvezi z drzno tatvino blizu Razdrtega. Voznik forda rdeče barve je s prednjimi lučmi dal znak oškodovanki, naj se s svojim avtomobilom ustavi. Neznani voznik je izstopil in žrtvi, 55-letni romunski državljanki, kazal na zadnji del vozila. Medtem pa je iz forda skrivoma izstopil še sopotnik, ki je iz Romunkinega avta vzel torbico s 5000 evri. V nedeljo je prišlo celo do kraje avtomobila. Policija je prijavo prejela ob 19.20. Na parkirišču pred Postojnsko jamo je italijanskemu državljanu ukradel vozilo daihatsu terio črne barve z registrsko tablico DP922EZ. Prav tako v nedeljo popoldne pa so tatovi na centralni plaži v Portorožu turistkam izmaknili dve torbici, ki sta bili na brisačah. V torbicah so bili telefoni, dokumenti, avtomobilski ključi in 3000 evrov v gotovini. Rok za suplence: 16. avgust TRST - Deželni šolski urad sporoča, da rok za vložitev prošenj za suplence zapade 16. avgusta. Včeraj je, kot smo že poročali, zapadel le rok za vložitev prošenj za začasne namestitve in dodelitve. slovenci v italiji - Na seji pred počitnicami Deželni odborniki ZSKD so si porazdelili delo IMoja knjiga poletja TRST - Prejšnji teden se je sestal deželni odbor ZSKD na seji pred počitnicami. Predsednik Tuta se je najprej spomnil s hvaležnimi besedami nedavno umrlega igralca SSG Livija Bogatca. Poudaril je njegov doprinos k razvoju slovenskega poklicnega gledališča, vrsto zanimivih likov, ki jih je oblikoval v številnih igrah in njegovo pripravljenost na sodelovanje z raznimi kulturnimi društvi. Člani odbora so nato določili nekaj odgovornih za boljšo koordinacijo delovanja Zveze. Odgovorni za zbore je bil imenovan Marko Sancin, odgovorni za godbe Rinaldo Vremec in za mladinsko tematiko Živka Persič. Nives Cossutta pa je bila potrjena za stike z italijansko krovno organizacijo ARCI. V prvem delu seje so člani govorili o poletnih prireditvah Zveze, od katerih so se nekatere že končale (Intercampus), druge pa bodo na vrsti avgusta (Likovna kolonija za mladino na Koroškem in poletne delavnice za otroke v Benečiji). Deželni odbor je sprejel tudi novega člana. To je Društvo rezijanski muzej, ki že vrsto let skrbi za etnografski muzej na Ra- vanci. Obenem skrbi tudi za ohranjevanje, uveljavljanje in spoznavanje bogate rezi-janske kulturne tradicije, tako med domačini kot med številnimi obiskovalci predvsem iz Slovenije. Na seji je blagajnik Aleksander Co-retti podal poročilo o začasnem obračunu finančnega stanja Zveze v prvem semestru 2011 in podčrtal, da so izdatki, kljub zakasnitvam pri prispevkih iz javnih sredstev, v mejah predvidenega proračuna za letošnje delovanje. Zadnji del seje pa je zadeval sodelovanje Zveze pri nekaterih vidnejših prireditvah, ki se bodo zvrstile jeseni. Med temi gre omeniti prireditve, ki jih pripravlja Kulturno društvo Vodnik v Dolini v spomin na Ignacija Oto ob 10. obletnici njegove smrti, na prireditve ob 70-letni-ci ustanovitve OF in prav tako na 70-le-tnico usmrtitve žrtev drugega Tržaškega procesa. Predsednica pokrajinskega odbora v Gorici Vesna Tomsič pa je ob koncu prikazala nekaj novih projektov za boljše delovanje včlanjenih društev in vrsto pobud za mlade. Z današnjim dnem začenjamo novo rubriko Moja knjiga poletja, v kateri bodo »zamejski vi-pi« spregovorili o svojem odnosu do branja. Predvsem pa bodo bralcem Primorskega dnevnika svetovali knjigo, ki jo je po njihovi oceni vredno prebrati. Naša prva sogovornica je bila Vlasta Valen-čič Pelikan, generalna konzulka Republike Slovenije v Trstu. Konzulka rada bere. Ker med dnevom nima veliko prostega časa, bere predvsem v večernih urah. »Berem kar dosti, vsak večer pred spanjem. Kaj berem najraje? Vsega malo in povem po pravici, da rada berem tudi tako literaturo, ki ni težka, tako, ki me malo sprosti.« Med knjigami, ki jih je prebrala v zadnjem obdobju, jo je zelo pozitivno presenetil Tek za zmajem afganistanskega pisatelja Khaleda Hosseinija. »Tek za zma- jem je res enkratna knjiga, z zelo privlačno zgodbo.« Zgodbo o prijateljstvu med Ttk zmaje-m dvema afganistanskima fantoma (eden ostane v domovini, drugi se z družino preseli v ZDA), je nemški režiser Marc Foster leta 2007 prenesel tudi na filmsko platno. »Tudi sama sem si ogledala film, a najprej sem prebrala knjigo. Vsakič raje prej preberem knjigo.« Zakaj bi knjigo svetovala našim bralcem? »Tek za zmajem bralcu približa kulturo Afganistana in življenje tamkajšnjih ljudi. Med branjem pa bo tudi spoznal, kako je v tisti deželi ravnala Amerika ... « (pd) 4 Torek, 2. avgusta 2011 KULTURA / kriza - Ob vse večjem pritisku finančnih trgov Berlusconi jutri v parlamentu, v četrtek s socialnimi partnerji Tremonti v zadregi zaradi korupcijke afere - Opozicija vztraja, naj vlada odstopi RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi bo jutri nagovoril parlament o finančni krizi, v četrtek pa se bo srečal še s predstavniki družbenih in gospodarskih sil, je včeraj nekoliko nepričakovano napovedal načelnik Ljudstva svobode v poslanski zbornici Fabrizio Cicchitto. »Predsednik vlade je izrazil svojo polno pripravljenost na pogovore s parlamentom in socialnimi partnerji,« je pristavil. Novico je pozneje potrdilo predsedstvo vlade. Osrednji sindikati (razen Uil) so prejšnji teden skupaj z združenji delodajalcev predlagali »pakt za gospodarsko rast«, s katerim bi oživili italijansko gospodarstvo. Italija je namreč še vedno pod velikim pritiskom na finančnih trgih, kljub sprejetju obsežnega varčevalnega paketa, s katerim naj bi do leta 2014 odpravila proračunski primanjkljaj. Včeraj se je pritisk finančnih trgov še zaostril. Milanska borza je ob koncu trgovanja padla za 3,87 odstotka in s tem »požgala« 14,9 milijarde evrov. Razlika Silvio Berlusconi ansa v donosnosti med referenčnimi nemškimi obveznicami in italijanskimi državnimi dolžniškimi papirji pa je dosegla 355 bazičnih točk, kar pomeni nov rekord. Pod vse večjimi pritiski je za nameček finančni minister Giulio Tre-monti, ki je doslej v vladi jamčil za stabilnost javnih financ. Obremenjen je zaradi sumljivih povezav s svojim nekdanjim svetovalcem Marcom Milanese-jem, za katerega so neapeljski tožilci izdali nalog za aretacijo zaradi korupcije. Opozicija je Tremontija že pozvala pribežniki - Včeraj v Bariju V izgredih prosilcev azila več ranjenih Protestniki so več ur zasedli železnico BARI - Včeraj zjutraj se je več sto prosilcev azila v Bariju spopadlo s policijo, pri tem pa je bilo najmanj 35 ljudi ranjenih. Priseljenci so s protesti pričeli ob 6.30. Protestirajo zato, ker zahtevajo status begunca in politični azil. Med protestniki je največ Li-bijcev, ki so zbežali iz domovine, kjer divja vojna. Policiste so napadli s kamenjem in palicami, policija pa je odgovorila s solzivcem in streli v zrak. Protestniki so zaprli cesto in železnico, zato je bil železniški promet oviran. Metali so kamenje proti silam javnega reda, avtobusu in vozečim vozilom. Policija jih je uspela takoj pregnati s ceste, ne pa z železnice, ki so jo skoraj štiri ure zasedli. Več vlakov je bilo zato odpovedanih. Podtajnik na notranjem ministrstvu Alfredo Mantovano je napovedal ukrepanje proti tistim, ki so začeli nerede, in označil napade za nesprejemljive. Protestniki so metali kamenje tudi proti novinarjem in fotografom. Na srečo ni bil nihče ranjen. Pribežniki so dali ultimat, da če ne bodo dobili dovoljenj do srede, bodo s protesti nadaljevali. Območje je z višine nadziral helikopter, sile javnega reda pa so nadzirale območje iz različnih lokacij. Gre za nov protest priseljencev v italijanskih centrih za tujce, kjer so nameščeni predvsem pribežniki iz Libije. Protestirajo zaradi slabih razmer, v katerih živijo, in zaradi zavlačevanj v obravnavanju njihovih prošenj za status begunca. Do podobnih izgredov je včeraj prišlo tudi blizu Crotoneja na Siciliji. ansa k odstopu. Zaradi vsega tega se je Berlusconi odločil, da osebno nastopi v parlamentu in da skliče socialne partnerje. S tem premier hoče pokazati, da je pripravljen na najširše soočenje za nadaljnje ukrepanje proti finančni in gospodarski krizi. Še pred tem bo Berlusconi jutri dopoldne vodil zasedanje med-ministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje (Cipe), ki bo predvidoma odobril finančno kritje za izvedbo kakih 70 javnih del strateškega pomena v skupni vrednosti 7 milijard evrov. Berlusconi računa, da bo na tak način ponovno prevzel vajeti vlade, po katerih je v zadnjih časih vse odločneje segal Tremonti. Njegova poteza pa je tvegana. Če bi bil odziv borze na njegov nastop negativen, bi se znašel v še hujši slepi ulici kot doslej. Sicer pa celotna opozicija slej ko prej zahteva premier-jev odstop. Kot so včeraj potrdili vsi najvidnejši opozicijski predstavniki, sedanja vlada ne more ponuditi rešitev, ko pa je sama del problema. gospodarstvo Kriza: hud padec v prodaji avtomobilov MILAN - Tako kot je napovedovala zveza tujih avtomobilskih hiš v Italiji Unrae, so v juliju zabeležili dodaten hud padec (10,7-odstoten) na avtomobilskem tržišču. Julija meseca so namreč prodali le 137.442 avtomobilov, kar je primerljivo le s hudo krizo iz leta 1983, ko je bilo prodanih 127.193 avtomobilov. Gre za posledico splošnega kritičnega stanja današnje makroekonomije in drugih negativnih dejavnikov, ki nanjo učinkujejo, kot so padec zaupanja potrošnikov, visoke cene zavarovalnin in ne nazadnje tudi skokovito naraščanje cene goriva. V Italiji smo leta 2009 zabeležili padec ekonomske rasti in nič ne kaže, da se bo stanje v nadaljevanju leta izboljšalo, ravno tako hude čase pa napovedujejo tudi za prihodnje leto. Padec prodaj zadeva vse avtomobilske znamke. Italijanska grupa Fiat je zabeležila 8,39-odstotni padec prodaje, vendar se je tokrat v primerjavi z ostalimi znamkami še dobro odrezala. Sodišče razveljavilo razvrščanje TV kanalov RIM - Deželno upravno sodišče za La-cij je včeraj razveljavilo razvrščanje kanalov digitalne televizije (LNC - logical channel number), ki ga je določila jamstvena oblast za komunikacije (Agcom). Predsednik slednje Corrado Calabro je vložil nujni priziv na Državni svet, da bi razsodbo zamrznil, saj bi njeno izvajanje povzročilo hudo zmedo. Stopnja brezposelnosti stabilna v juniju RIM - Po podatkih statističnega zavoda Istat je bila stopnja brezposelnosti v juniju stabilna, se pravi 8-odstotna. Zaposlenih je bilo v tem mesecu 22.917.000 oseb, sicer 14 tisoč manj kot maja meseca; v primerjavi z letom 2010 pa smo priča 0,1-odstotnem povišanju (+ 31 tisoč). Brezposelnih je bilo okrog 2 milijona, 0,3 odstotka manj kot maja (-7 tisoč oseb). Če se zaustavimo pri spolu delavcev, velja zabeležiti, da se je število brezposelnih moških zmanjšalo za 2,2 odstotka (- 23 tisoč oseb) v primerjavi z majem in za 6,4 odstotka v primerjavi z letom prej, medtem ko je število brezposelnih žensk naraslo za 1,7 odstotka v primerjavi z majem in se znižala za odstotek v primerjavi z junijem 2010. Število zaposlenih moških je v primerjavi z majem in z letnim zamikom ostalo nespremenjeno, medtem ko je število zaposlenih žensk v primerjavi z majem upadlo za 0,2 odstotka (-19 tisoč). Intesa Sanpaolo bo odpustila 3000 ljudi RIM - Italijanska banka Intesa San-paolo, ki je lastnica Banke Koper, je s sindikati včeraj dosegla dogovor o ukinitvi 3000 delovnih mest do leta 2013. Odpuščanje je del načrta, v okviru katerega želi druga največja italijanska banka okrepiti svoje kapitalske rezerve. V skladu z dogovorom bo banka sicer ob ukinitvi delovnih mest odprla 1200 novih, 5000 delovnih mest pa bodo prenesli znotraj skupine. V Italiji Intesa Sanpaolo zaposluje okoli 75.000 ljudi. pribežniki V bližini Lampeduse Na ladji na poti iz Libije se je zadušilo 25 pribežnikov LAMPEDUSA - Italijanska obalna straža je na krovu ladje s pribežniki, ki je včeraj prispela na otok Lampedusa, odkrila 25 trupel. Kaj je vzrok njihove smrti, še ni povsem jasno, domnevajo pa, da bi lahko šlo za zadušitev zaradi prenatrpanosti na ladji ali zaradi vdihanih strupenih plinov starega motorja. Na ladji je bilo še 271 ljudi, med njimi 36 žensk in 21 otrok. Med smrtnimi žrtvami so bili sami mlajši moški, njihova trupla pa so odkrili, ko so potnike z ladje premeščali na plovila obalne straže. Ladja, dolga približno 15 metrov, je prosila za pomoč predvčerajšnjim zvečer. Dosegli sto jo finančna in obalna straža, ki sta nudili pomoč pribežnikom. Po pripovedovanjih preživelih naj bi žrtve prve stopile na ladjo in se namestile v spodnji del plovila, nato so se ostali nastanili še v druge prostore. Osebe, ki so se nahajale v spodnjem delu ladje, naj se bi po pripovedovanjih skušale rešiti, ampak zaradi pomanjkanja prostora naj bi jih ostali ne pustili na površje. Potovanje naj bi trajalo tri dni. V zadnjih tednih je na Lampeduso sicer prišlo več tisoč pribežnikov iz Libije, več sto pa jih je zaradi slabega stanja ladij, prenatrpanosti in slabih vremenskih razmer utonilo. Večinoma gre za priseljenske delavce, ki prihajajo iz drugih delov Afrike. EVRO 1,4415 $ +1,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 1. avgusta 2011 evro (povprečni tečaj) valute 1.8. 29.7. ameriški dolar 1,4415 1,4260 japonski jen 110,84 110,59 9 1793 kitajski juan ruski rubel mniicka niruia 9,2746 39,7390 63,5340 39,5200 63,0220 II lUlJjKa 1 ULJIJa danska krona hntan^U'! ti int 7,4501 0,87955 7,4494 0,87485 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nr-ir\¿i ^ 9,0070 7,6935 9,0689 7,7370 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 24,160 1,1270 24,188 11418 jviv.aiji\i Malin estonska krona maHTarcki T/*\nni" 15,6466 267,90 15,6466 269,97 1 1 la 1(117 FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C DAA^it^^J 1.883,81 71 a. en +0,20 LiuicA ij, utuyiau / i I SRX, Beograd - - BIFX Sarajevo 1 767 27 -0 41 BIFX, Sarajevo l./6/,2/ -0,41 NEX 20, Podgorica - -MBI 10, Skopje - - DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.050,60 2.331,44 -0,76 -1,33 S&P 500, New York 1.278,58 -1,06 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.306,05 6.953,98 5.774,43 -0,50 -2,86 -0,70 CAC 40, Pariz 3.588,05 -2,27 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.557,70 1.179,2 2.670,37 -1,05 +0,34 -0,83 Nikkei, Tokio 9.965,01 -1,34 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.189,26 22.440,25 2.703,78 -0,02 -0,58 +0,08 Sensex, Mubaj 18.314,33 +0,64 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu 5 Torek, 2. avgusta 2011 APrimorski ~ dnevnik KULTURA / muzej revoltella - Mestna uprava predstavila osnovne smernice novega prostroskega načrta Trst se mora razviti v sozvočju z drugimi ■ v« • | •• • • I • mM • • občinami v pokrajini in s sosednjo Slovenijo Za Dipiazzo so bile okoliške občine bel papir, kot da jih ni« - O Krasu sinoči skoraj niti besede V nabito polni konferenčni dvorani muzeja Revoltella (mnogi občani zaradi gneče sploh niso mogli v dvorano) je tržaški župan Roberto Cosolini včeraj morda dokončno obračunal s prejšnjo upravo in s svojim predhodnikom Robertom Dipiazzo. Povod za vsebinski in politični obračun s preteklostjo je bil novi prostorski načrt, katerega temeljne smernice bo občinski odbor odobril takoj po velikem šmarnu, občinski svet pa že v septembru. »Dobro in hitro«, je županov moto, saj se Cosolini očitno zaveda, da čas ne igra v korist Trsta in njegovi vse bolj vprašljivi prihodnosti. Bolj kot vsebinska, je bila to »filozofska« predstavitev osnovnih smernic novega plana. Na eni strani popolnoma prozoren odobritveni postopek (prejšnja uprava je svoj načrt dolgo skrivala pred občani), na drugi potreba, da se plan prilagodi razvoju Trsta. Torej ne Trst v službi prostorskega načrta, kot se je dogajalo s ponesrečeno varianto 118, ki je sedaj dokončno tudi formalno v arhivu. Cosolini, ki je uvedel srečanje v Revoltelli, je obtožnico na račun predhodnika in njegovega načrta prepustil Fabiu Omeru, odborniku za ekonomski razvoj. Urbanistični plan desne sredine je odbornik označil kot gradbeni načrt brez vsakršne razvojne perspektive, ki ni bil prilagojen bodočnosti mesta, temveč njegovi zelo konfuzni podobi. Omero je očital Dipiazzi in njegovim načrtovalcem, da so načrt pripravili brez vsakršnega soočenja z drugimi občinami naše pokrajine. Trst je na urbanističnih kartah izpadel kot neke vrste trdnjava, sosednje občine so bile bel papir, sosednji kraji v Sloveniji pa kot da ne bi obstajali. Levo-sredinska uprava bo tudi glede tega ubrala čisto drugo pot. Omero je napovedal posvetovanja z drugimi občinami naše pokrajine in, zakaj ne, tudi s sosednjimi občinami v Sloveniji. Da bi privarčevala 1500 evrov letne vpisnine v Združenje evropskih mest, je prejšnja občinska uprava bila prikrajšana z vsemi informacijami o evropskih čezmejnih pobudah, za katere ni zaprosila in seveda tudi ni dobila praktično niti evra. Župan in Omero se nista spustila v podrobnejšo vsebinsko oceno novih urbanističnih smernic in sta govorila predvsem o postopku, ki bo - kot rečeno - javen in bo temeljil na soudeležbi občanov ter njihovih predstavništev. Nekoliko bolj natančna je bila odbornica za javna dela Elena Marchigiani. Izpostavila je predvsem potrebo po tesnem sodelovanju s pristaniško upravo in z javnimi ustanovami, ki ima takšne in drugačne pristojnosti pri načrtovanju ozemlja. Izrecno je bila omenjena ustanova za industrijsko cono Ezit. Če izvzamemo kratko in splošno omembo odbornice Marchigiani je na včerajšnji prireditvi tekla beseda predvsem o razvoju Trsta kot mestne tvorbe. Pogrešali smo besedo in misel o okoliških krajih in o Krasu, ki so vendarle sestavni del tržaške občinske uprave. S.T. Desno občinska odbornika Fabio Omero in Elena Marchigiani ter župan Trsta Roberto Cosolini, spodaj prepolna dvorana muzeja Revoltella kroma cosolini - Danes ob 18.30 Srečanje o Trgu Hortis in bližnji mestni okolici Po sinočnjem srečanju o novem prostorskem načrtu v muzeju Revoltella se bo tržaški župan Roberto Cosolini danes srečal s prebivalci starega mestna jedra. Tema pogovora (začetek ob 18.30) bo Trg Hortis v luči načrtovane urbanistične in okoljske rekvalifikacije. Današnji pobudi na Trgu Hor-tis bodo v septembru sledila srečanja z občani, ki jih bo Cosolinijeva uprava priredila skupaj z rajonskim sveti. Prvo tovrstno srečanje je bilo sredi julija na Opčinah. Pokrajina: Romita predsednik komisije za prozornost Massimo Romita (Ljudstvo svobode) je novi predsednik pokrajinske komisije za prozornost. Gre za funkcijo, ki na osnovi poslovnika pokrajinskega sveta pripada opoziciji. Romita je tudi podžupan v Devinu-Nabrežini in ne skriva ambicij za župansko kandidaturo na občinskih volitvah prihodnje leto. Romita obljublja, da dejavnost omenjene komisije ne bo naperjena proti pokrajinskemu odboru ter da bo tvorno sodelovala z njim. Nekoliko različnega mnenja je vodja Ljudstva svobode v pokrajinski skupščini Claudio Gri-zon, ki upa, da bo komisija za prozornost z Romito prispevala, »da Pokrajina ne bo delovala v senci Občine Trst«. občina trst - Predlog »Plače« za predsednike in rajonske svetnike črna kronika - Tržačan Igor Amodeo Po pretepu s karabinjerji tretjič v pripor v dveh mesecih Predsedniki tržaških rajonskih svetov bodo za vsako sejo dobili 104 evre bruto sejnine (približno 65 evrov neto), rajonski svetniki pa 31,20 evra bruto (19 evrov neto). Tako je včeraj sklenila pristojna občinska komisija na predlog odbornika Emiliana Edere (na sliki). V primerjavi s prejšnjo zakonodajo bo Občina Trst s sejninami predsednikov privarčevala veliko denarja (letni strošek bo od 140 tisoč evrov zdrknil na okoli 25 tisoč), sejnine za rajonske svetnike pa so nižje za kar 40 odstotkov. Kot je povedal odbornik Ber-toli, se je Cosolinijeva uprava odločila za najvišje sejnine, ki jih določa deželna zakonodaja, saj hoče s tem v mejah zakonodaje ovrednotiti dejavnost krajevnih sosvetov ter njihovih predsednikov. Prej so slednji imeli mesečni honorar (okoli 1.200 evrov bruto), sedaj pa so tudi zanje uvedli sejnine. Namesto, da bi zmanjšal visoke plače deželnih poslancev se je deželni svet v letošnjem proračunu odločil za močno klestenje »prihodkov« rajonskih svetnikov in rajonskih predsednikov, kar ni ravno najbolj pravična metoda. Župan Roberto Cosolini se je med volilno kampanjo obvezal, da bodo rajonski sveti po novem imeli več pristojnosti. To naj bi prišlo do izraza v novem poslovniku, ki ga Bertoli napoveduje za jesen. V nedeljo pozno zvečer je na Ulici Carducci med navadno kontrolo prišlo do pretepa med karabinjerji in vinjenim moškim, ki se je možem postave na vse kriplje upiral. Zgodilo se je ob 23.15 pri hišni številki 33, blizu Goldonijevega trga. 35-letni Tržačan Igor Amodeo, star znanec sil javnega reda, se je pod očitnim vplivom alkohola zakadil v karabinjerje in povzročil pretep. Naposled so ga potisnili na tla in ukrotili, med osebno preiskavo so v njegovem žepu našli kirurški nož. Odvedli so ga v vojašnico, po izpolnitvi zapisnika so ga priprli. S tem se je brezposelni serijski prestopnik Amodeo, ki pogosto »bivakira« v središču mesta s skupino mlajših pankerjev, že tretjič v poldrugem mesecu znašel v tržaškem zaporu. Sredi junija je z 22-letnim Lorenzom Petrinijem sejal strah po ulicah Sv. Ivana, v nekaj dneh je prišlo do treh ropov na račun priletnih krajanov (baje zaradi potrebe po mamilih), enega od teh je Petrini tudi ranil. Dvojico so prijeli policisti, dokazov o Amodeovi neposredni vpletenosti pa ni bilo dovolj. 13. julija pa je 35-letnik pri poštnem bankomatu na Drevoredu Sanzio oropal mladeniča, odvzel mu je 50 evrov. Spet so ga prijeli policisti in znova je bil kmalu izpuščen na prostost. Seznam Amodeovih prestopkov je kar se da dolg. Pred tremi leti je na primer poskusil ukrasti prostovoljne prispevke v stolnici sv. Justa, januarja letos pa je pobegnil iz hišnega pripora, zaradi česar so ga odvedli v tržaški zapor. Pred štirimi leti je na Trgu Oberdan nevarno vihtel težko verigo in ščuval psa pasme pitbull proti mimoidočim. Z verigo je tudi pretepel mestnega redarja, ob- sojen je bil še zaradi sodelovanja pri povzročitvi poplave v poštnem uradu v Ulici S. Anastasio. Ukraden moped in neuspešen beg V nedeljo dopoldne sta se policista urada za splošno preventivo in javno pomoč odpravila na Judovec, saj je bil pred trgovino Coop v Ulici Alpi Giulie parkiran ukraden moped. Lastnica je tatvino prijavila v petek. V družbi lastnice sta policista pred Coo-pom izpolnjevala zapisnik o najdbi motornega kolesa, ko se je - z mopedovim ključem v roki - približal živčen 33-letni moški. Vprašala sta ga, kako se imenuje in zakaj ima ključ ter ga povabila v avtomobil. Moški je odrinil enega policista in lastnico ter poskusil zbežati, a se je spotaknil in padel. Dohitel ga je policist, po krajšem prerivanju so ga prijeli in priprli. Ovadili so ga zaradi prikrivanja ukradenega blaga, upiranja in povzročanja telesnih poškodb. Pred univerzo povozili študentko Včeraj ob 15.15 se je pred glavnim sedežem tržaške univerze pripetila prometna nesreča, v kateri se je poškodovala 25-let-na študentka S. V. Peška, ki jo je povozil avtomobil smart, se je močno udarila v glavo. Služba 118 je posegla z rešilcem in avtomobilom, dekle so prepeljali v katinarsko bolnišnico. K sreči poškodbe niso hude, okrevala bo v tednu dni. Nesrečo so obravnavali tržaški mestni redarji. 6 Torek, 2. avgusta 2011 KULTURA / ribiško naselje - Domačina prehitela pristojne službe Z dvojezičnih smerokazov odstranila »fašistično umazanijo« Svetnik Maurizio Rozza in predsednik vaške skupnosti Lucijan Kocman na delu s krpami in razredčilom DUIHO 0.5 [ŠiT VI1IMQ DEI PESWOKÎ ÎWmTVL .i^j-J,.- atecntoLog i ce ' .ûnifltûshp jiajdijéÊ f h* V petek, 29. julija, popoldne je stekla akcija očiščenja pomazanih dvojezičnih smerokazov na križišču za Ribiško Naselje, točno med Devinom in Štivanom. Pred nekaj dnevi so vašča-ni Štivana opazili, da so bili dvojezični smerokazi za Ribiško naselje in Arheološko najdbišče, ki jih je pred slabima dvema mesecema dala postaviti pokrajinska uprava, pomazani z belo spray barvo. Smerokazi so bili seveda le delno pomazani, pač na strani slovenskega napisa. Med domačini je bilo ogorčenje nad takim podlim dejanjem očitno zelo veliko, pravzaprav tolikšno, da ni bilo več potrpljenja za čakanje, da bi pristojni občinski ali pokrajinski organi poskrbeli za očiščenje pomazanih smerokazov. Tako sta občinski svetnik de-vinsko-nabrežinske občine Maurizio Rozza in predsednik vaške skupnosti Štivana Lucijan Kocman (na slikah) ob vsestranski pomoči drugih vaščanov sklenila, da stopita neposredno v akcijo. Oborožena z razredčilom in cunjami sta se lotila čiščenja in kolikor je bilo mogoče odstranila "fašistično umazanijo". Z velikim upanjem, da bodo organi javne varnosti slej ko prej znali dati zadosti soli na rep tem "nočnim vranam"! varstvo okolja - Vsedržavna kampanja Žepni pepelniki kot rešitev cigaretnih ogorkov na plažah Plaže in morje niso smetnjak kroma montaž - Na Pipanovi lestvi umrl mlad moški, njegov prijatelj je živ Smrtonosna strela Popoldne sta se planinca znašla sredi nevihte, štiridesetletnik padel 50 metrov globoko Na Montažu je včeraj prišlo do tragične gorske nesreče, v kateri je izgubil življenje Goričan (sicer bivajoč v Trstu), 41-le-tni Federico Dean. Na znameniti Pipanovi lestvi (na sliki) je bila zanj usodna strela, ki je udarila tudi v njegovega prijatelja, 35-letnega Tržačana, bivajočega v Sloveniji Franca Gabrijele-ja, a je k sreči ostal živ. Okrog 15. ure sta se Tržačana med sestopom znašla sredi nevihte na kovinski Pipanovi lestvi, navpičnem in izpostavljenem 60-metrskem preskoku, ki vodi proti vrhu. Nenadoma je v oba planinca udarila strela. 41-letnik je padel v globino in pristal je dobrih 50 metrov nižje in pri tem močno udaril z glavo. »Ni znano, ali je umrl na začetku, ali pa na dnu,« so sinoči povedali reševalci finančne straže. Njegov 35-letni prijatelj se je poškodoval, strela ga je nekoliko opekla. S pomočjo reševalcev in helikopterja pa je prispel na varno, včeraj je bil na opazovanju v videmski bolnišnici. Poleg finančnih stražnikov so posegli državni gorski reševalci iz Rablja ter helikopterja službe 118 in civilne zaščite. Težavno reševanje je v hudem nalivu trajalo poldrugo uro. Po besedah vodje ekipe prostovoljnih gorskih reševalcev Renata Palmierija sta se planinca odpravila na Montaž iz ene od tamkajšnjih koč, kljub temu, da vremenska slika ni bila optimalna. »Celo jutro in dopoldne se je ob posameznih plohah občasno jasnilo. Ne morem reči, da je bilo vreme najbolj primerno, čeprav je bila nevihta nenadna,« je povedal Palmieri. Pojasnil je, da je preživeli v trenutku tragičnega dogodka zakričal, nekateri drugi planinci so ga zaslišali in po telefonu obvestili reševalce. Včeraj so gorski reševalci iz Rablja rešili tudi furlanskega planinca, ki si je na Trbiški Škrbinici zlomil nogo. (af) V soboto, 6., in nedeljo, 7. avgusta, se tudi na naše plaže vrača vsedržavna pobuda okoljevarstvenega združenja Marevivo in Japan Tobacco International - JTI, v sklopu katere bodo tokrat po vsem italijanskem škornju razdelili 100 tisoč žepnih pepelnikov. Kaže, da predstavljajo cigaretni ogorki kar 75 odstotkov vseh smeti, ki jih poberejo s plaž in potrebujejo vsaj pet let, da se popolnoma razgradijo. Ko pa bi bilo za spoštovanje plaž in morja in zaščito okolja potrebnih le nekaj sekund ... Zgoraj omenjeni združenji sta si zato s podporo ministrstva za okolje, zveze pristaniških kapitanij ter italijanskega kopališkega sindikata zamislili hvalevredno akcijo, ki želi zaščititi skoraj 8.000 kilometrov italijanskih plaž. Nad tisoč prostovoljcev bo v soboto in nedeljo pod vodstvom članov združenja Marevivo obiskalo italijanske plaže (tudi na gumenjakih) in kopalcem ponudilo skupno kar 100 tisoč žepnih pepelnikov, ki jih lahko vsak po uporabi umije in ponovno uporabi. Ob tem bodo delili tudi manjše brošurice, na katerih bo jasno zabeleženo, koliko časa potrebujejo posamezni izdelki vsakdanje rabe - predvsem pločevinke, steklenice in plastenke - za popolno razgradnjo v morju. Letošnja kampanja se loteva, kot zapisano, cigaretnih ogorkov, pravzaprav skuša v kopalcih vzbuditi čut spoštovanja okolja in eko-zdrave pameti. Kadilec, ki bo prejel priložnostni pepelnik, bo lahko vanj odvrgel vsaj šest ogorkov, kar pomeni, da bo na plažah oziroma v morju dnevno 600 tisoč ogorkov manj, kar lahko pretvorimo v dvakratno višino gore Everest (8.848 m krat dva). Pri nas bodo pepelnike delili po plažah pri kopališču Ausonia, Pedocin, Ca-ravella v Sesljanu, v Barkovljah in v Mi-ramaru, na deželni ravni pa seveda v Gra-dežu in Lignanu. Alarm zaradi bombe, ki je na vlaku ni bilo Nekdo je včeraj ob 11.45 poklical sile javnega reda in sporočil, da se na vlaku Eurostar, ki pelje iz Milana v Trst, nahaja bomba. Vlak so ustavili na tržiški postaji, potniki so morali izstopiti in počakati na naslednji deželni vlak. Železniška policija je pregledala vse vagone, nato pa tudi vse ostale vlake Eurostar (tudi te so ustavili v Tržiču). Policisti niso našli ničesar, posledice v železniškem prometu pa niso bile hude. Po navedbah skupine Ferrovie dello Stato naj bi zamude znašale od 4 do 12 minut. Fotografska razstava Olge Micol v Tommaseu V kavarni Tommaseo (Trg Tom-maseo 4/c) so včeraj odprli fotografsko razstavo Olge Micol -Sensazioni ed emozioni della Vecchia Europa (Občutki in čustva stare Evrope). V svoj objektiv je Micolova ujela čar Krakova, Varšave in Vroclava, kjer sta vojna in revščina hudo zaznamovali urbano podobo in življenje ljudi, ki so v njih živeli. Vendar na fotografijah izstopa želja po preseganju starih težav in sla po novem življenju, po optimizmu in svežini. Razstava bo na ogled do 4. septembra, vsak dan od 8. do 23. ure. Prvi torek ... v muzeju zvečer Drevi se začenja niz pobud Muzeji zvečer. V gledališkem muzeju Schmidl v palači Gopčevic oziroma na priložnostnem odru na ulici pred njo bo ob 21. uri nastopil ansambel Caput Gauri iz Codigora nastopila s tradicionalnim sporedom tipičnega italijanskega ansambla »a pizzico«, to je z mandolinami, mandončeli, kitarami in kontrabasom. Večer pa bo ponujal tudi filmsko varianto, in sicer ob 20.30 bodo v notranjosti muzeja predvajali Opening Night (La sera della prima, 1978) Johna Cassavetesa, medtem ko bo ob 22.30 srečanje o tržaški so-pranistki Aldi Noni, ki ga bo vodil Vincenzo Ramon Bisogni. Hkrati si bo mogoče obiskati razstavne dvorane muzeja, v katerih bo odmevala glasba v živo, si ogledati razstavo Suoni di carta (Papirnati zvoki) in likovno razstavo grškega umetnika Panosa Mitsopoulosa. Jutri pa bodo ob 21. uri nastopile sopranistka Laura Antonaz, igralka Marzia Postogna in pianistka Cristina Santin, ki bodo postregle s poklonom ženskam - junakinjam, čarovnicam, velikim osebnostim ali svetnicam. Ob 20.30 bodo predvajali film My Son, My Son, What have we Done (2009) Wernerja Herzoga, ob 22.30 pa bo srečanje z maestrom Renatom Zanettovichem. Srečajmo se v knjigarni Nadaljujejo se srečanja za otroke in mladostnike v mestnih knjigarnah. Danes bo ob 17.30 v knjigarni Quarantotti Gambini (Ul. delle Lodole 6 oz.7/a) na sporedu veliki znanstveni kviz za ekipe otrok od 6. leta starosti, jutri pa v knjigarni Stelio Mattioni v Naselju sv. Sergija (Ul. Petracco 10) animirana zgodbica za otroke od 4. leta dalje o ljubezni med dimnikarjem in pastirico. Tri gledališke zgodbe, ostrige in raki ... v Miljah V okviru niza Itinerari/Routes Gledališča v gledališču bo drevi na dvorišču miljskega grada ob 21. uri gledališka predstava Buone va-canze trilogia con un muro, una borsa e un bambino, v kateri nastopa Maurizio Zacchigna. Režijo je podpisala Marcela Serle. Ponovitev bo jutri, ravno tako ob 21. uri. Ravno tako jutri ob 21. uri bo na dvorišču pod gradom igralec Maurizio Solda' poskrbel za manjše »popotovanje« po istrski tradicionalni enogastronomski ponudbi s pomenljivim naslovom Ostrig-he e gransi ... i mesi con la erre. Vzdrževanje cestne signalizacije Občina Trst sporoča, da so v nedeljo začeli z vzdrževanjem cestne signalizacije. Do četrtka bodo v nočnih urah (med 21. in 6. uro )potekala dela za vzdrževanje horizontalne cestne signalizacije v ulicah Battisti, Giulia, Trg Volon-tari Giuliani, pri Bošketu, Ulici delle Docce, drevoredu Sanzio, Trgu Gioberti, Vrdelski cesti in Cesti za Lonjer. / SVET Torek, 2. avgusta 2011 7 1 salež - Derby kočij in jezdecev Praznik konjev je obiskala številna množica redovednežev Na travniku ob Kraški domačiji Bajta so se zbrali že v jutranjih urah Konji, kočije, veselo vzdušje in sončno vreme so v nedeljo privabili številno množico radovednežev na travnik ob Kraški domačiji Bajta v Salež, kjer se je odvijal drugi Derby kočij in jezdecev. Letos so se tekmovalci zbrali že v jutranjih urah, kajti je bila letošnja novost dvojno tekmovanje koči-jažev v gimkani, tehnično zahtevnem poligonu. Lansko prvo izvedbo, ki jo je priredilo Furlansko združenje ljubiteljev kočij AFAC v sodelovanju s skupino kočijažev Mattakkioni in pod pokroviteljstvom Občine Zognik in Pokrajine Trst, je dopolnil čezmejni sprehod s starodavnimi in originalnimi kočijami od Bajte do Komna. »Od samega začetka smo odločili, da bomo čez-mejni treking s kočijami organizirali vsaki dve leti, tako da bo drugi naslednje leto. Letos pa, kdor je želel, je z lastno kočijo po Krasu peljal obiskovalce,« je dejala organizatorka praznika Eleonora Goruppi. Kočijaži so v prvem delu tekmovanja morali v najkrajšem času opraviti pot, na kateri so omejili okrog dvajset vrat s plastičnimi stožci z žogico na vrhu. Kdor je žogico zvrnil s stožca, je dobil nekaj sekund kazni, ki so jih potem prišteli h končnemu času. Gimkana je bila dokaj težavna, saj so bila vrata široka le trideset centimetrov več od samih kočij. V drugem delu pa so na pot postavili labirint iz sedmih bal sena, katerega so morali tekmovalci obiti po določenem zaporedju. Jezdeci in amazonke so dirkali po isti poti med prvim in drugim delom tekmovanja s kočijami. V kategoriji kočij z enojno vprego (z enim konjem) je najhitreje na cilj pri-vozil Adelio Aregini iz Pordenona, pred Ivanom Pernarčičem iz Vižovelj in Gregorjem Coljo iz Samatorce. Med kočiji z dvojno vprego (dvema konjema) je prvo mesto osvojil Slovenec Alen Sakič, drugo Bruno Cotic z Goriškega, tretje pa Srečko Špacapan iz Vižovelj. Pri jezdecih je najboljši bil Anej Furlan iz Slovenije, za njim Paolo Utmar iz Medje vasi in tretja Mateja Pernarčič iz Vižovelj. Nastopilo pa je štirinajst jezdecev in skupno osem kočij. Naslednje leto so organizatorji razmišljali, da bi praznik razširili na dva dni s pravo »country fešto«. »V projefa je potrebno vključiti še druga društva in ustanove za finančno podporo,« je obrazložila Go-ruppijeva in dodala, da načrtujejo ustanovitev novega združenja kočijažev na Krasu za celotno tržaško pokrajino, ki bi pravilno vrednotilo kočije in jih uporabljajo tudi v športne namene. Andreja Farneti salež - Kmetija Skerlj Tekmovali so kočijaži (desno) in jezdeci (spodaj) kroma Pupkin Kabarett pri Sv. Justu Kabaretna ekipa Pupkin Kabaret-ta bo jutri ob 21. uri nastopila na gradu sv. Justa, kjer se ji bosta v tradicionalnih domiselnih skečih pridružila še Emanuela Grimalda in Paolo Rossi, ob njih pa seveda Niente band. V Naselju sv. Mavra risanka Rio in film Qualunquemente Filmska večera v sklopu niza Kino na trgu na župnijskem igrišču v Naselju sv. Mavra (Sesljan) v organizaciji odborništva za kulturo, turizem in šport Občine Devin-Nabrežina, ki sta bila predvidena 29. in 30. julija in sta zaradi slabega vremena odpadla, bosta na sporedu danes in jutri. Točneje bodo drevi predvajali film Qualunquemente, jutri pa risanko Rio z začetkom ob 21.15. Vstopnine ni. Jazz na Trgu Hortis Na Trgu Hortis se nadaljuje niz srečanj z jazzom - Trieste Loved Jazz. V četrtek bo ob 21. uri nastopil italijanski glasbenik Gabriele Petracco, ki bo postregel z enkratnimi melodijami, pravzaprav vibracijami z vi-brafonom, za njim pa se bo občinstvu predstavil nemško-italijanski trio Markus Stockhausen, Angelo Comisso in Christian Thome Trio (Here there is the perfect number) s svojimi neobičajnimi ritmi. slovo - Po daljši bolezni Tiho se je poslovil Giani Furlanič Po daljši bolezni se je poslovil Ivan - Giani Furlanič, športnik in pedagog. Njegovo ime bo ostalo neizbrisno vezano na športni in šolski svet, v prvi vrsti na odbojkarsko društvo Bor in slovenske višje šole. V mladih letih je namreč Giani Furlanič igral odbojko v Borovi moški ekipi. Pozneje se je posvetil tudi trenerskemu poklicu. Generacije višješolcev pa se Furlaniča spominjajo kot profesorja telesne vzgoje, ki je ure telovadbe redno »začinjal« s svojimi pikrimi pripombami in ri-mano ironijo. Giani Furlanič je bil tudi sodelavec našega dnevnika, v prvi vrsti njegove športne redakcije. Redno je namreč spremljal športno dogajanje pri nas in v svetu. Največ časa v vinogradih, manj v kleti »Zaradi politike ne vidim nobenega napredka v kmetijstvu, a zgolj polena pod nogami z vedno višjimi stroški in zapleteno birokracijo« Na Kmetiji Skerlj v Saležu so prvič odprli osmi-co leta 1965, počasi pa se je slednja leta 1991 spremenila v kmečki turizem. Družina Skerlj prideluje in redi živali, kot so nekoč to delali njihovi predniki. Njihovi vinogradi se razprostirajo na saleški površini, ki meri dva hektarja. »Do sedaj je šlo vse kot po olju, imeli smo zelo malo toče. Dokler pa ne bo grozdje pod streho, ne bi o tem preveč razpravljal. Nikoli se ne ve, kako se bo vreme spreobrnilo,« je odkrito povedal Matej Skerli, ki s sestro in s pomočjo staršev Justa in Danile upravlja danes turistično kmetijo. Največje probleme v vinogradih so imeli z živalmi. Jazbeci in zajci jedo pridelke, divji prašiči pa rijejo mlade trte. Matej je priznal, da imajo nekateri njihovi kolegi večje probleme z divjimi prašiči. »Rešitve za ta problem so zapletene, kajti je ograditev zemljišč težavna zaradi načrtov in visokih finančnih sredstev, ki so za to potrebna,« je dodal Matej. Meni, da imajo vinogradniki in kmetovalci na Krasu izredne pogoje za take vrste poklica, saj so vsi izdelki zelo kvalitetni na vseh področjih. Problem pa stoji v začetni investiciji kmeta v izkopavanje kraške skale za vinograde in nato v dostavo prsti. »Zaradi politike ne vidim nobenega napredka v kmetijstvu, a zgoljpolena pod nogami z vedno višjimi stroški in zapleteno birokracijo. Zaradi tega tudi starejši ljudje prenehajo, ker nimajo dohodkov«. več fotografij na WWW.primorski.eu Leta 2002 so posodobili stari del hiše in sezidali tri stanovanja, ki so na razpolago skozi celo leto. »Turistična sezona se začne približno za veliko noč in se zaključi za Barcolano, tudi za Božič je dobro obiskano. Največ je Avstrijcev, Nemcev in Nizozemcev, veliko pa je takih turistov, ki se vračajo več let,« je povedala Matejeva sestra Kristina. »Všeč jim je zahajati na Kras, ker imajo blizu tako mesto kot morje. Navadno preživijo polovico dneva v Trstu, drugo polovico pa pri morju. Drugače pa jim tudi mi razkaže-mo lepote naših krajev,« je še pojasnila. Poleg vina (vitovska, malvazija in teran), ki ga vsako leto pridelajo približno 60 hektolitrov in ga tudi ste-kleničijo, redi družina Skerlj prašiče in kokoši. Prašiči se v gozdih pasejo skozi celo leto. Slednje uporabljajo v kmečkem turizmu za pršut, panceto, vratovino, klobase ter druge mesne izdelke, ki jih skuhajo ali spe-čejo na žaru. Kmečki turizem je odprt od septembra do polovice decembra ter od februarja do junija. »V poletnih mesecih imamo kmečki turizem zaprt, ker je veliko dela na kmetiji in v vinogradih,« je obrazložil Matej. Družina preživi največ ur v vinogradu, manj pa v kleti. Čeprav je količina vina dokaj skromna, je zanjo veliko dela. Mehanski pripomočki jim pomagajo pri opletanju, čiščenju in škropljenju trt. Trgajo, stri-žejo grozde in debla, čistijo liste pa vse ročno. Njihova vina so macerirana, s tem pa želijo doseči čim večji ekstrakt, saj je dela veliko, količine pa malo. Vina prodajajo v Sloveniji, nekaj pa tudi v Veliki Britaniji. Kristina in Matej Skerli v njuni kleti Z bratranci s Kraške domačije Bajta si pomagajo, ko jim kaj rabi in si izmenjujejo mnenja, kot tudi z ostalimi vinogradniki. »Potem pa gre vsak po svoji poti. Skrivnosti kmetijstva niso zapisane v kroma nobeni knjigi, podkoval me je oče. Kar se tiče vina pa so najbolj dragoceni nasveti drugih vinogradnikov,« pravi Matej. Andreja Farneti 8 Torek, 2. avgusta 2011 KULTURA / znanost - Tržaška študija Nadzor nad trenjem mikroskopskih teles v nanosvetu Nadzorovati in upravljati trenje v nanosvetu, ki ga lahko opazujemo samo z mikroskopom. To je obzorje, ki se prvič nasploh odpira znanstvenemu svetu po italijanski študiji, ki so jo v glavnem izvedli v Trstu. Raziskavo, ki je bila objavljena v reviji Physical Review Letters, sta koordinirala mednarodna visoka šola SISSA in tržaški center CNR-IOM Democritos v sodelovanju z mednarodnim središčem za teoretsko fiziko (ICTP) Abdusa Salama. Raziskovalci grljanskih znanstvenih ustanov so ugotovili, da lahko fazna sprememba oz. sprememba agregatnega stanja vpliva na trenje in omogoči nadzor nad silo, ki se upira relativnemu gibanju med seboj dotikajočih se mikroskopskih teles. Fazna sprememba ni nič drugega kot prehod materije v različno stanje, naj bo to trdno, tekoče ali plinasto. »Naša študija prvič razkriva možnost nadzora nad trenjem,« je poudaril koordinator Erio Tosatti (na sliki), fizik tržaške visoke šole SISSA in član ameriške National Academy of Sciences. Tovrstne raziskave so nedvomno zanimive za tehnološki napredek, saj lahko pripomorejo k ustvarjanju novih snovi v luči trajnostnega razvoja in energetskega varčevanja. občina repentabor - Zanimiva multimedijska predstava Na Tabru bodo spet odprli Vrata sanj Očarljive fotografije projektirajo na pročelje cerkve - Ponovitev v nedeljo Vrata sanj je naslov multimedijski predstavi, ki ljo zaživele fotografije oddaljenih krajev in ljudstev. jo tržaška pokrajinska uprava prireja na Tabru. Na Predvidene so štiri ponovitve (ob 21.15, 21.45, 22.15 pročelju cerkve in bližnje kamnite hiše bodo v nede- in 22.45). Včeraj danes Z DNEVNIKOM NA DOPUST Jaz in ti... in Primorski Bralce in naročnike, ki se odpravljajo na dopust, vabimo, da se naročijo na spletno izdajo časopisa. Primorski dnevnik vas bo s svojimi vestmi v živo spremljal, kamorkoli vas bo popeljalo poletje. Trimesečna naročnina: 55 evrov Naročnina za 30 dostopov: 30 evrov Več na naši spletni strani: www. primorski. eu ¡r-Primorski r dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji. Danes, TOREK, 2. avgusta 2011 ALFONZ Sonce vzide ob 5.49 in zatone ob 20.33 -Dolžina dneva 14.44 - Luna vzide ob 9.08 in zatone ob 21.34 Jutri, SREDA, 3. avgusta 2011 LIDIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,6 stopinje C, zračni tlak 1009,4 mb raste, vlaga 58-odstotna, veter 7 km na jugo-vzhod-nik, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,7 stopinje C. [I] Lekarne Do sobote, 6. avgusta 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Liberta (040 421125), Škedenjska ulica 44 (040 816296). Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Liberta 6, Škedenjska ulica 44, Istrska ulica 18/B. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 18/B (040 7606477). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino te 2«; 16.00, 20.10 »Per sfortuna che ci sei«; 18.30, 21.35 »Transformers 3«; 16.10, 17.50 »Cars 2«. FELLINI - 17.00, 20.30 »The Housemaid«; 18.45, 22.10 »At the and of the day - Un giorno senza fine«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.10, 18.10, 20.10, 22.15 »Captain America - Il primo vendicatore«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.15, 20.00, 22.00 »Il ventaglio segreto«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Le donne del 6. piano«. KOPER - KOLOSEJ - 20.40 »Hanna«; 18.30 »Harry Potter in svetinje smrti 2. del - 3D«; 16.40, 18.40 »Pingvini gospoda Popperja«; 16.10, 18.50 »Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi«; 21.30 »Prekrokana noč 2«; 16.00, 21.00 »Prvi maščevalec: Stotnik Amerika - 3D«. KOPER - PLANET TUŠ 16.20 »Svet oceanov - 3D«; 16.00 »Avtomobili 2 - 3D (sinh.)«; 15.15, 17.50 »Avtomobili 2 (sinh.)«; 15.50, 18.15, 20.40 »Cukrček 2«; 18.35, 21.25 »Harry Potter in svetinje smrti 2 - 3D«; 20.05 »Harry Potter in svetinje smrti 2«; 16.05, 18.05 »Izvorna koda«; 18.30, 21.10 »Prvi maščevalec 3D«; 16.10, 18.20, 20.30 »Kako se znebiti šefa?«. NAZIONALE - Dvorana 1: 20.20, 22.10 »Machete«; Dvorana 2: 15.40, 16.30, 18.15 »Cars 2«; 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Per sfortuna che ci sei«; Dvorana 3: 17.30, 19.45, 22.00 »Captain America -Il primo vendicatore 3D«; Dvorana 4: 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 2D«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 21.00 »Harry Potter e i doni della morte parte 2«; Dvorana 2: 17.30, 20.30 »Ca-pitan America - Il primo vendicatore -3D (dig.)«; Dvorana 3: 18.30, 21.30 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 3D«; Dvorana 4: 20.00, 22.00 »Per sfortuna che ci sei«; 17.40 »Cars 2«; Dvorana 5: 17.45, 20.10, 22.10 »Il ventaglio segreto«. □ Čestitke AMBASCIATORI - 16.40, 19.00, 21.20 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 3D«. ARISTON - Poletna arena: 21.00 »127 ore«. CINECITY - 16.40, 19.20, 22.00 »Captain America - 3D«; 16.00, 18.35, 21.10 »Captain America«; 22.15 »Bitch Slap -Le superdotate«; 16.00, 18.50, 19.40, 21.40 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 3D«; 16.10, 17.00, 19.00, 21.50 »Harry Potter e i doni della morte par- Dobrodošel mali JAN!Mamici in tatku želimo mnogo mirnih noči, tebi in bratcu Matiji pa veliko veselih in razigranih dni. Erik, Dean, Aleš, Sani, Evan, Ajda, Maja, Matej in Ivana. Tanja je mamica postala, Mitja pa očka, saj se jima rodila je brhka MIJA. Mali deklici želiva veliko sreče v življenju, da bi bila vedno radoživa in preudarna. Staršem pa, da bi jim bila hčerkica stalno v veselje in ponos. Stric Sto-jan in teta Nataša. NINA hitro rase, danes bo ugasnila 5 svečk, zna plavati, se potapljati, loviti ribe in ritmiko ima zelo rada. Vse najboljše draga Nina od nas vseh, ki te imamo radi. / SVET Torek, 2. avgusta 2011 9 1 9 Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV D.S.Š. SV. CIRILA IN METODA iz Katinare obvešča, da je še nekaj prostih mest za tabor angleškega jezika »Jezikajte«, šahovsko, računalniško delavnico »Mišk@« in biološko fotografsko »Poglej ptička«. Vpise sprejemamo do 15. avgusta. Info in prijave na tel. št. 320-2717508 (Tanja), zscirilme-tod@gmail.com. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it - scuole in lingua slovena - splošne novice) objavljen razpis, namenjen stalno nameščenemu učnemu osebju na slovenskih osnovnih šolah na Tržaškem, o enoletni namestitvi na Uradu za slovenske šole. Rok za prijavo zapade 16. avgusta. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil 15. julija na spletni strani Ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it) objavljen odlok o posodobitvi zavodskih lestvic učnega osebja šol vseh vrst in stopenj. Za vpis v zavodske lestvice morajo kandidati v roku 30 dni od objave odloka izpolniti in izbrani šoli izročiti obrazec A/1, A/2 ali A/2 bis, medtem ko je za izbiro šol predviden obrazec B, ki ga je treba po predhodni registraciji (www.istru-zione.it/istanze on-line) po internetu izpolniti do 26. avgusta (do 14.00). Kandidati, ki so vključeni v pokrajinske lestvice habilitiranih in ne prosijo za vpis drugih natečajnih razredov v 2. ali 3. pasu, izpolnijo samo obrazec B. Podrobnejša navodila so na razpolago v omenjenem odloku. DTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 27. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9.00 do 14.00. M Izleti PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN ŠZ SLOGA vabita člane in prijatelje na celodnevni avtobusni izlet v Bistro, tehnični muzej Slovenije, nato vzpon na Krvavec v nedeljo, 7. avgusta. Informacije in vpisovanje na tel. št. 040-200782 (Frančko), 040-226283 (Viktor), 334-9772080 (Aljoša). SPDT v sodelovanju z pobratenim PD Integral organizira od 19. do 21. avgusta tridnevni izlet na Triglav. Predvidenih je več variant: od Aljaževega doma čez Plemenice na vrh Triglava...; s Pokljuke preko Vodnikove koče in Planike na Triglav ter mimo Doliča, čez Hribarice naprej preko Doline vedmerih jezer... ; z Rudnega polja na Vodnilkov dom, na Dolič, Kanjavec...; iz Krme do Planike, čez Triglavsko Škrbino na vrh, pa od Planike pod Šmarjetino glavo do Doliča... Vsi pohodi se zaključijo v nedeljo, 21. avgusta, na Planini pri Jezeru. Mesta za posamezne izlete so omejena, pohitite z vpisom na tel. št. 040-413025 (Marinka). □ Obvestila SKD JOŽE RAPOTEC iz Prebenega vabi na tradicionalno šagro v prebe-neškem parku od petka, 5. do ponedeljka, 8. avgusta. Zabavale vas bodo skupine Gedore, Happy day, Modri val in Ande Casa Dei. V nedeljo, 7. avgusta, ob 18.30 godba Gruppo bandistico di S. Barbara. ¿Pogteßno podjetje iS UUIt^^lIL^lUl ALABARDA na Občinah, v Boljuncu, v Miljah, v Nabrežini in v Trstu NOV URAD NA ISTRSKI ULICI NASPROTI POKOPALIŠČA SV. ANE. Tel. 040 2158 318 Delovali bodo dobro založeni kioski in nepogrešljive breskve z vinom. TPK SIRENA prireja tradicionalno Karamalado: v petek, 5. avgusta, ples z ansamblom »Andrea e Daniela«; v soboto, 6. avgusta, ples z ansamblom »Alter Ego«; v nedeljo, 7. avgusta, ples z ansamblom »Old Stars«. Odprtje kioskov ob 19. uri, ples ob 20.30. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina vabi v soboto, 6. avgusta, ob 19.00 na obisk vinske kleti Stocco z degusta-cijo in večerjo. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, tel. št. 334-7786980 (Luciano) ali 3406294863 (Elio). ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV sporoča udeležencem poletnega pevskega seminarja v Dolenjskih Toplicah, da bo avtobus odpeljal v nedeljo, 7. avgusta, ob 14.30 izpred Marijanišča na Opčinah. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA do 2. septembra odprta od 8. do 16. ure. Zaprta za dopust pa bo od 8. do 19. avgusta. OBČINA ZGONIK razpisuje javni razpis za izbor popisovalcev za izvajanje zadolžitve popisovanja za 15. popisa prebivalstva in stanovanj za l. 2011. Interesenti lahko vložijo prošnjo za vključitev v izbor za pripravo prednostne lestvice na osnovi naslovov do 8. avgusta. Informacije na tel. 040-229101, faks 040-229422, e-pošta: elettorale@com-sgonico.re-gione.fvg.it - občinski urad za popisovanje Občine Zgonik (Zgonik 45). Več na www.comune.sgoni-co.ts.it. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU je odprta ob ponedeljkih in sredah od 15. do 19. ure. Za dopust bo zaprta od 8. do 17. avgusta. SLORI obvešča, da bo zaprt za dopust do 12. avgusta. TEŽAVE ZARADI ALKOHOLA? Rešitev je tu. Kje? Kdaj? V ponedeljkih v Ul. Foschiatti 1 od 18.00 do 20.30 in v Sesljanu (v stavbi C.E.O.) - Naselje sv. Maura od 19.00 do 20.30 ter v Ul. Dei Pellegrini (v župnišču pri Lovcu) od 18.00 do 19.30; ob sredah v Naselju sv. Sergija, Trg XXV. aprila 13, od 18.00 do 19.30; v četrtkih na str. di Fiume (v župnišču) od 18.00 do 19.30; ob petkih v Dolini (v prostorih občinske telovadnice) od 18.30 do 20.00. Tel. A.C.A.T.: 3316445079. ZSKD - na voljo je še nekaj prostih mest za poletne ustvarjalne delavnice za osnovnošolce, ki bodo v Gornjem Tarbiju od 22. do 27. avgusta. Bogato zastavljen program ustvarjanja in spoznavanja okolice, za odhod zagotovljen avtobusni prevoz. Informacije na tržaškem sedežu ZSKD, tel. 040-635626 od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo urad v Trstu do 26. avgusta imel sledeči urnik: od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih bo zaprt. BAZOVICA 2011 - Odbor za proslavo bazoviških junakov obvešča, da bodo vaje združenih mešanih pevskih zborov v ponedeljek, 29. in sredo, 31. avgusta, v ponedeljek, 5. in v sredo, 7. septembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Letošnja zborovodja bo Cinzia Sancin. Vabljeni. ANED - Združenje bivših deporti-rancev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu zaprt do 31. avgusta. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. POKRAJINSKI URAD VZPI - ANPI, Ul. Crispi 3, bo avgusta zaprt. Tel. tajnica in fax bosta redno delovala na št.: 040-661088. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški urad odprt med 9. in 14. uro od ponedeljka do petka. SKLAD MITJA ČUK - razgibane poletne dejavnosti v novem večnamenskem središču na Opčinah trajajo vse do 9. septembra, od 8. do 17. ure za otroke in mladostnike od 3. do 14. leta starosti. Zadnja dva tedna po potrebi priprava na šolo: ponavljanje matematike in drugih predmetov. Tedenski vpisi: Sklad Mitja Čuk v dopoldanskem času, Proseška ulica 131, tel. 040-212289; e-mail: poletje@skladmc.org. 0 Prireditve MEPZ RDEČA ZVEZDA, MePZ Gor-jansko in Shipyard Town Jazz Orchestra se bodo predstavili na celovečernem jazz koncertu, na katerem bodo izvajali skladbe Duka Ellingtona. Koncert bo v četrtek, 4. avgusta, ob 20.30 na pokritem balinišču v Samatorci. Toplo vabljeni! SKD IGO GRUDEN pripravlja 15. avgusta za praznik Sv. Roka razstavo o šolstvu v občini Devin Nabrežina, v letih 1945-1955. Če hrani kdo doma kako spričevalo, fotografije, učbenike ali zvezke iz tistih let, naj pokliče tel. št.: 335-6553150. Hvaležni vam bomo, če nam boste pomagali pri postavitvi razstave. OBČINA MILJE prireja likovno razstavo »Presenza nel tempo« Katalonke Laie Vega, v dvorani Negrisin, Trg Marconi št. 1 v Miljah. Razstava bo na ogled do srede, 17. avgusta, s sledečim urnikom: od torka do sobote 10.0012.00 ter 17.00-20.00, ob nedeljah 10.00-12.00. Vabljeni. FANTJE NA VASI - večer o pomenu fantovščin, njihovega druženja in petja po vaseh na Slovenskem, v organizaciji KD Kraški dom, Zadruge Naš Kras, občine Repentabor, bodo oblikovali prof. Ivan Florjanc in MoPZ Kraški dom. Vabljeni v soboto, 6. avgusta, ob 20.30 v Kraško hišo v Repnu. HU Osmice ODDAM V NAJEM / PRODAM poslovne prostore v pritličju ali I. nadstropju - Obrtna cona Zgonik. Tel. 348-2812360 PRODAM HRASTOVE DESKE za leseni pod. Za informacije: 346-0863215. PRODAM knjige za vse razrede DTZ Žige Zois (oddelek za trgovce). Tel. št.: 338-4174647. PRODAM traktor, znamka Valpadana, motor Lombardini diesel, 24 ks. Tel. št. 040-231984. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA (diplomantka) pomaga pri študiju slovenščine, zgodovine, angleščine, ekonomije, prava ter latinščine in grščine (1. in 2. letnik). Tel. št. 333-1814173. Prispevki DEJAN ima odprto osmico na Konto-velu. DRUŽINA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Tel. 040-231975. Prisrčno vabljeni! DRUŽINA TERČON - Mavhinje 42, je odprla osmico. Tel. št. 040-299450. LADI REBULA - Repnič št. 2 ima odprto osmico. Tel. št. 040-229174. MARČELO IN ERVIN sta odprla osmico v Samatorci št. 22. Tel. 040-229180. MARKO REBULA vas pričakuje v svoji osmici v Slivnem št. 6! Tel. št. 3475686191. NA KONTOVELU (Kamence) je odprta osmica. OSMICA je odprta v Šempolaju, v oljčnem gaju! OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040-327104 STANKO je na Opčinah odprl osmico. Tel. št.: 040-211454. V PRAPROTU št. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Tel. št. 329-1540629. Toplo vabljeni! V SALEŽU n'Puljh sta odprla osmico Just in Bojana. Vabljeni! V ZABREŽCU je odprl osmico Mitja Zobec. Vabljeni! ŠUBER ima odprto osmico na Opčinah. Vabljeni! Tel. 349-7158715. S Poslovni oglasi H Mali oglasi 45-LETNA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica, prodajalka ali pomočnica v gostinstvu. Kličite tel. št. 3485534270. IŠČEM DELO kot pomočnica bolni ali ostareli osebi, 24 ur dnevno, tel. št.: 040-232265 (ob uri večerje). KUPIM 2-3 sobno stanovanje ali manjšo hišo na območju občine Devin ia-brežina ali Jamelj. Tel. 335-6123970. NA OPČINAH dajem v najem 80 kv.m. veliko stanovanje v 2. nadstropju: dnevna soba, kuhinja, 2 spalnici, kopalnica, terasa in garaža. Tel. št.: 040415785 (ob uri obedov). NA PROSEKU oddajamo stanovanje v pritličju (55 kv. m.) z avtonomno kurjavo in s parkiriščem. Tel. št. 3331129574. NUJNO IŠČEM DELO kot pomočnica starejših oseb ali čistilka na domu. Tel. št.: 340-2149729. PRODAJAM mladiče pasme Border Collie; tel. 0481-419976. PRODAM ALI DAJEM V NAJEM dvonadstropno hišo v centru Kozine. Tel. št. 392-2225821. V znak sožalja s sestro in nečakoma ter v spomin na Gianija daruje Lučka z družino 100,00 evrov za slovenski otroški vrtec pri Sv. Ani. V spomin na Alojzija Žagarja daruje družina Paoli (Padriče 18) 20,00 evrov za popravilo vaške cerkve na Padričah. V spomin na Alojzija Žagarja darujejo Resnjakovi (Padriče) 50,00 evrov za pa-driško cerkev. V spomin na tov. Alojzija Žagarja daruje Stanka Hrovatin 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim iOB na Padričah. V spomin na Alojzija Žagarja darujeta Karmela in Piero Bellafontana (Ferlu-gi) 35,00 evrov za KD Slovan. V spomin na bratranca Alojzija Žagarja darujejo Marta in ostali (Padriče) 20,00 evrov za KD Slovan. V spomin na tov. Alojzija Žagarja darujejo Kptanovi (Padriče) 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB na Padričah in 25,00 evrov za KD Slovan. V spomin na Alojzija Žagarja darujejo družini Erice in Zofka Mahnič 30,00 evrov za KD Slovan. V spomin na prijatelja in soseda Livio-ta Bogatca darujejo Rokčevi 50,00 evrov za Ribiški muzej v Križu. V spomin na Mariota Grudna darujeta Alma in Alberto 50,00 evrov za na-brežinsko cerkev. V spomin na gospo Ado Kralj daruje družina Vidau 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Brunota Plesničarja darujejo Sonja, Igor in Beti 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na svoja starša in na vse umrle sorodnike daruje Milena Bolčič -Bratos 50,00 evrov za COŠ Albina Bubniča v Miljah in 50,00 evrov za COŠ F. Venturini iz Boljunca. V spomin na gospoda Marija Grudna darujeta Sara Gruden in Mitja Terčon 30,00 evrov za SK Devin. V spomin na Bogdana Carlija darujeta Franka in Jan 100,00 evrov za SPD Kra-sje - Trebče. V spomin na Bogdana Carlija daruje Cvetka 20,00 evrov za SPD Krasje -Trebče. V spomin na strica Bogdana daruje Elena z družino 100,00 evrov za SPD Krasje - Trebče. V spomin na Bogdana Carlija darujejo soletniki iz Trebč 70,00 evrov za ŠD Primorec. V spomin na Ano Kobal daruje družina Vidau 100,00 evrov za cerkveni pevski zbor Sv. Jerneja na Opčinah. V spomin na moža in očeta Bogdana Carlija daruje družina 100,00 evrov za ŠD Primorec. V spomin na prijatelja Omerota in Li-viota daruje Srečko Sedmak iz De-vinščine 30,00 evrov za SKD Vesna iz Križa. V spomin na Alojzijo in Stanka Puriča daruje Lucia Podgornik 20,00 evrov za repentabrsko cerkev. 2.8.2001 2.8.2011 Danilo Žerjal Spomin nate je vedno živ. Svoj'ci Zapustila nas je naša draga žena in mama Dragica Maver por. Corbatti Žalostno vest sporočajo mož Zorko, hči Boženka s Fulviom ter ostalo sorodstvo in prijatelji. Od nje se bomo poslovili v četrtek, 4. avgusta od 11. do 13.20 v mrliški vežici v ulici Costalunga. Trst, 2. avgusta 2011 Pogrebno podjetje Alabarda Zapustil nas je naš dragi Ivan Furlanič Giani Žalostno vest sporočajo žena Sonja, sinova Iztok in Dejan z Zorko ter brat Mario z družino. Pokojnik bo ležal v četrtek, 4. avgusta od 11.30 do 13.00 v ulici Costalunga. iamesto cvetja darujte v dobrodelne Zadnji poljubček nonotu. Petra Dragi prijatelj, odšel si na najdaljši tek. Pogrešali te bomo, a spomini na prekrasna leta ne bodo nikoli zbledeli. Sonja, Dejan, Iztok sočustvujemo z vami in vam pošiljamo topel objem. Mario in družina Hvala ti za vse, Dragi Giani! Sonji, Iztoku in Dejanu ter ostalemu sorodstvu globoko sožalje. Miloš Odšel je naš dragi prijatelj Giani. S Sonjo, Iztokom, Dejanom, Zorko in malo Petro ter ostalimi svojci sočustvujejo družine Abram, Gruden, Jurkič, Koren in Neubauer. Ob izgubi dragega Gianija sočustvujejo z Iztokom, Dejanom in Sonjo prijatelji Ob izgubi dragega Gianija izrekamo Sonji, Dejanu in Iztoku iskreno sožalje Boris, Robi, Paolo, Marjan, Sara, Magda, Sonja in Eva Odbojkarsko društvo Bor se s hvaležnostjo spominja svojega dolgoletnega trenerja Gianija Furlaniča in izreka Sonji, Dejanu, Iztoku in vsem ostalim svojcem občuteno sožalje. Ob izgubi dolgoletnega sodelavca Gianija Furlaniča izrekamo Iztoku in prizadeti družini iskreno sožalje vsi na Primorskem dnevniku 10 Torek, 2. avgusta 2011 KULTURA / križ - Mednarodna operna akademija basista Aleksandra Švaba Donizettijev Ljubezenski napoj zaživel prisrčno in neposredno Operno komedijo postavili prepričljivo kljub skromnim sredstvom - Ljudski dom natrpan z občinstvom Mednarodna operna akademija, ki jo je v Križu ustanovil basist Aleksander Švab, je tudi letos pripravila projekt, ki je oplemenitil vaško kulturno dejavnost: v sodelovanju s SKD Vesna, ŠD Vesna, ŠD Mladina, Slomškovim društvom in Ribiškim muzejem in pod pokroviteljstvom občin Devin-Nabrežina, Fare ob Soči, videmske Občine, Banke Mediolanum in društva Prijateljev glasbe Piero Cappuccilli je najprej v Vidmu, nato v Križu in Fari zaživela Donizet-tijeva mojstrovina L'elisir d'amore-Lju-bezenski napoj. Nadvse primerna izbira, kajti neposredna, prisrčna, pa tudi pretanjena komedija se zlahka prikupi tudi občinstvu, ki nima rednih stikov z operno umetnostjo. Aleksander Švab še vedno toži nad pomanjkanjem finančnih sredstev in tožba je upravičena, kajti delovanje Akademije bi si vsekakor zaslužilo večjo podporo javnih in zasebnih ustanov: postavitev tako kompleksne zadeve, kot je opera, zahteva kar akrobatske spretnosti glede na skromna sredstva, s katerimi razpolaga Akademija. Navdušenje in prepričanje, da je pobuda vredna žrtev, vliva vedno novih moči in novega zagona tako mentorju kot učencem, ki so že v minulih projektih naleteli na zelo pozitiven odziv občinstva. Posebno uspešno je bilo letos spomladi sodelovanje s številnimi italijanskimi in slovenskimi šolami iz naše dežele pri Mozartovi operi Figarova svatba in tudi tokrat je sodeloval šolski zbor, sicer nekoliko starejših študentov z li-cejev in članov zborovskega društva Rainer Maria Rilke, ki sta jih pripravili Desiree Broggi in Barbara Corbatto. Muhasto vreme je onemogočilo izvedbo na prostem, zato pa je bila dvorana kriškega Ljudskega doma povsem natrpana z občinstvom, ki je tudi stoje prenašalo hudo soparo. Inž. Franko Košuta, neutrudni kulturni delavec, je z Mairim Cheber predstavil opero in oblikovalce ter povabil občinstvo k enomi-nutnemu molku v spomin na prerano preminulega domačina, igralca Livija Bo-gatca. Enostavno, a ljubko scenografijo je izdelal Luciano Pettarin, okusne kostume Sara Bessich, za tehnično in organizacijsko plat je poskrbel Matej Fer-foglia, glavno breme pa je nosil Aleksander Švab, ki si je zamislil duhovito režijo ter srečno krmaril zbor, svoje učence in pianistko Desiree Broggi skozi vse čeri in pasti opernih konvencij. Basist Goran Ruzzier je že več let zvesti obiskovalec Švabovih tečajev in na vsakem nastopu lahko beležimo napredek: hvaležno, a zahtevno vlogo doktorja Dulcamare je Ruzzier odigral zelo samozavestno, pokazal je lepo razvit gledališki čut in če bo tudi glas pridobil večjo homogenost in zaobljenost, bo lahko pevec dosegal višje cilje. Zelo prepričljivo se je odrezala sopra-nistka Regina Parente v vlogi Adine: glas ima specifično težo koloraturne sopranistke in mestoma zazveni nekoliko ostro, fraziranje in interpretacija pa kažeta na izrazito muzikalnost, kot tudi odrski nastop, ki je bil vseskozi sproščen in prisrčen. Tudi tenorist Alessandro De Angelis je pokazal veliko pozitivnih lastnosti: nadvse posrečen v vlogi preprostega Nemorina, ki jo je izpeljal z veliko mero po-ustvarjalne fantazije (izkazal se je tudi kot spreten rokohitrec), z občutkom, ki je najlepše izzvenel v znameniti romanci Una furtiva lagrima; tenorist si je prislužil veliko aplavzov z zvenečimi visokimi notami in bo lahko svoje nastope še izboljšal, če bo izpopolnil pevsko tehniko, ki tu pa tam razkriva nekaj težav. Naduti Belcore je bil baritonist Pierpaolo Cappuccilli, sin nepozabnega svetovno znanega tržaškega pevca, ki je veliko nastopal s Križanom Karlom Košuto v najimenitnejših gledališčih. Očetov zgled je nedvomno pomembno vodilo, ki pevca nagovarja k stalnemu izpopolnjevanju, rezultati pa še niso taki, da bi lahko prerokovali pomembno kariero. Pevsko zasedbo je dopolnjevala Elena Nardi-nocchi, sproščena Giannetta, zbor navdušenih in pretežno mladih pevcev se je lepo vključil v igro, ki je ob pomanjkanju orkestra slonela na spremljavi električne klaviature. Desiree Broggi je zahtevno in zelo delikatno partituro izpeljala z rahlimi spodrsljaji, obdržala pa je stik z odrom, ki ga je Švab koordiniral zelo zanesljivo. Kriški basist je prepričan, da je odrska izkušnja ognjeni krst, ki pevcu koristi kot pokazalec napredka in pomanjkljivosti: vsakokrat slišimo v zasedbi perspektivne glasove (v ponovitvah pojejo tudi Silvia Di Falco, Rodrigo Trosino, Vadim Tarakanov in Gior-gia Serracchiani), ki opravičujejo trud mentorja in delovanje Akademije. Kriško občinstvo se je odzvalo z velikim navdušenjem, gromki aplavzi in vzkliki so praznično sklenili večer in nagradili vse poustvarjalce. Katja Kralj rovinj - V priredbi italijanske skupnosti Enajsti festival italijanskega filma V poletni areni italijanske skupnosti in multimedijskem centru v Rovinju se je sinoči začel enajsti festival italijanskega filma, ki je letos posvečen 150-letnici zedinje-nja Italije. Do sobote se bo zvrstilo štirinajst filmov in dokumentarcev; gre za izbor, ki želi gledalcem predstaviti najpomembnejše dogodke italijanske zgodovine, a tudi sodobno filmsko produkcijo. Festival, ki postaja eden osrednjih kulturnih dogodkov Italijanov v Istri, prireja italijanska skupnost - Zajednica Talijana iz Rovinja v sodelovanju s kinematografskim krožkom Lumiere iz Trsta, sorodnim krožkom iz Adri-je in italijanskim združenjem kinematografskih krožkov. Projekcije potekajo v rovinjskem multime-dijskem centru in tamkajšnji poletni areni. V letošnjem sporedu se novejši filmi in dokumentarci pre- pletajo s filmi iz italijanske filmske zakladnice. Tako so na primer včeraj zavrteli film Io sono ieri, ki ga je lani posnel Stefano Poggioni, danes pa bo na sporedu Rossellinijev Viva l'Italia! iz leta 1961. Spored predvideva med drugim predvajanje filma Piccolo mondo antico, ki ga je leta 1941 po istoimenskem romanu posnel Mario Soldati, italijansko-jugoslovan-sko koprodukcijo Uomini contro (v režiji Francesca Rosija) in druge klasike. Med novejšimi filmi velja omeniti Basilicata coast to coast, presenečenje lanske filmske sezone v režiji Rocca Papalea, in Noi credevamo, ki ga je Mario Marto-ne posvetil ravno italijanskemu Risorgimentu. Med dokumentarci bodo zavrteli tudi film Rapotez-Un caso italiano, ki ga je lani posnela Sabrina Benussi iz Rovinja. (pd) Prizor z uprizoritve Donizettijeve opere v Ljudskem domu v Križu kroma trst - Predstava v Verdijevem gledališču Poklon 150-letnici Italije Sporne izbire v postavitvi - Protest zaradi banaliziranja fašističnega obdobja Skoraj tri ure je trajala predstava z naslovom Viva l'Ita-lia, poklon 150-letnici zedinjenja Italije, s katerim je operno gledališče Verdi sklenilo Mednarodni operetni festival. V triintridesetih točkah programa sta bili le dve iz opernega repertoarja, ena iz operetnega in ena iz komornega, vse ostale pa so slonele na lahki glasbi, če lahko v ta žanr vključimo tudi romance in nekatere popevke. Program, se pravi dra-maturgijo in izbiro glasbe, je sestavil Gianni Borgna, strokovnjak za lahko glasbo, zato nič čudnega, če je njegov zorni kot zaobjel predvsem področje ljudske glasbe. Pri tem se porajajo marsikateri dvomi, kajti funkcija in poslanstvo opernega gledališča sta jasno zapisana v statutu: gre predvsem za ohranjanje bogate kulturne dediščine iz operne, simfonične in operetne zakladnice, medtem ko je lahka glasba vsepovsod prisotna in bi torej ne potrebovala dodatne pozornosti. Ne gre za hierarhije, kajti dobra glasba je vsekakor dobra, temveč za pristojnosti, ki so dovolj jasno definirane. Upajmo, da gre le za začasni odmik od ustaljene prakse, ker ne bi radi prišli do zaključka, da je operna umetnost umrla med 1. svetovno vojno in je zadnje stoletje italijanske kulture zaznamovala izključno lahka glasba. Zbor, ki ga je pripravil Alberto Macri', in orkester sta pod vodstvom Romola Gessija lepo odprla predstavo z izvedbo Verdijevega Va' pensiero, sledila je italijanska himna, nato le še Intermezzo iz Mascagnijeve Cavalleria Rusticana, ki je ozvočil projekcije, na katerih smo gledali žalostne obraze emigrantov, ki so v velikem številu zapuščali domovino - v tridesetletju 18851915 se je kar 20 milijonov Italijanov odpravilo v tujino v iskanju boljših življenjskih pogojev. Zgodovinski prerez poldrugega stoletja je pod režijo Fabrizia Angiolinija (scenografijo in kostume je podpisal Pier Paolo Bisleri) ponudil marsikatero zanimivost, izzval pa je tudi nekaj problemov: del zbora, orkestra, korepetirorjev in drugih odrskih delavcev se ni strinjal s prikazom fašističnega dvajsetletja, kot so si ga zamislili avtorji predstave in je svoje mnenje izrazil v pismu gledališkemu vodstvu (povzetek objavljamo ob koncu pričujočega prispevka). V drugem delu so namesto orkestra in zbora program izvajali Power Jazz Unusual Orchestra, ki jo je vodil Pino Jodice, kabaretna skupina Oblivion in vrsta pevcev in igralcev: Daniela Mazzucato, Roberto Bencivenga, Riccardo Simone Berdini, Andrea Binetti, Alberta Izzo, Marzia Postogna, Pao-la Sambo, Stefania Seculin, Raffaele Sinkovic, Giovanni Im-parato ter harmonikarka Giuliana Soscia. Po pravilu »par conditio« smo poslušali tako Giovinezza kot Bella ciao, veliko prostora je bilo posvečenega neapeljski popevki, nekaj tudi tržaški, pa tudi »angažiranim« kantavtorjem kot Franco Battia-to, Fabrizio De Andre' in Giorgio Gaber. Predstava je imela dokaj televizijski značaj, če izvzamemo neprekinjeno poldrugo uro dolgo sekvenco drugega dela, ki bi je povprečni televizijski gledalec morda ne prenesel, občinstvo v gledališču Verdi pa je bilo skoraj brezpogojno navdušeno in je svoje odobravanje izkazalo z dolgimi aplavzi, ki so od štirinajstih solistov, big banda, zbora in orkestra iztržili ponovitev De Gregorije-ve Viva l'Italia. Katja Kralj Protest izvajalcev Člani zbora, orkestra, korepetitorjev in drugo osebje so v zvezi s sporno vsebino predstave naslovili sledeče protestno po-ismo nadzorništvu, umetniškemu vodstvu in tiskovnemu uradu Gledališča Verdi. Prvi del predstave, s katero je vodstvo gledališča želelo prikazati zgodovinske mejnike, ki so oblikovali združeno Italijo, je lepo izrazil človeška in domoljubna čustva, v drugem delu pa je bilo zaobjeto obdobje po 1. svetovni vojni in oblikovalci so se odločili za pristop, ki je prikazal fašistično dvaj-setletje v duhu kabaretne satire: s popevkami, ki so vezane na to obdobje, so izkrivili objektivno sliko režima in nekoliko izničili tragično dimenzijo diktature, ki je posebno v naših krajih zavladala s krvavo krutostjo ter nepopravljivo načela miroljubno sožitje med različnimi narodi, ki so stoletja sobiva-li v naši deželi. Preganjanja, deportacije, umori, uničenje lokalne kulture, še posebej slovenske, in rasistični zakoni so globoko zaznamovali našo zemljo, zato menimo, da domoljubna čustva ne smejo nikakor kratiti pravic drugih narodov in kultur. Diktature in netenje sovraštva gre obsoditi z jasno opredelitvijo žrtev in krvnikov, kajti v nasprotnem slučaju gre za žalitev vseh žrtev ideoloških zablod. Poleg tega ugotavljamo, da je predstava namenila zelo malo pozornosti obdobju odporništva, v katerem so se združili tudi nasprotno usmerjeni, a svobodoljubni državljani in s svojim bojem oblikovali novo, res združeno Italijo, republiko, ki temelji na vrednotah demokracije. Želimo si, da bi umetniško vodstvo našega gledališča upoštevalo naše pripombe in občinstvu ponudilo predstavo, ki bi bolj izčrpno in nazorno prikazala pot, ki jo je naša domovina prehodila za dosego političnih, socialnih in kulturnih ciljev, na katere je lahko danes ponosna. Sledijo podpisi članov zbora, orkestra, korepetitorjev in drugih odrskih delavcev gledališča Verdi / SVET Torek, 2. avgusta 2011 1 1 zda - Tik pred današnjim dnem, ko bi Washington postal nezmožen plačati vse svoje obveznosti Obama in republikanci dosegli okvirni dogovor o dolgu in proračunu Z dogovorom ni povsem zadovoljna nobena stran, čeprav je jasno, da gre za zmago republikancev WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj zjutraj malce pred 3. uro po srednjeevropskem času sporočil, da je po mesecih pogajanj z voditelji republikanske stranke dosegel dogovor o povišanju meje javnega dolga in zmanjšanju proračunskega primanjkljaja. Obama je povedal, da sicer še niso vsega dokončali, vendar pa je optimistično izjavil, da bo dogovor končal krizo, ki jo je Washington vsilil preostali Ameriki. Dogovor sicer pomeni zmago za republikance in poraz za demokrate, ki jim za uravnoteženje proračuna ni uspelo doseči odprave davčnih olajšav za premožne in naftna podjetja. Obama je prav tako privolil v predlog predsednika predstavniškega doma kongresa republikanca Johna Boehnerja, da se meja javnega dolga poviša v dveh etapah. Uvodoma za okrog 1000 milijard dolarjev, za kolikor so našli tudi prihrankov v zveznem proračunu v naslednjih desetih letih. ZDA so dovoljeno mejo javnega dolga v višini 14.300 milijard dolarjev presegle maja, danes pa bi vlada postala nezmožna plačati vse svoje obveznosti. S tem bi se tudi znižal njen najvišji možni rating AAA, kar bi podražilo posojanje in povzročilo izgubo zaupanja in pretrese v svetovnem gospodarstvu. Oba domova kongresa naj bi dogovor takoj potrdila, Obama pa ga mora podpisati do danes po vzhodnoameriškem času oziroma do 6. ure zjutraj v sredo po srednjeevropskem času. Okvirni dogovor so potrdili tudi vodja senatne večine demokrat Harry Reid iz Nevade, vodja senatne manjšine republikanec Mitch McConnell iz Kentuckyja kot tudi Boehner. Po uvodnem zvišanju meje javnega dolga in potrditvi proračunskih krčenj v višini 1000 milijard dolarjev bo kongres ustanovil poseben odbor, ki bo poiskal še dodatno krčenje proračunske porabe, prav tako v naslednjih desetih letih. Sem spadajo davčna reforma in zmanjšanje porabe tudi za pokojnine in zdravstveno varstvo upokojencev, kakor tudi za obrambo. Odbor mora podati priporočila do 24. novembra letos. Če kongres ne bo potrdil priporočil odbora, bodo stopila v veljavo avtomatična krčenja proračunske porabe, o čemer se morajo še dogovoriti. Kongres bo moral čez nekaj mesecev ponovno povišati mejo javnega dolga in lahko to zavrne, vendar pa lahko potem predsednik Obama na to zavrnitev da veto. S tem bodo lahko republikanci pred volitvami ponovno trdili, da je Obama odgovoren za veliko porabo in proračunski primanjkljaj. Sporazum prav tako predvideva glasovanje o ustavnem amandmaju za uravnotežen proračun, vendar uspeh ali neuspeh tega ne bo vezan na povišanje meje javnega dolga. Z dogovorom niso povsem zadovoljni ne republikanci ne demokrati, čeprav je jasno, da gre za zmago republikancev, ki so kot stranka opozicije dosegli največ, kar je bilo možno. Obami in demokratom je ostala tolažba, da ZDA ne bodo bankrotirale pod njihovim nadzorom. Tiskovna agencija AP navaja besede liberalnega demokrata iz Arizone Raula Grijalve, ki je dejal, da so s tem dogovorom izdali preživetje ljudi za glasove nekaj ne-pomirljivih desničarskih skrajnežev, zato ga v predstavniškem domu ne bo podprl. Voditeljica demokratov v omenjenem domu Nancy Pelosi je izrazila dvom v demokratsko podporo. Vendar ta ni pomembna, če bodo predlog podprli republikanci. Obama je skušal poraz ublažiti s trditvijo, da bo še vedno vztrajal pri odpravi davčnih olajšav za premožne in naftna podjetja in skušal to spraviti v priporočila odbora. (STA) Obama sporoča, da je dosegel načelni dogovor z republikanci ansa odzivi - Sicer pa so evropske borze začele teden s padci, milanska celo s 3,87-odstotnim Dogovor v ZDA naj bi pomiril trge in okrepil svetovno gospodarsko rast PARIZ/TOKIO/PEKING/SYDNEY - Novica, da je ameriški predsednik Barack Obama po mesecih pogajanj z voditelji republikanske stranke dosegel dogovor o povišanju meje javnega dolga in zmanjšanju proračunskega primanjkljaja, je v svetu naletela na številne pozitivne odzive. Politiki upajo, da bo to pomirilo vlagatelje na kapitalskih trgih in okrepilo svetovno gospodarsko rast. Med prvimi evropskimi političnimi predstavniki, ki so pozdravili dogovor, je francoski finančni minister Francois Ba-roin. Kot je dejal za francoski radio Inter, se vsi dogodki zadnjih nekaj tednov razvijajo v pravo smer oz. v smer krepitve svetovne gospodarske rasti. Pri tem je poleg dogovora o meji javnega dolga v ZDA izpostavil tudi dogovor voditeljev evrosku-pine o novem reševalnem svežnju za Grčijo. Baroinov optimizem je delil tudi avstralski finančni minister Wayne Swan, ki je prav tako napovedal, da bo dogovor omogočil krepitev rasti svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP). Da se bodo ZDA uspele izogniti delni nesposobnosti odplačevanja obveznosti (defaultu), je razveselilo tudi azijske države. Kot je sporočil uradni govorec japonske vlade Jukio Edano, pričakujejo, "da bo to vodilo k stabilizaciji svetovnih trgov". Z "dogovorom v zadnji minuti" je zadovoljen tudi japonski finančni minister Jošikika Nodo. Dežela vzhajajočega sonca je namreč drugi največji lastnik ameriškega dolga. Več ameriških obveznic kot Japonska ima v rokah le Kitajska. Ekonomist kitajske komisije za nacionalni razvoj in reforme Zhu Baoliang je sicer po sporočilu Obame napovedal, da bo dogovor pomagal pomiriti skrbi vlagateljev. Hkrati s tem je opozoril, da je verjetnost, da bodo ZDA kljub dogovoru prejele slabšo bonitetno oceno, še vedno zelo velika. "Zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja je prešibko in ne bo dovolj za uravnoteženje ameriškega proračuna," je prepričan Zhu. Zelo kritično pa se je na novico odzvala osrednja kitajska državna televizija, ki je dogovor Obame in republikancev označila za "politično predstavo", ki bolj kot učinkovito rešitev predstavlja "pomp in ceremonijo". "Ameriški davkoplačevalci in lastniki ameriških obveznic lahko zdaj končno ugotovijo, da je dolžniška kriza le orodje ameriških politikov, katerih osrednja skrb je, kako priti do čim več političnega kapitala, ki bi jim lahko pomagal na naslednjih predsedniških volitvah," so dodali v enem redkih uredniških komentarjev. Na drugi strani se predstavnik juž-nokorejske centralne banke Huh Jin Ho strinja s tistimi, ki verjamejo, da bi dogovor lahko pozitivno vplival na svetovne kapitalske trge. Prav tako je po njegovem mnenju mogoče v prihodnje pričakovati krepitev dolarja. Novica je pozitivno vplivala tudi na borzni trg. Azijske borze so sklenile v zelenem, ob odprtju pa so se dvignili tudi indeksi na evropskih borzah in na ameriškem Wall Streetu, a se je prvotno navdušenje kmalu poleglo. K temu so prispevali nespodbudni podatki o stanju ame- sirija - V nedeljski represiji 140 mrtvih EU razširila sankcije proti Asadovemu režimu BRUSELJ - Po novih napadih sirske vojske na protestnike v nedeljo je Evropska unija včeraj razširila sankcije proti režimu sirskega predsednika Bašarja al Asada. Seznamu 30 predstavnikov vladajočega režima s prepovedjo potovanja na območje unije in z zamrznjenim premoženjem znotraj EU so dodali še pet imen. Dosedanji seznam med drugim vključuje predsednika al Asada in tri najvišje predstavnike iranske republikanske garde, ki naj bi pomagali pri zatiranju protestov. Sankcije, ki jih je unija nazadnje sprejela 24. junija, veljajo tudi za štiri podjetja, s katerimi je prepovedano poslovanje. Pri petih novih posameznikih na seznamu gre za Sirce, ki so bili "vpleteni ali povezani z nasilnim zatrtjem" protire-žimskih protestov, je v izjavi sporočila visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton. Njihova imena bodo razkrili danes, ko bodo nove sankcije objavljene v uradnem listu EU, s čimer bodo tudi začele veljati. EU se je za nove sankcije odločila po nedeljskih napadih sirske vojske na protestnike po vsej državi, v katerih je življenje izgubilo skoraj 140 ljudi, od tega večina v mestu Hama. "To kaže na to, da sirsko vodstvo ni pripravljeno uveljaviti reform, ki jih je obljubilo v odzivu na legitimne zahteve sirskega prebivalstva," je sporočila Ashtono-va. Kot je dodala, EU še naprej podrobno spremlja dogajanje v Siriji in bo v primeru, da bo sirsko vodstvo "vztrajalo na trenutni poti", razširila ukrepe proti režimu. Ashtonova je poleg tega pozvala Varnostni svet ZN, naj "zavzame jasno stališče glede potrebe po ustavitvi nasilja". S strani zahodnih držav se namreč po novem nasilju v Siriji vrstijo pozivi k nujnemu zasedanju VS ZN. Varnostni svet ZN se sicer doslej ni mogel dogovoriti niti o skupni izjavi glede dogajanja v Siriji. Rusija in Kitajska sta celo zagrozili z vetom kakršnekoli uradne resolucije proti sirskemu predsedniku al Asadu. Toda k obsodbi nasilnega zatiranja v Siriji se je včeraj pridružila tudi Moskva. bližnji vzhod - Incident Streljanje na meji med Izraelom in Libanonom TEL AVIV/BEJRUT - Na meji med Izraelom in Libanonom je včeraj zjutraj prišlo do krajšega obstreljevanja med vojaki obeh držav, so sporočile libanonske in izraelske oblasti. Za zdaj ni znano, zakaj je do streljanja prišlo, saj obe strani za incident obtožujeta druga drugo. Izraelska vojska je sporočila, da so vojaki začeli streljati, ko so se nahajali na izraelski strani modre linije, meje med Libanonom in Izraelom, ki so jo določili Združeni narodi. Libanonska stran pa trdi, da so s streljanjem pričeli, šele ko so izraelski vojaki prečkali mejo. Kot je sporočila predstavnica izraelske vojske, naj bi izraelski vojaki izvajali rutinski obhod ob meji z Libanonom, takrat pa so nanje začeli streljati z libanonske strani. Izraelska vojska je odgovorila s streli in o tem obvestila mirovne sile ZN Unifil, ki so nastanjene ob izraelsko-libanonski meji. Izraelske oblasti so ob tem poudarile, da želijo ob meji z Libanonom ohraniti mir, premier Benjamin Netanjahu pa je v govoru pred odborom za obrambo in zunanje zadeve v parlamentu dejal, da Izrael ne želi stopnjevati nasilja ob libanonski meji, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ob tem je branil odločitev izraelskih vojakov, da so na streljanje z libanonske strani odgovorili s streli. Predstavniki libanonske vojske pa so sporočili, da je do incidenta prišlo, ko je izraelska patrulja modro linijo prestopila za okoli 30 metrov, takrat pa so libanonski vojaki izstrelili nekaj opozorilnih strelov. Izraelska vojska naj bi se takrat umaknila za črto in pričela streljati nazaj. V incidentu sicer ni bil nihče ranjen, kmalu zatem pa so na sporno območje prišli tudi pripadniki sil Unifil. Njihov predstavnik je potrdil, da je do incidenta prišlo, vendar ni podal informacij o tem, ali so Izraelci res prečkali mejo. Unifil bo ozadje incidenta preiskal, še navaja AFP. (STA) riškega gospodarstva. Ameriški zasebni Inštitut za upravljanje s ponudbo je namreč objavil, da je julija v ZDA prišlo do zastoja v proizvodnih dejavnostih, ki so bile najbolj zaslužne, da je celotno gospodarstvo okrevalo po krizi v letu 2009. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je tako včeraj znižal za 2,38 odstotka in pristal pri 2606,91 točke. Med tremi najpomembnejšimi borzami na stari celini se je najbolj znižal frankfurtski indeks DAX, ki je izgubil 2,86 odstotka in se oblikoval pri 6953,98 točke. Pariški indeks CAC 40 je izgubil 2,27 odstotka in dan zaključil pri 3588,05 točke, londonski FTSE pa 0,70 odstotka in se oblikoval pri 5774,43 točke. Indeks SMI na borzi v Zürichu je zdrsnil za 1,50 odstotka na 5783,35 točke, indeks ATX na borzi na Dunaju pa je trgovanje po 1,05-odstotnem padcu sklenil pri 2577,70 točke. V rdečem pa sta končala tudi indeks FTSE Italia-All-Share na borzi v Milanu, ki je zdrsnil za 3,87 odstotka. (STA) Srečanje predstavnikov Srbije z EU brez rezultatov KOSOVSKA MITROVICA - Včerajšnje srečanje posrednika EU Roberta Cooperja s srbskim ministrom za Kosovo Goranom Bogdanovičem in vodjo srbske pogajalske skupine v dialogu s Prištino Borkom Stefanovičem v Ra-ški na jugu Srbije se je po več kot dveh urah končalo brez rezultatov. Pogovori o rešitvi najnovejše krize na Kosovu se bodo nadaljevali danes. "Dogovorili smo se, da pred koncem pogovorov ne dajemo izjav," je za srbsko tiskovno agencijo Tanjug povedal Bogdanovič. "Pričakovati je, da bo rezultat pogovorov rešitev, ki bo omogočila vrnitev razmer na severu Kosova na stanje pred 25. julijem," je dodal. V Fukušimi zabeležili največje sevanje doslej TOKIO - V poškodovani japonski nu-klearki v Fukušimi so namerili najvišje stopnje sevanja od nesreče 11. marca, ki sta jo povzročila potres in cunami. Zaradi izhajanja radioaktivnih snovi se na Japonskem bojijo tudi kontaminacije riža, katerega žetev se bliža; preverjanje so že napovedali v 14 japonskih prefekturah. (STA) 1 2 Torek, 2. avgusta 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Občina in slovensko-italijansko podjetje podpisala pogodbo Prihodnje leto gradnja Na voljo bo 400 mest, privilegirali bodo abonmaje - Koncesionar bo upravljal objekt 30 let Po večletnih napovedih, ki se niso nikoli uresničile, naj bi se na začetku prihodnjega leta končno začela gradnja večnadstropnega parkirišča v Ulici Manzoni v Gorici. Odločilen korak v tej smeri je bil storjen prejšnji teden, ko je občina Gorica podpisala pogodbo s slovensko-italijanskim podjetjem Friuli Garage, ki bo zgradilo in upravljalo objekt za tridesetletno obdobje. Načrt, ki je bil izdelan že pred časom, predvideva izgradnjo štirinadstropnega parkirišča, v katerem bo na voljo približno 400 parkirnih mest. V pogodbi, ki sta jo podpisala odgovorna občinska funkcionarka Maria Antonietta Genovese in Novogoričan Marko Kodrič, predstavnik podjetja Friuli Garage, piše, da bo gradnja trajala največ 570 dni (približno leto in pol): v primeru, da ne bo dodatnih zapletov in zamud, naj bi torej parkirišče začelo delovati leta 2013. »Podpis pogodbe je bil pomemben korak. Občina nam je poverila nalogo, da nadaljujemo s postopkom za gradnjo parkirišča. Zdaj je na vrsti pridobitev raznih gradbenih in drugih dovoljenj, na primer s strani gasilcev. To bo gotovo trajalo nekaj časa, zato računamo, da bomo z gradnjo začeli januarja 2012,« je povedal predstavnik podjetja Bruno Terpin in pristavil, da bodo v tem času izdelali še dokončni in izvršni načrt, ki ju bo moral odobriti občinski odbor. V pogodbi je predvideno, da bodo morali dokončni načrt oddati v teku štirih mesecev, izvršni pa največ tri mesece po vložitvi dokončnega. Poslopje bo imelo dve nadzemni in dve podzemni etaži, vsi parkirni prostori pa bodo javni. Vozniki, ki bodo parkirišče uporabljali pogosteje ali za daljša obdobja, bodo imeli tudi možnost, da dobijo abonma. »Zaenkrat še nismo določili, ali bo parkirišče odprto tudi v nočnih urah,« je povedal Ter-pin. Parkirišče bo po njegovih besedah avtomatizirano, nekaj oseb, ki bodo nadzorovale objekt in pomagale avtomobilistom v težavah, pa bodo morali zaposliti. Tarifa, piše v pogodbi, bo en evro na uro. Podjetje bo poskrbelo tudi za preureditev območja, kjer bo zraslo parkirišče, in za izboljšanje prometne ureditve med ulicama Manzoni in Locchi. Investicija bo skupno znašala 8.737.057 evrov; večji del bodo krili z zasebnim kapitalom, okrog dva milijona evrov pa bo občini dodelila dežela FJK na podlagi zakona Tognoli. Stavbno pravico bo podjetje dobilo od občine največ trideset dni Projekt parkirišča, ki ga bodo gradili v Ulici Manzoni (zgoraj), in njegova umestitev v okolje (desno) po odobritvi izvršnega načrta, koncesija pa bo trajala 30 let. Ko bo to obdobje preteklo, bo občina postala lastnik nepremičnine. Zamisel o izgradnji večnadstropnega parkirišča se je porodila že pred mnogimi leti. Razpis za njegovo uresničitev po načelu »project financing« je objavila že Bran-catijeva občinska uprava leta 2005, posto- gorica - Sosed pretepel svetnika »Potreben je le zdravniške pomoči« Župan Ettore Romoli je sprožil postopek za obvezno zdravljenje »Ko občan in občinski svetnik zahtevam le, naj bo ta oseba deležna zdravniške pomoči. Nobene ovadbe ne nameravam vložiti.« Tako je povedal Livio Bianchini, goriški občinski svetnik stranke Levica ekologija in svoboda, ki je bil v petek zvečer pod svojo hišo žrtev grobega telesnega napada. Bianchinija je brez vzroka pretepel sosed, moški srednjih let, ki je v preteklosti že potreboval pomoč oddelka za duševne bolezni, kjer je bil Bianc-hini zaposlen. Občinski svetnik ni ovadil soseda, od pristojnih ustanov pa je zahteval, naj poskrbijo zanj, saj je bil nevaren »zase, za družinske člane in za druge«. Bianchini je po dveh dneh le dosegel, kar je želel: včeraj pod večer ga je poklical župan Romoli in mu sporočil, da je sprožil postopek za obvezno zdravljenje. »Kljub temu, da sem obvestil zdravstveno podjetje in sile javnega reda, je ta oseba dva dni krožila po mestu s steklenico viskija v roki. Moški je v popolnem deliriju. Zadovoljen sem, da je župan ukrepal,« je povedal Bianchini, Livio Bianchini bumbaca ki je danes imel v načrtu tudi srečanje s prefektinjo. Občinski svetnik je moškega, ki ga je v petek napadel na ulici, spoznal že pred leti. »Imela sva dober odnos, vse pa se je spremenilo, ko so ga sprejeli na zdravljenje v oddelek za duševne bolezni. Začel se je obnašati sovražno, pred o njegovem obnašanju sem obvestil tudi digos. On ni ničesar kriv, problem je v tem, da v zadnjih sedmih letih ni bil deležen zdravniške pomoči, ki jo potrebuje. Zakonov ni treba spreminjati, dovolj jih je spoštovati,« je zaključil Bianchini. (Ale) pek pa se je nato upočasnil. K temu je botrovala tudi odločitev odbora župana Ettoreja Romolija, ki je zahteval spremembo načrta in predvsem izgradnjo nižje stavbe - prvotni načrt je predvideval 7-nadstropno poslopje s 496 parkirnimi mesti -, ki bi imela manjši učinek na urbano okolje. (Ale) nova gorica Krajevni SD pritiskajo na premiera Tudi novogoriška območna organizacija Socialnih demokratov (SD) je na predsedstvo SD naslovila kritično pismo, v katerem predlaga nujni sklic konference stranke. Pričakujejo tudi pogovor o predčasnih volitvah, predsednik SD in premier Borut Pahor pa naj bi se jasno opredelil, ali bo ostal predsednik stranke in ali bo kandidiral za poslanca. Območna organizacije DS, ki jo vodi Zvone Kristančič, meni, da bi stranka morala razmišljati o predčasnih volitvah, predvsem pa mora razčistiti, s kakšnim programom in s kom bo šla na na volitve. Dalje ocenjujejo, da se Pahor o svoji politični usodi ni dokončno izrekel. Poslanec SD in nekdanji novogoriški župan Mirko Brulc je dejal, da si mora SD »na-liti čistega vina, se zazreti v sebe najkasneje septembra in temeljito odgovoriti na vprašanja, s kakšno vsebino gremo na volitve, kdo bo v ekipi in ali nas bo tja peljal Borut Pahor ali pa bi bil primernejši kdo drug«. NOVA GORICA Trčil v kolesarja, policisti ga iščejo Novogoriški policisti iščejo voznika, ki je po trčenju v kolesarja pobegnil s kraja nesreče. Ta se je v nedeljo pripetila pred naseljem Volčja Draga. 51-letni kolesar se je peljal s kolesom iz smeri Dombrave proti Šempetru. Pred naseljem Volčja Draga je v križišču zavijal v levo v smeri Bukovi-ce. V tistem trenutku je neznani voznik z osebnim avtomobilom modre barve pripeljal iz smeri Bu-kovice. Z zavijanjem v levo na prednostno cesto je izsilil prednost kolesarju in še trčil vanj. Kolesarja je pri tem najprej vrglo na pokrov motorja, nakar je z glavo zadel v ve-trobransko steklo, ki je pri tem počilo. Kolesar je nato padel po tleh in se lažje telesno poškodoval. Neznani voznik se je najprej ustavil na kraju in s kolesarjem izmenjal nekaj besed, nato pa se je usedel v avtomobil in se odpeljal, ne da bi kolesarju nudil svoje osebne podatke in ne da bi na kraju počakal policiste. (km) gradišče - CARA Prosilci azila v ■ • • čakajo in obupujejo Dogajanje v Bariju, kjer so priseljenci iz tamkajšnjega centra za prosilce azila (CARA) šli v spopad s policijo zaradi neznosno dolgih časov za obravnavo prošenj o azilu, je včeraj odmevalo tudi na Goriškem, čeprav pristojne oblasti zagotavljajo, da se protest ni preselil k nam. Center CARA je namreč tudi v Gradišču, v njem je trenutno 136 oseb, med njimi so družine in mamice z malimi otroki. Med njimi pa so tudi takšni ljudje, ki že dolge mesece čakajo odgovor na prošnjo o azilu. »Postopek za obravnavo individualne prošnje je v resnici kratkotrajen. Do avdicije pred našo komisijo pride običajno po nekaj tednih. Ko se časi podaljšajo tudi za več mesecev, pa je problem drugačne narave,« nam je včeraj pojasnil Adolfo Valente, predsednik teritorialne komisije za priznanje mednarodne zaščite iz Gorice, ki deluje pri goriški prefekturi. »Dogaja se, da so mnogi gostje centrov CARA prišli v Italijo iz druge evropske države in da jih je tamkajšnja policija že foto-evidentirala. V teh primerih morajo italijanske centralne oblasti razčistiti, katera država je pristojna za obravnavo njihove prošnje o azilu. K temu nas zavezuje du-blinska konvencija, dogovorjena med evropskimi državami. Takšno preverjanje lahko traja več mesecev, saj morata državi komunicirati na ministrski ravni, dokler ne sprejmeta dogovorne odločitve. Ko je pristojnost ugotovljena, šele tedaj stopi prosilec pred našo komisijo. Splošen podatek pravi, da je zavrnjena približno polovica prošenj o azilu,« razlaga predsednik Valente, ki dodaja, da so v vsakem centru CARA problematike različne. Najpogosteje so povezane s sožitjem z neznanci in s trpko življenjsko zgodbo, ki jo vsak priseljenec nosi s sabo. Priseljenci centra CARA lahko izstopijo iz njega, a se morajo do večera vrniti in v njem prespati; režim vsekakor ni primerljiv s sosednjim centrom za identifikacijo in izgon CIE. Da bi jih ne prepustili samim sebi in da bi jih pripravili na integracijo, v Gradišču omogočajo moškim iz CARA, da na prostovoljni ravni odhajajo na delo z občinskimi delavci. (ide) Mamica v CARA Gorazd PODBEVŠEK nova gorica - Prvi nadzornik se je izkašljal Ob takem kadrovanju Hita čez pet let ne bo več Podbevšek: »Hit nima dolgoročne strategije, ima zgolj sanacijski program« Hit ima srečo, da je prišlo do krize, saj je zdaj odlična priložnost, da se sporni posli razrešijo, je v pogovoru za včerajšnje Finance poudaril prvi nadzornik Hita, Gorazd Podbevšek, ki meni, da ob takem kadrovanju Hita čez pet let ne bo več. Podbevšek opozarja, da Hit nima dolgoročne strategije. Do leta 2012 ima zgolj sanacijski program. V svojem videnju Hita čez pet let je izpostavil, da je lahko Hit lokalna igralnica, ki v zelo omejenem obsegu posluje v goriški regiji, a posluje z dobičkom. Druga možnost pa je, da je Hit regijski, evropski igralniški center, da gre celotna goriška regija v smer razvoja zabaviščnega centra, da ima partnerja, ki mu je finančno, strokovno omogočil to širitev. »Če pa bodo šle stvari tako naprej, kot gredo zdaj, in se bo nadaljevalo tako kadrovanje, Hita čez pet let ne bo več,« je prepričan. Podbevšek meni, da medijsko obračunavanje uprave Hita škoduje družbi, in opozarja, da to, kar se zdaj dogaja v družbi, ni prav: »Če nadzorni svet ne more verjeti temu, kar mu reče uprava, dejansko nima kaj početi. Če sodelovanje s to upravo iz tega razloga ne bi bilo več mo- fotok.m. goče, bi po mojem mnenju morali začeti razmišljati tudi o spremembah, a se o tem še nismo pogovarjali.« Na vprašanje, ali bi bil zasebni kapital boljši lastnik, Podbevšek odgovarja, da se tu pojavi konceptualno vprašanje, ali je država lahko učinkovit delničar. Vse je odvisno samo od politične volje. Če pa ne bi v časih velikanskih finančnih presežkov teh pošiljali čez morje v eksotične kraje in po Balkanu, bi megazabaviščni center v novo-goriški regiji že imeli in tujega partnerja sploh ne bi potrebovali, je še prepričan Go-razd Podbevšek. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 2. avgusta 2011 13 štandrež-sv. ana - Iz dveh mestnih rajonov evakuirali 2.200 ljudi Uničenje bombe kot po olju »Previdnosti ni nikoli preveč« Granato italijanske mornarice iz časa prve svetovne vojne so razstrelili ob 1228 - Septembra lok nad štandreškim krožiščem Zapora ceste pri Štandrežu (levo), zbirni center pri Sv. Ani (spodaj levo), priprave na uničenje granate (zgoraj in desno) sredi štandreškega krožišča: bombo so položili v jamo, jo zasuli z zemljo in jo na daljavo razstrelili bumbaca, b. pozzuolo vrtojba - Ob razstrelitvi granate Tovornjakarje prestregli agenti, moškega zaklenili v carinarnico Črvič: »Na slovenski strani gladko, kot je bilo predvideno« Vozniki kamionov, ki so se v nedeljo prebudili na počivališču v Vrtojbi, so se, nič hudega sluteč in tako kot ponavadi, peš odpravili proti nakupovalnemu centru Smart. Kmalu so jih prestregli italijanski policisti in jim razložili, da je na tistem območju za nekaj ur prepovedano vsakršno gibanje ker bodo kmalu razstrelili bombo, ki so jo nekaj dni pred tem našli na gradbišču avtoceste Gorica-Vileš. O akciji niso nič vedeli, saj so prišli ponoči. »Ob pogledu na številne policiste in redarje na območju mejnega prehoda Vrtojba se je tovornjakarjem sprva še fino zdelo, da so tako dobro zavarovani ... Potem smo jim pa pojasnili, za kaj gre,« pripoveduje Stanislav Črvič, poveljnik civilne zaščite v občini Šempeter-Vrtojba. Civilna zaščita je poskrbela tudi za informiranje tovornjakarjev, ki so morali za nekaj ur prekiniti vožnjo in so se po navodilih umaknili na za to predvidena parkirišča. »Naš redar, ki je skrbel za to, da ni kdo zapustil vozila in se odpravi na lastne oči pogledati, kaj se dogaja, je voznikom kamionov pripeljal tudi nekaj plastenk vode, s čimer so bili zelo zadovoljni,« dodaja poveljnik. Sicer pa po njegovih besedah z evakuiranjem ljudi ne na slovenski ne na italijanski strani ni bilo težav, vsi so zgledno sledili navodilom. »Na italijanski strani je bilo mogoče videti tudi moškega, ki je pod eno pazduho "evakuiral" svojega psa, pod drugo pa mačka,« se komičnega prizora spominja Črvič. Na slovenski strani se je pripetila nerodnost, ko je redar, ki je imel nalogo preveriti, ali so stavbe znotraj vplivnega območja res popolnoma prazne, nekoga po pomoti zaklenil v stavbo carinarnice. Ko se je nesrečnež, ki se je v stavbo - ho- te ali ne - izmuznil potem, ko je redar že pregledal vse prostore, zavedel, da ne more ven, je poklical na pomoč, nato pa je stekla akcija iskanja redarja z ustreznim ključem ... »Sicer pa je na slovenski strani vse teklo gladko, kot je bilo predvideno,« je obsežno logistično preizkušnjo komentiral Črvič. Tudi poka ob razstrelitvi na območju mejnega prehoda Vrtojba skoraj ni bilo slišati, dodaja sogovornik: »Če ne bi minuto pred tem dobili sporočila, da bo izvršena razstrelitev, in smo zato takrat še posebej napenjali ušesa, bi jo zlahka še preslišali.« (km) »Ne soglašam s tistimi, ki se pritožujejo in trdijo, da je bila evakuacija 900-me-trskega območja pretirana. Izvedenci vedo, kaj delajo, previdnosti ni nikoli preveč.« Tako je ob uspešnem zaključku akcije za uničenje neeksplodirane granate, ki so jo julija našli na gradbišču avtoceste Vileš-Gori-ca, povedal župan Ettore Romoli, ki je postopek razstrelitve in evakuaciji prebivalcev Štandreža in dela Sv. Ane spremljal skupaj z deželnim odbornikom za infrastrukture Riccardom Riccardijem in z drugimi predstavniki krajevnih oblasti. EVAKUIRALI 2.200 LJUDI Do razstrelitve bombe sredi štandreškega krožišča je prišlo ob 12.28, že ob 9. uri pa se je začela evakuacija prebivalcev 34 ulic, ki so bile v območju učinka eksplozije. Skupno je bilo evakuiranih okrog 2.200 ljudi, torej precej manj, kot je bilo sprva predvideno, kljub temu pa se mnogim občanom zdi, da je bil ukrep pretiran. Prostovoljci civilne zaščite so hodili od vrat do vrat in pozivali prebivalce, naj čim prej odidejo: okrog 11. ure je bilo zaščiteno območje skoraj v celoti evakuirano, zavladala je nenavadna tišina. Razen prostovoljcev, sil javnega reda in redkih avtomobilistov, ki so pred dokončnim zaprtjem cest pripeljali mimo, ni bilo na cesti videti nikogar. Če se je kdo skril in ostal v stanovanju, je težko reči. Peš so proti Sv. Ani odšli tudi šoferji, ki so morali zapustiti svoje tovornjake na goriškem tovornem postajališču in se oddaljiti od območja učinka eksplozije. Tu pa tam so sile javnega reda tudi našle nekoga, ki ni bil obveščen o evakuaciji: med njimi je bil ruski šofer, ki se je ob 11.05 v copatah mirno sprehajal po železniškem nadvozu. Okrog 30 bolnikov in nepokre-tnih so prepeljali v bolnišnico in v domova za starejše občane v Ločniku in Krmi-nu, kjer so ostali do zaključka operacij. Na prizorišču šagre pri Sv. Ani, kjer je občina organizirala okrepčevalno točko, se ni zbralo veliko ljudi, vsem pa so brezplačno postregli z »bomba-menujem« (pašto ali njoki, klobasami ali zrezkom, zelenjavo in pomfrijem). Šlo je predvsem za starejše občane, ki ne razpolagajo z lastnimi prevoznimi sredstvi in so se na kraj pripeljali z brezplačnim avtobusom. NAJBOLJ NEVAREN JE BIL PREMIK Vojaški pirotehniki tretjega inženirskega regimenta iz Vidma, ki deluje pod okriljem konjeniške brigade Pozzuolo, so 215-kilogramsko ubojno sredstvo italijanske mornarice iz časa prve svetovne vojne razstrelili sredi štandreškega krožišča. V akcijo so stopili, ko je zeleno luč prižgal operativni sedež, ki je deloval v kasarni finančne straže nasproti goriškega letališča. Pirotehniki so z bagrom dvignili bombo, ki se je nahajala za veletrgovino Smart, jo položili na prikolico, pritrjeno na blindirano vozilo, in jo po makadamski cesti, ki služi za potrebe gradbišča avtoceste, prepeljali v središče štandreškega krožišča. Tu so že pred tem izkopali luknjo, v katero so položili granato. Nanjo so pritrdili eksplozivno snov (18 nabojev po 270 gramov), jo zasuli z zemljo in razstrelili. »Od dviga granate do uničenja je minilo okrog 20 minut. Najbolj nevarna faza je bil prevoz, saj je bila bomba v slabem stanju. Drobci so bili potencialno nevarni,« je povedal podpolkovnik Michele Arcangelo Prignano. Granato so uničili ob 12.28 - v rahli zamudi glede na časovni plan -, nato pa so postopoma začeli odpirati ceste. BREZ PROSTOVOLJCEV NE BI ŠLO Pri evakuaciji je zelo pomembno vlogo odigralo 134 članov civilne zaščite iz Gorice in drugih šestnajstih občin, sodelovala pa so tudi nekatera druga združenja prostovoljcev (npr. upokojeni karabinjerji). »Teritorij smo razdelili na dvanajst con, prostovoljci so ga uspešno krili. Razen kakega psa, ki so ga občani "pozabili" na dvorišču, ni bilo drugih zapletov,« je povedal občinski odbornik Francesco Del Sordi. Policija, karabinjerji, finančna straža in gasilci so sodelovali s šestnajstimi vozili, mestni redarji pa s tremi. Sile javnega reda in civilna zaščita so bile stalno v stiku s slovenskimi kolegi, saj je prepoved zadrževanja veljala tudi na območju bivšega mejnega prehoda Vrtojba. Operativni sedež je bil kot rečeno v kasarni finančne straže, kjer so dejavnostim sledili tudi Riccardi, Romoli, prefekti-nja Maria Augusta Marrosu, predstavniki vojske in sil javnega reda. Za uspešno izpeljano akcijo je prefekturi, silam javnega reda in občini čestital odbornik Riccardi, ki pravi, da je najdba neeksplodiranih ubojnih sredstev pogosta stvar pri realizaciji večjih infrastruktur, kot je avtocesta Vileš-Gorica. »Dela se uspešno nadaljujejo, računamo, da bodo zaključena leta 2013. Že konec avgusta ali septembra pa bo nad štandreškim krožiščem v okviru gradnje avtoceste postavljen 40 metrov visok lok. Lepo bi bilo, če bi ga pobarvali v zeleno, belo in rdečo barvo, saj bo le-ta predstavljal nekakšna "vrata v Italijo",« je zaključil deželni odbornik. (Ale) gorica - Nesreča v Ulici Carso Avto se je prevrnil, dve ranjeni osebi Prizorišče nesreče bumbaca Dve osebi sta bili telesno poškodovani v prometni nesreči, ki se je zgodila v nedeljo zgodaj zjutraj v Ulici Car-so v Gorici. Po trčenju se je eden izmed dveh avtomobilov celo prevrnil na bok, večja materialna škoda pa je nastala tudi na drugem vpletenem vozilu. Okoliščine nesreče preučuje prometna policija iz Gorice: možno je, da je do trčenja prišlo zaradi izsiljene prednosti oz. zato, ker je eden izmed dveh voznikov zavo-zil na drugi vozni pas. Nesreča se je zgodila okrog 7.45 ure v bližini lokala Tobacco Inn v Ulici Carso. V avtomobilu znamke Volkswagen polo je sedel 20-letni S.T. iz Gorice, ki se je peljal v smeri iz Štandreža proti mestnemu središču, za volanom avtomobila Toyota yaris pa 61-letna Goričanka G.B., ki se je peljala proti Štandrežu. Trčenje je bilo tako silovito, da se je 20-letniko-vo vozilo prevrnilo na bok. Na obeh vpletenih avtih je nastala zelo velika materialna škoda, poškodovan pa je bil tudi Fiat punto, ki je bilo pravilno parkiran ob cesti. Na kraj so takoj prišli prometni policisti, gasilci in reševalci službe 118, ki so oba voznika prepeljali v bolnišnico v Ulico Fatebenefratelli. Mladenič bo okreval v desetih dneh, žensko pa so sprejeli na zdravljenje na oddelku za kardiologijo goriške bolnišnice. 1 4 Torek, 2. avgusta 2011 GORIŠKI PROSTOR krmin - Gledališče V sezoni s šestimi premierami tudi Zuzzurro in Gaspare Komični duo Zuzzurro in Gaspare V krminskem gledališču je včeraj potekala predstavitev nove sezone, ki jo je poživil komični duo Zuzzurro in Gaspare. Komika se namreč zadržujeta v Krminu, kjer vadita za nastop v predstavi »La cena dei cretini«, ki jo bo režiral Francis Veber, produkcijo pa je prevzelo goriško združenje a.ArtistiAssociati Walterja Mramorja. Poleg popularnega dua je sodeloval tudi upokojeni športni novinar Bruno Pizzul, ki bo igri »posodil« svoj glas. Kot je poudaril umetniški vodja krminske sezone, Walter Mramor, bo program tudi letos žanrsko raznolik, v njem bo kar šest deželnih premier, posebno pozornost pa namejajo mladini, ki je nočejo le razvedriti, a jo hkrati tudi vzgajati. Sezona krminskega gledališča se bo začela 7. novembra z igro »La cena dei cretini«. Premierno bodo tudi prikazani Evri-pidova »Medeja« (6. decembra), »Sukhishvili« gruzijskega plesnega ansambla, »La commedia di Orlando« (16. februarja), »Gin Game« v režiji Francesca Macedonia (12. januarja) in »Chi ha paura di Virginia Woolf« (30. januarja). V programu so še Ballet de Cuba s predstavo »Havana de Hoy« (28. novembra), »Can can« (7. februarja), »Volare - Omaggio a Domenico Mo-dugno« (29. februarja), »Il principe di Honburg« Heinricha von IKeista (9. marca), »18mila giorni - Il pitone« z Giuseppejem Battistonom (20. marca) in »Ben Hur« (2. aprila). Pripravili so tudi program za otroško publiko in matineje, za nakup abonmajev pa bo treba počakati na 5. september. pevma - Visok življenjski jubilej V krogu najdražjih Tonica praznovala 90. rojstni dan Pred nekaj dnevi je v družbi svojih najdražjih praznovala 90. rojstni dan Antonija Peršolja, ki jo domačini iz Pevme in sosednjih vasi poznajo z imenom Tonica. Visoki življenjski jubilej je dočakala 29. julija, praznik pa so ji pripravili v nedeljo v Goriških Brdih. Jubilantka je namreč po rodu iz Šmartnega, kjer je zagledala luč sveta 29. julija 1921. Rodila se je v eni izmed lesenih barak, ki so jih vojaške oblasti postavile beguncem-povratni-kom iz raznih krajev bivše Avstro-Ogrske in Italije. Kot velika večina Bricev je družina Peršolja obdobje begunstva preživljala v Italiji, in sicer v bližini Caserte. Leta 1930 so se Peršoljevi preselili na Oslavje in nato v Podgoro. Slavljenka, ki z veseljem pripoveduje zgodbe iz svoje mladosti, se rada spominja časa pred drugo svetovno vojno, ko je bila v Gorici za otroško varuško pri nekem italijanskem oficirju. Oficir je pogo-stoma z družino odhajal na razne zadolžitve in Tonica je vselej potovala z njimi. Večkrat so bili v Rimu, kjer je od blizu videla tudi Mussolinija. V Pev-mo se je priselila leta 1939 po poroki s Antonom Sfi-ligojem. V zakonu sta se jima rodila dva sinova, Jo-šef leta 1940 in Radovan 1946. Vmes je bila vojna. Mož Anton (Nino), ki je bil v Pevmi znan čevljar, je bil kot večina primorskih fantov pri partizanih, Tonica pa je bila kurirka in je skrbela za zbiranje materialov za partizansko gibanje. Po vojni se je Tonica zaposlila pri ustanovi Ente Tre Venezie, ki je imela v Pevmi veliko zemlje in hlev s kravami. Po ukinitvi ustanove pa je službo dobila v podgorski tovarni, kjer je ostala do svoje upokojitve. Kot rečeno je gospa Tonica zelo znana v Pev-mi, saj je svojo pomoč izkazovala povsod tam, kjer se je pokazala potreba. Dokler so ji moči dovoljevale, se je z dušo in telesom posvečala cerkvenim opravilom. Bila je neke vrste »ženski« mežnar, koordinirala je in skrbela za vse, kar je potrebno, da stvari brezhibno tečejo. Tonica je bila vedno na razpolago, pa naj je šlo za usklajevanje obredov za krst, za Antonija Peršolja foto vip pogrebe, ali za druga opravila. Pred leti se je zelo angažirala pri zbiranju sredstev za cerkvene orgle, ki so jih posvetili Emilu Valentinčiču, prerano umrlem kulturnem, športnem in družbenem delavcu iz Pev-me. To delo je opustila šele pred nekaj leti, ko je število let preseglo osem križev. Leta pa niso načela njenega vedrega in veselega značaja, ki ga je od vedno zaznamoval njen močan in gromek glas, ki je poživil vzdušje povsod tam, kjer se je pojavila naša sla-vljenka. Zdaj se gospa Tonica bolj zadržuje doma, rada pa sprejme obiske ljudi, s katerimi živahno po-kramlja o tem ali onem. Ob visokem jubileju ji vse najboljše želi tudi redakcija naše dnevnika. (vip) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. U Kino GORICA KINEMAX: zaprt do 19. avgusta. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.00 »Harry Potter e i doni della morte« -2. del. Dvorana 2: 17.30 - 20.30 »Capitan America: Il primo vendicatore« (digital 3D). Dvorana 3: 18.30 - 21.30 »Harry Potter e i doni della morte« - 2. del (digital 3D). Dvorana 4: 20.00 - 22.00 »Per sfortu-na che ci sei«; 17.40 »Cars 2« Dvorana 5: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Il ventaglio segreto«. M Koncerti FESTIVAL »MED ZVOKI KRAJEV«: v sredo, 3. avgusta, ob 21. uri na kmetiji La Ferula v Ul. Martiri della Liberta 24 v Štarancanu bosta nastopili Renata Hil (klavir) in Ana Karuza (sopranist-ka). Ob slabem vremenu bo koncert v gledališču San Pio X v Ul. De Amicis. KONCERTI V MESTNIH ČETRTIH Z NASLOVOM »NOTE V MESTU« 2011: v četrtek, 4. avgusta, ob 20.30 v parku Attems v Podgori koncert skupine saksofonistov »SAX4ET«. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA prireja koncert skupine Sekou Kouyate Experience v soboto, 6. avgusta, ob 21. uri v javnem lokalu Wine Cafe na Travniku v Gorici. H Šolske vesti GLASBENA MATICA IN KD SOVOD- NJE organizirata poletno delavnico z naslovom »V svetu glasbe« (za otroke od 5. do 11. leta starosti) od 22. do 26. avgusta od 8. do 13. ure v Kulturnem domu v Sovodnjah; informacije in prijave na goriškem sedežu na Korzu Verdi 51, tel. 0481-531508, go-rica@glasbenamatica.com. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil 15. julija na spletni strani Ministrstva za šolstvo(www.istruzio-ne.it) objavljen odlok o posodobitvi zavodskih lestvic učnega osebja šol vseh vrst in stopenj. Za vpis v zavodske lestvice morajo kandidati v roku 30 dni od objave odloka izpolniti in izbrani šoli izročiti obrazec A/1, A/2 ali A/2 bis, medtem ko je za izbiro šol predviden obrazec B, ki ga je treba po predhodni registraciji (www.istruzione.it / istanze on-line) po internetu izpolniti med 18. julijem in 26. avgustom (do 14. ure). Kandidati, ki so vključeni v pokrajinske lestvice habilitiranih in ne prosijo za vpis drugih natečajnih razredov v drugem ali tretjem pasu, izpolnijo samo obrazec B. Podrobnejša navodila so na razpolago v omenjenem odloku. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it - scuole in lingua slovena - splošne novice) objavljen razpis, namenjen stalno nameščenemu učnemu in vodstvenemu osebju na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah na Goriškem, o enoletni namestitvi na Uradu za slovenske šole. Rok za prijavo zapade 16. avgusta. MLADINSKI DOM prireja »Šolo za šalo«, brezskrbno pripravo osnovnošolcev na začetek pouka z delavnicami iz slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, matematike in kreativnega branja in pisanja. Potekala bo ob delavnikih od 29. avgusta do 9. septembra v Mladinskem domu. Za bodoče srednješolce pa organizirajo »Pripravo na vstop v srednjo šolo« in sicer od ponedeljka, 5., do petka, 9. septembra. Obe pobudi bosta potekali med 8. in 13. uro. Vpis je možen do 25. avgusta; informacije po tel. 0481-536455, 334-1243766, 3283155040 ali na elektronski naslov mladinskidom@libero.it. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem piknika in izleta v Trst ter Koper, da bo v soboto, 6. avgusta, odpeljal prvi avtobus iz Gorice s Trga Medaglie d'oro ob 8. uri, nato s postanki izpred »vage« pri pevm-skem mostu, v Podgori pri športni palači in v Štandrežu pri bankah. Drugi avtobus bo odpeljal tudi ob 8.uri iz Štan-dreža pri bankah, nato s postanki v So-vodnjah pri lekarni in cerkvi, na Vrhu, v Jamljah in Doberdobu. Tretji mali avtobus bo odpeljal ob 8.15 iz Doberdoba skozi Ronke in Tržič proti Trstu. Organizatorji priporočajo točnost in veljaven dokument. IZLET V GARDALAND (2): v ponedeljek, 29. avgusta, z odhodom iz Doberdoba ob 6.30 (s Selc 6.40), povratek po večernem zaprtju parka. Cena 43 evrov vključuje prevoz z avtobusom in vstopnino. Otroci do 1 m višine plačajo 21 evrov. Prosimo zainteresirane, da se zaradi organizacije čimprej prijavijo, po možnosti najkasneje do 10. avgusta. Informacije in vpisovanje po tel. 348-4735330 (Lucia Ferfolja) ali e-mai-lu: lucia.fer72@libero.it. H Čestitke Ob rojstvu male ANJE se z Adria- nom, Majo in Janom veselimo vsi v KB Centru. □ Obvestila GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA obvešča, da bo grad Kromberk predvidoma v sredo, 3. avgusta, od 15. ure dalje zaprt za ogled zaradi snemanja. KRUT obvešča, da sedež v Trstu deluje s poletnim urnikom od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure (tel. 040-360072). OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo avgusta v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo zaprti. SKGZ obvešča, da bo goriška pisarna zaprta zaradi dopusta od 8. do 21. avgusta 2011. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA obvešča, da bo grad Dobrovo zaprt za ogled do 8. avgusta 2011 zaradi vzdrževalnih del. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481531733) bo zaprta za dopust do 12. avgusta. SCGV EMIL KOMEL obvešča, da bo tajništvo zaprto do 21. avgusta 2011. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča člane, da bo društveni sedež na korzu Verdi 51/int. zaprt od 3. do 31. avgusta 2011 zaradi poletnih počitnic. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je s sklepom občinskega odbora št. 21 z dne 4. julija 2011 bil sprejet v skladu z odlokom predsednika republike 086/PRES občinski izvajalni načrt zasebnega podjetništva, ki ga je predlagalo podjetje Pi-pistrel LSA srl in ki zadeva gradnjo novega industrijskega objekta za proizvodnjo letal na območju letališča v Gorici na ozemlju, ki je last občine Sovod-nje ob Soči. Navedeni načrt je vpisan v register občinskega tehničnega urada (odprt javnosti ob ponedeljkih in četrtkih od 12. do 13. ure, ob sredah od 16. ure do 17.30) za obdobje tridesetih dejanskih dni oziroma od dne 20. julija 2011 do 18. avgusta 2011. Obvestilo o vpisu v register je objavljeno v uradni listini dežele št. 29 z dne 20. julija 2011. Med obdobjem deponiranja sklepa, lahko kdorkoli predloži občini svoje pripombe. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je s sklepom občinskega odbora št. 22 z dne 4. julija 2011 bila sprejeta v skladu z zakonodajnim odlokom 04/2008 strateška presoja vplivov na okolje (SPVO) za varianto št. 9 splošnega občinskega regulacijskega načrta. Navedena presoja je vpisana v register občinskega tehničnega urada (odprt javnosti ob ponedeljkih in četrtkih od 12. do 13. ure, ob sredah od 16. ure do 17.30) za obdobje tridesetih dejanskih dni oziroma od dne 20. julija 2011 do 18. avgusta 2011. Obvestilo o vpisu v register je objavljeno v uradni listini dežele št. 29 z dne 20. julija 2011. Med obdobjem deponiranja sklepa, lahko kdorkoli predloži občini svoje pripombe. ZSKD obvešča, da je še nekaj prostih mest za poletne ustvarjalne delavnice za osnovnošolce, ki bodo v Gornjem Tarbiju od 22. do 27. avgusta 2011. Bogato zastavljen program ustvarjanja in spoznavanja okolice, za odhod zagotovljen avtobusni prevoz. Informacije na tržaškem sedežu ZSKD, tel. 040-635626 in na goriškem sedežu, tel. 0481-531495, od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. SSO sporoča, da je goriški urad na Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici (tel. 0481-536455) odprt od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih je urad zaprt. Poletni urnik bo v veljavi do petka, 26. avgusta. -/ V nesreči ranjen motorist Na državni cesti št. 352 med Gradežem in Oglejem je bil včeraj huje ranjen motorist, ki so ga prepeljali na zdravljenje v bolnišnico na Katinari. Po razpoložljivih informacijah je motorist trčil v avtobus, pri čemer je dobil resne telesne poškodbe. Helikopter ni bil na razpolago, zato so ranjenca odpeljali na Kati-naro z rešilnim vozilom. Nesreča se je zgodila okrog 15. ure. Marco Cedolin predsednik Marco Cedolin, ki upravlja Hotel Park Spiaggia v Gradežu, je nov predsednik skupine hotelirjev goriškega združenja Confcommercio. Podpredsednik bo Massimiliano Skocaj iz hotela Franz iz Gradišča. Cedolin je na tem mestu nasledil Thomasa Soyerja. Sanacija azbesta na plaži Z objekta bivšega kioska Playa v Marini Julii pri Tržiču bodo danes odstranili azbestne kritine. Občinska uprava je za ukrep zaprosila že pred dvema letoma, zaradi prelaganja odgovornosti med deželo in upravo državne posesti, ki je pristojna za objekt, pa je prišlo do zamud. »Upali smo, da se bo sanacija začela že pred poletno sezono, stvari pa so se žal iztekle drugače,« je povedala županja Silvia Altran, ki je vsekakor zadovoljna, da je do rešitve končno prišlo. Pesniški večer v Moraru Drevi ob 21. uri bo na turistični kmetiji La Privanda v Moraru glasbeno-pes-niški večer »Camminando Cammi-nando«, ki ga združenje Par Morar posveča Lucianu Morandiniju. Poezije bodo prebirali Giuseppe Mariuz, Ga-briella Musetti, Maria Sanchez Puyade, Piero Simon Ostan in Roberto Marino Masini, s kitaro jih bo spremljal Mauro Radigna. Razstave RAZSTAVA »SONCE MIRU 2011« je na ogled do 9. avgusta v Kulturnem domu v Gorici; od ponedeljka do petka od 9.30 do 12. ure in v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. Razstavljajo mladi umetniki konzorcija za nego prizadetih otrok CISI iz Gorice in poletnega središča goriškega Dijaškega doma. 15 Prireditve »MONFALCONE ESTATE« (POLETJE V TRŽIČU): danes, 2. avgusta, ob 21. uri na Trgu Falcone e Borsellino v Tržiču film »Thor« (ob slabem vremenu bo projekcija dan kasneje). KNJIGE IN AVTORJI V GRADEŽU: v četrtek, 4. avgusta, ob 21. uri v ga-zebu na glavni plaži GIT predstavitev knjige Lorenza Cadedduja »La leggenda del soldato sconosciuto« in projekcija restavriranega filma o neznanem vojaku; vstop prost. L. Mali oglasi PRODAM HONDA HORNET 900 črne barve, v zelo dobrem stanju, vedno servisirana, 36.000 km turistično prevoženih, cena 4.000 evrov, možnost dogovora; tel.349-7066663. PRODAM UČBENIKE za 3., 4. in 5. razred družboslovnega liceja Simona Gregorčiča v Gorici; tel. 3483482035. V PODGORI prodam hišo z vrtom; tel. 320-1817913. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Benito Mo-ruzzi iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče; 9.00, Flora Vuk vd. Makuc v cerkvi Sv. Justa in na pokopališču. DANES V FARI: 15.30, Alessio Bonutti v cerkvi in na pokopališču. DANES V DOBERDOBU: 13.45, Edy Ulian (ob 13.30 iz tržiške splošne bolnišnice) v cerkev in na pokopališče. DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Alessandro Rossi (ob 10.50 iz tržiške splošne bolnišnice) v cerkev; sledila bo upepelitev. / MNENJA, RUBRIKE Torek, 2. avgusta 2011 15 ISTRSKI ZORNI KOT Proti odpravi dvojnega glasovanja Miro Kocjan_ Hrvaško ustavno sodišče je ukinilo zakonska določila, po katerih so pripadniki manjšine lahko glasovali dvojno, politično in etično. Tam, kjer je bilo manjšine manj od 1,5 odstotkov celotnega prebivalstva, so njihovi pripadniki lahko glasovali kot pripadniki države in pač člani manjšinske skupnosti. Sodniki menijo, da sklep ni pravno problematičen, pripombe pa so na račun tega, da določilo priznava srbski manjšini več glasov pri državnih volitvah (tri sedeže v parlamentu), v bistvu, kakor da bi šlo za celovito narodno skupnost ne pa za manjšino. Člani ustavnega sodišča so sicer hkrati dali kvalificiranim organom možnost, da sprejmejo posebna glasovalna določila kajpak s stališča ustave. Sklep o srbski skupnosti so manjšine povsod sprejele sila nejevoljno češ, da gre za očitno prednost. Glasilo italijanske skupnosti »La Voce« poudarja med drugim, da bo omenjeno diskriminatorsko določilo lahko negativno delovalo na bližnji obisk italijanskega predsednika Napolitana v Pulju. Predsednik Hrvaške Ivo Josipo-vič je izjavil, da s to novostjo ne nastopa nikakršna ustavna kriza, sam pa da vsekakor podpira odločitev o dvojnem glasovanju. Vrsta politikov sodi, da je bil sklep ustavnega sodišča sprejet s pretirano naglico, saj so državne volitve prav blizu, namreč decembra. Mnenja o pretirani hitrosti deli tudi predsednica vlade Jadranka Kosor (ki sicer, kakor vemo, predstavlja Hrvaško demokratsko skupnost), podobnega mnenja pa je tudi Zoran Milanovič, voditelj socialno-demokratske stranke, ki naglaša, da tako pomembnih sklepov, žal z negativno identiteto, ne gre sprejemati štiri mesece pred vo- litvami. Odločno pa se je oglasil, kakor je bilo navsezadnje pričakovati, predsednik Italijanske unije Furio Radin, ki je med drugim navedel, da je pred dnevi, ko je bil italijanski predsednik v Ljubljani, predsednika že odkrito opozoril na nevarnost, ki grozi iz Hrvaške, namreč odprava dvojnega glasovanja za manjšine. Poudaril je, da je nezaslišano sprejemati take odločitve tik pred volitvami, da pa je napočil hkrati trenutek, ko bi bilo treba o tem obvestiti kvalificirane mednarodne forume. V tem duhu je sporočil, da je že dogovorjeno na seji poslanske skupine, v kateri so manjšinci, da bo treba opozoriti ne le Evropsko unijo, marveč tudi druge neunijske države. Rekel je tudi, da razmišljajo o tem, da bi primer kot pravno in politično nezaslišan, sodno prijavili Evropskemu sodišču za človekove pravice. Radin se je med drugim tudi osebno zagnal proti ustavnemu sodišču, češ, da so v njem člani »s politično preteklostjo«, kar ne bi smelo biti. Seveda je pa priporočil, da naj gredo pripadniki italijanske skupnosti na Hrvaškem normalno na bližnje volitve in da naj tam množično glasujejo za etični sedež, s čimer da bodo najjasneje obelodanili svoj protest. Furio Radin je hkrati sporočil, da je obisk italijanskega predsednika predviden v Pulju 3. septembra in da ga bo treba iskreno seznaniti z novo težko klimo, ki je nastala zdaj na Hrvaškem zavoljo sklepa o odpravi dvojnega glasovanja. Radin je priznal, da je na Hrvaškem žal še zmeraj kar nekaj ljudi in ustanov, ki jim pravice manjšine niso po godu. Kar nekaj medijev pa je le dalo poudarek intervjuju, ki ga je posredoval predsednik Unije. PISMO UREDNIŠTVU Volitve v manjšini »Volitev v manjšini ne bo, vsaj v naslednjih desetih letih«. Te besede je napisal 25. julija 2011 ob 09.50 Jože Sedmak kot uvod v komentar k besedam Dimitrija Tabaja in Marka Ko-koravca na spletni strani Primorskega dnevnika pod člankom Manjšinska politika med življenjem in životarje-njem. Na navedeni spletni strani se ob nekaterih člankih zvrsti tudi do 12 komentarjev, za katere menim, da bi bilo dobro, da bi jih prebrali tudi tisti, ki jim splet ni dostopen. Kdor je prebral članek Bojana Brezigarja (17.7.2011, str. 11), intervju z Radom Racetom (24.7.2011, str. 2) in navedeni članek Sandorja Tenceta, je lahko prepričan, da manjšina dejansko životari. Če pomislimo, da je Državni zbor Republike Slovenije 27. junija 1997 (pred 14 leti) sprejel resolucijo, v kateri je zapisal, da »Republika Slovenija pozdravlja prizadevanja manjšinskih političnih organizacij v posameznih sosednjih državah za demokratično izvoljeno skupno zastopstvo« in je specializirano podjetje iz Bologne na osnovi ankete med člani Slovenskega deželnega gospodarskega združenja sredi decembra 2005 (pred 6 leti) zaključilo, da »Manjšina nujno potrebuje strateški odbor, ki bo lahko sprejemal razvojne odločitve« in to »v kratkem času, v nekaj mesecih«, nam je lahko takoj jasno, koliko je ura. Od takrat je minilo 67 mesecev, 66 mesecev pa je na razpolago predlog za postavitev demokratično izvoljenega predstavništva. Jože Sedmak domneva, da bi se lahko na volitvah poražena opcija enostavno požvižgala nad izidom glasovanja. Toda kadar volitve ureja zakon, ki daje nekatera jamstva, je samomorilsko požvižgati se na izid glasovanja. Zato peticija društva Edinost (št. 22 v prejšnji zakonodajni dobi in št. 1 v sedanji zakonodajni dobi) predvideva, da so vo- m livci vsi tisti, ki predložijo občinskemu tajniku občine, kjer imajo stalno bivališče, pisno izjavo, da želijo biti obravnavani kot pripadniki slovenske narodne manjšine. Tajnik overovi podpis in izjavo, opremljeno s potrdilom o vpisu v volilni seznam, dostavi tajništvu deželnega sveta, ki sestavi posebni volilni seznam. Vpisani v posebni volilni seznam ima aktivno in pasivno volilno pravico za Svet slovenske manjšine. Sklepi Sveta slovenske manjšine bodo veljali za vse, kot veljajo za vse sklepi ostalih skupščin, ki jih predvidevajo zakon. Zato 12. člen peticije predvideva, da se delovanje Sveta slovenske manjšine financira na osnovi 16. člena zakona št. 482 z dne 15. decembra 1999, ki predvideva ustanovitev posebne ustanove za zaščito jezikovnih in kulturnih tradicij za vsako v zakonu navedeno manjšino. Za vse tri manjšine v naši deželi je take ustanove ustanovil deželni zakon št. 13 z dne 3. julija 2000, toda slovenski "voditelji" je niso marali in deželni zakon št. 16 z dne 5. novembra 2003 je ukinil ustanovo za slovensko manjšino. Če je kdo pozorno prebral peticijo društva Edinost in je prepričan, da je neuporabna, naj to jasno in glasno, ter seveda utemeljeno, pove. Predstavljena je bila kot možno izhodišče za poglobljeno razpravo o bodočnosti slovenske manjšine. Zato bo obveljala v obliki, ki bo izšla iz poglobljene razprave, ki pa je doslej še ni bilo. Vsekakor ostajam prepričan, da bi volitve v manjšini dobro prevetrile sedanje razmere. Samo Pahor JEZIK NA OBROBJU Na splošno je med Slovenci znan rek, da ena lastovka ne prinese pomladi. Nasprotno pa se nam godi z napakami; ena sama jih potegne za seboj dolgo vrsto in v zelo kratkem času preplavijo ves naš tisk. Tako se je zgodilo z manifestacijo, s poneverbo, z množinski-mi oblikami tematike, problematike in podobnih skupkov tem in problemov, s predujmom, ki je samo eden izmed načinov akontacije in največkrat ne tisti, za kar ga uporabljamo. Predujem je samo vnaprej, pred rokom, izplačana akontacija na še nezasluženi prihodek. Te in še cela vrsta drugih pomenskih napak se je zagrizeno vgnezdila v vse naše medije, tiskane in govorjene. V njih je že skoraj celo desetletje z nerazumljivo vztrajnostjo zasidran glagol privoziti, ki je zamenjal več desetletij pomensko pravilno rabljenega pripeljati. Kdor je uspešno opravil vsaj en razred slovenske osnovne šole, bi moral vedeti, da pridejo učenci v šolo peš ali pa se pripeljejo z avtomobilom ali tramvajem, od daleč tudi z vlakom. Če vozniki vozijo prehitro, lahko privozijo (t.j. pridobijo) kakšno minuto, lahko pa si s prehitro vožnjo »privozijo/pri- služijo« tudi visoko globo; vsekakor pa se v šolo ali kamorkoli pripeljejo. Glagola peljati in voziti sta ne-dovršna. Italijanščina ju sploh ne pozna, saj ima za vse samo portare, pa še arrivare in partire. Zato se moramo naučiti in si zapomniti, da npr. vlak pripelje in odpelje s postaje. Na voznem redu (ital. orario) pa bomo našli zapisane prihode in odhode vlakov. Ker gre za redne, vsakodnevne prihode in odhode izhajamo iz glagola hoditi, ne iti. Dopoldanski vlak pripelje npr. ob 10. uri, odpelje pa deset minut pozneje. Oba glagola pripeljati in odpeljati sta dovršna. Zato moramo med prihajanjem reči: vlak pelje (vozi, prihaja) na postajo, po prihodu pa: vlak je pripeljal na postajo. Zadnje čase pa se je napačnemu glagolu privoziti (namesto pravilnega pripeljati) pod vplivom italijanščine in tudi slovenskega narečja pridružil celo glagol nositi, prinesti in odnesti. 20. julija sem v daljšem prispevku prebrala, da prinese dekle, ki se preživlja s prostitucijo, svojo stranko kar na dom. Kako jo prinese domov, na hrbtu ali v naročju, nam avtorica ni povedala. Lahko bi se izognila šali, in napako preskočila kot nekaj naklju- čnega in nepomembnega, če ne bi le dva dni kasneje dnevnik z debelimi črkami zapisal celo v naslovu: »... kradel v marketu in se upiral policistom, ki so ga odnesli v kvestu-ro.« Kar tri hude napake na kupu! Policisti so ga namreč odpeljali na kvesturo zaradi upiranja javnemu funkcionarju. Da se je upiral policistom, ki so ga odpeljali na kvesturo, nam namreč pove le, da se je upiral, medtem ko so ga peljali na kvestu-ro. Napako »odnesti v kvesturo« je zakrivil, kdor je napisal naslov, v kratkem poročilu namreč v zadnjem stavku piše: »Ko so ga odpeljali z avtomobilom v kvesturo... « Pravilno bi bilo: Ko so ga peljali na kvesturo.... Po oknih je namreč tolkel med vožnjo, zato nedovršnik peljati. Nesti namesto peljati je po 66 letih slovenskih šol res nedopustna napaka. Upajmo, da ne bo našla posnemovalcev. Lejla Rehar Sancin odprta tribuna Pri Novem Matajurju pripravljeni • • na soočenje z novimi izzivi V polemiko, ki jo je sprožil Svet slovenskih organizacij z izjavo o skupni imovini ter o pluralizaciji Primorskega dnevnika, je bil nekajkrat vključen tudi Novi Matajur. Ker namigovanja izkrivljajo realnost, rojevajo dvome in širijo slabo energijo, je moja dolžnost, da pojasnim nekatera dejstva. Novi Matajur, naslednik in dedič štirinajstdnevnika Matajur (ki je začel izhajati že oktobra 1950), se je leta 1974 (pre)rodil pod okriljem Založništva tržaškega tiska, torej ža-ložbe, ki je izdajala tudi Primorski dnevnik. Bili smo pod isto streho in upravo skoraj dvajset let in tudi sama sem svojo novinarsko prakso in pot začela prav v tržaškem uredništvu dnevnika. Leta 1991 je bila zaradi takratne hude krize dnevnika ustanovljena novinarska Zadruga Novi Mata-jur. Prevzela je lastnino (glavo) časopisa in njegove uslužbence, novinarje in tiskarske delavce. Projekt je bil takrat tvegan in smo bili na prepihu, k sreči je uspel in smo shodili. Zadruga Novi Matajur je vsekakor nastala v dogovoru z ZTT-jem in s Primorskim dnevnikom in to je bila edina pot, da se vsak časopis posebej reši. Ohranili pa smo vse že nastavljene povezave in sodelovanja: kurirsko službo in raznašanje dnevnika, medsebojno informiranje, izmenjavo člankov in fotografskega gradiva, isto tiskarno, isto oglaševalsko službo danes kot v preteklosti ter druge usluge. Uredništvo Novega Matajurja je v zadnjih petintridesetih letih - torej tudi po ustanovitvi Zadruge Primorski dnevnik - referenčna točka za PD, kateremu po naših močeh in njegovih potrebah, vsekakor po dogovoru z redakcijo, posredujemo informacije iz našega prostora. Ob tem pa mislim, da lahko rečem, da so vrata PD odprta tudi drugim. (Ne želim pa omenjati tokrat drugih manjšinskih ali manjšini namenjenih medijev, s kom sodelujejo in katere privilegirane odnose imajo s slovenskimi programi javne radiotelevizijske hiše Rai, saj o tem nikoli ne govorimo in še manj polemiziramo!) Če je informiranje iz Videnske pokrajine na straneh PD vsebinsko zadovoljivo, je vsekakor odprto vprašanje. Še najmanj smo zadovoljni Slovenci iz Furlanije, saj bi se radi bolj pogosto videli v dnevniku. Če pa smo pošteni, moramo priznati, da se je poročanje iz naših dolin v zadnjih letih občutno povečalo. Sprašujem pa se, koliko smo vidni Slovenci Videnske pokrajine, naša dejavnost in problematika v drugih manjšinskih medijih, ki ravno tako kot Primorski dnevnik in Novi Matajur prejemajo javne prispevke ter oblikujejo javno mnenje in koliko so kulturno, vsebinsko (tudi v teritorialnem smislu) ter politično pluralni? Kot Novi Matajur smo pripravljeni na vsako soočenje in celo si ga iskreno želimo. V našem delu ustvarjanja dvojezičnega časopisa ni receptov. Po drugi strani je področje medijev v vsaki jezikovni manjšini najbolj težko in občutljivo. Ob dejstvu pa, da je (mimo šolskih kadrov) verjetno prav v tem sektorju zaposlenih največ intelektualcev, ne moremo spregledati velike odgovornosti, ki jo manjšinski medji imamo. Vprašanje je, kako verodostojno in celovito sliko naše manjšinske skupnosti ponujamo bralcem in gledalcem ter v kakšni meri in kako poglobljeno spremljamo dogajanje v manjšini. Še dodatni izziv pa predstavlja poročanje o prizadevanju, da se manjšina posodobi in racionalizira svoj organizacijski ustroj, zato da se ustvarijo nove priložnosti in da se mlajše generacije lahko lotijo novih vsebin in oblik udejstvovanja. Vprašanje je tudi, ali naj so manjšinski medij odraz in ogledalo manjšinske realnosti ali pa naj gojijo tudi ambicijo, da delujejo kot spodbujevalci njene rasti in razvoja? Osebno že več let zagovarjam tezo, da bi na medjiskem področju v videnski pokrajini veliko pridobili na ugledu, moči, političnem vplivu, in to v dobro ne le manjšinske skupnosti pač pa celotnega teritorija, če bi združili intelektualne potenciale in finančne resurze v enem samem dvojezičnem časopisu. Pred skoraj desetimi leti je časopis Dom zašel v hudo krizo, nato ni izhajal skoraj poldrugo leto. Morda je bil takrat pravi trenutek za razmislek, kako naprej v Benečiji z novimi projekti. A se ni nič zgodilo, le nezaupanje med nami se je povečalo. Dejstvo je, da so na uredništvu Doma predlog o novem skupnem časopisu interpretirali kot napad nanje, kot voljo zmanjšati njihov pomen in vlo- go, nenazadnje kot poskus združitve z Novim Matajurjem ali celo ukinitve. V resnici, podobno kot bi morali obravnavati predlog o eni sami krovni organizaciji za slovensko manjšino (če bi bila za to volja, a je ne vidim), menim, da ne bi smeli niti na medijskem področju združevati obstoječega, pač pa s skupnimi močmi ustvariti nekaj novega v duhu sodobnega časa in na podlagi sedanjih ter bodočih potreb manjšine. »Torej bomo zaparli, de bi se prilagodili niekim nejasnim strategijam, ki parhajajo od zuna in se ne vie, kam peljejo?« in še: »Brez no-bednega predhodnega dogovora z zainteresiranimi, brez nujne potrie-be, brez kake razprave se nekduo vtikava v življenje, v projekte, delovanje nieke avtonomne ustanove, ki povarh poviedano spada drugi "družini"«. S temi in še bolj ostrimi besedami so na straneh časopisa maja lani (pod naslovom O združitvi in zapartju Doma, Dom bo šu naprej mierno in modro po začartani poti) odgovorili na pismo, ki sta ga podpisala predsednik Slovenske kulturne gospodarske zveze in predsednik Zadruge Novi Matajur, v katerem sta SSO-ju in Domu predlagala sestanek, da bi se pogovorili o možnostih in oblikah sodelovanja. Drugih odgovorov do danes ni bilo. Kot Novi Matajur bomo še naprej iskreno sodelovali s čedajskimi kolegi, če bo kaj novega nastalo na tem področju, pa bo sam čas pokazal. Vse to pa ostaja zanimiv in konkreten pokazatelj stanja v naši manjšini. Vsekakor o medjih, kot o vseh drugih področjih manjšinskega udej-stvovanja in življenja, je poklicana, da se najprej ukvarja mešana delovna skupina SKGZ-SSO in da posledično iznese konkretne predloge. Ni racionalno, logično in niti pošteno, da se obravnavajo problemi parcialno in neskladno, kot je tudi nesmiselno ustanavljanje vzporednih komisij, če nam je res vsem skupen cilj poskusiti usklajeno rešiti odprta vprašanja v manjšini. Glede nepremičnin pa samo to: nekateri medji v manjšini imajo srečo, da razpolagajo z lastnimi sedeži, drugi plačujemo najmenino po tržni ceni, kar seveda bremeni našo bilanco. Tudi to bi morali upoštevati pri dodelitvi sredstev, če smo intelektualno pošteni in se želimo dejansko izogniti privilegijem. lole Namor 16 Torek, 2. avgusta 2011 KULTURA / APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Kupoprodajne borze še ni konec »Bad« Mario, Cassano Manchester Balotelliju ni po godu - Udinese bi potreboval še kako okrepitev MILAN/RIM - »Bad boyu« Mariu Balotelliju angleško mesto Manchester, kot je včeraj izjavil, ni po godu. Kaj pa mestna ekipa City? »S soigralci je vse v redu. S trenerjem tudi. Pogrešam pa družino in prijatelje,« je še dodal 20-letni Balotelli (21. rojstni dan bo praznoval 12. avgusta), ki bi se rad znova vrnil v domači Milan. Ampak ne k Interju, tokrat h mestnemu tekmecu Milanu. Rdeče-črni ga neposredno snubijo: »Prej ali slej bo Mario prišel k Milanu,« je potrdil Galliani. Milan in Inter se bosta že v soboto spopadla za prvo lovoriko v sezoni 2011-12, državni superpokal, ki ga bodo igrali v Pekingu. Za Milanovega nogometaša naj bi se medtem zanimala Genoa in Fiorentina, kar pa so pri Milanu zanikali. Romin trener Luis Enrique bržkone ni najbolj zadovoljen z letošnjim »merkatom«, saj je vodstvo rimskega prvoligaša zaprosil za nove okrepitve. Na spisku želj španskega trenerja so branilec Kjaer, en napadalec med Fernandom, Guarinom in Luchom Gon-zalesom ter en napadalec med Palaciom, Nilmarjem, Douglasom Costo in Shaqirijem. V Palermu so ostali trije slovenski nogometaši: Bačinovič, Iličic in Andelkovic. 22-letni Jasmin Kurtič je šel na posodo k Vareseju v B-ligo. K moštvu sicilskega glavnega mesta pa se seli Argentinec Matias Silvestre. Angleški Manchester United še naprej trmasto pritiska na We-sleya Sneijderja, ki je sicer Interjev igralec. Sneijder »stane« 35 milijonov evrov, nizozemski nogometaš pa si želi najmanj štiri letno pogodbo. Chelsea naj bi se medtem zanimal za Hrvata Luko Modrica. Tottenhamu so Londončani ponudili 34 milijonov evrov. Še eno okrepitev iščejo tudi pri videmskem Udineseju, ki bo 16. ali 17. avgusta igral prvo kvalifikacijsko tekmo za uvrstitev v fazo skupin lige prvakov. Šušlja se, da se klub zanima za Maxija Lo-peza oziroma za Dos Santosa. Mario Balotelli na prijateljski tekmi proti ekipi Galaxydefends iz Los Angelesa ansa kolesarstvo Cadel Evans po Touru še pri BMC ZÜRICH - Zmagovalec letošnje kolesarske dirke po Franciji Avstralec Cadel Evans je s svojimi dosedanjimi delodajalci iz ekipe BMC podaljšal sodelovanje do leta 2014. »Mislim, da smo kot ekipa uspešni in da smo skupaj zelo napredovali,« je povedal 34-letni Evans. Slednji je k BMC prestopil leta 2010, ko je osvojil naslov svetovnega prvaka, letos pa je s švicarsko-ameriško ekipo vknjižil največji uspeh z zmago na Touru. PO POLJSKI - Nemški kolesar Marcel Kittel (Skil Shimano) je zmagovalec druge etape dirke po Poljski, s čimer je zadržal rumeno majico vodilnega. TENIS - Najboljša slovenska teniška igralca sta na najnovejši jakostni teniški lestvici izgubila eno mesto: Polona Hercog je 40., Blaž Kavčič pa 76. Tretja slovenska igralka Nastja Kolar pa je napredovala z 260. napredovala na 237. mesto. Na turnirju Croatia Open v Uma-gu pa je v nedeljo slavil zmago Ukrajinec Dol-gopolov, ki je premagal domačina Čilica. FORMULA 1 - Zmagovalec enajste dirke svetovnega prvenstva formule 1 na Madžarskem je Britanec Jenson Button (McLarenMercedes). Drugi je bil svetovni prvak Sebastian Vettel (Red Bull), ki je obdržal vodstvo v skupnem seštevku, tretji pa Fernando Alonso (Ferrari). Naslednja dirka bo 28. avgusta v Belgiji. KAUZER DRUGI - Slovenski tekmovalec Peter Kauzer je na testni tekmi pred OI v Londonu v konkurenci kajakašev zasedel drugo mesto, Urša Kragelj pa je bila v konkurenci kajakašic tretja. plavanje - Konec svetovnega prvenstva v Šanghaju Lochte, hamburger in Kitajci ZDA s 16 zlatimi medaljami so pred Kitajci (i 5) najuspešnejša država SP - Brez dopinškega primera (za zdaj) komentar In spremeniti vrstni red? Izšlo se je kar z dvema rekordoma. Kitajcev na 1500 prosto je posegel v preteklost, saj je Grant Hackett svojega postavil pred desetimi leti, nekaj skoraj nepojmljivega za moderno plavanje. Doba Hacketta in Thorpa je bila vedno zavita v meglico dvomov. Kaj sta imela oba Avstralca posebnega. Moč in tehniko, vrhunske (tedaj ek-skluzivne) kopalke ali še kaj drugega. Sun Yang je v zadnjih dveh bazenih izbrisal Hacketta iz seznama rekorderjev in novo dobo začel veliko pred vsemi predvidevanji o nekaj letih čakanja na prve najboljše znamke. Zadeva z rekordi pa ni rešila prireditve, ki je bila vsekakor bleščeča, z novimi svetlobnimi učinki in posebno z novimi imeni. Prvenstvo je iz izvedbe v izvedbo bolj cirkuško. Koliko prvih mest bo zmogel Ta ali Oni. Kakšen smisel ima isto ime, ki osvoji na primer 50, 100 in 200 metrov. Plaval bi samo 100 in ostal bi še vedno prvi. Saj bi bil tak tudi če bi si izmislili plavanje na 150 in 250 metrov. Inflacija vedno pomeni razvrednotenje. Nekaj idej je prišlo ob spremljanju finalnih odločitev v panogah z mešanimi slogi in v štafetah. Mešane se začenjajo z delfinom, nadaljujejo s hrbtnim in prsnim slogom in zaključujejo s prostim. Štafete začenjajo s hrbtnim, nadaljujejo s prsnim in delfinom in končajo s kravlom. Mešane proge nekoliko nastradajo, ker se drugi del s hrbtnim slogom začenja s klasičnim odrivom od stene, medtem ko je start v samo hrbtni panogi izveden s prijemom rok na zgornjem delu startnega bloka, s telesom izven vode in z vzvratnim skokom, ki mu sledi poglobitev in najmanj deset metrov pod vodo. V štafetah začenjajo s hrbtnim slogom, ker bi sicer rado prihajalo do trčenj, ker bi hrbtaš začenjal ritenski, medtem, ko bi nekdo drugi komaj prihajal. Res pa je, da so pogoji za vse enaki. Lahko pa bi vse te panoge popestrili s tem, da bi dovolili poljubni vrstni red slogov, z izjemo hrbtnega začetka v štafetah. Nekdo, ki bi bil boljši v prsnem, bi si v prvem delu pridobil nekaj naskoka, ki bi lahko taktično pogojeval nasprotnike. Drugi bi izbral delfin ali kar kravl. Pri sedanjih zaporedjih se že vnaprej ve, koliko bo kdo plaval v vsakem delu, medtem ko odpade miselni faktor, ki bi ga prispevala poljubna razvrstitev slogov. Do naslednjega prvenstva, ki bo čez dve leti v Du-baju, se ne bo zgodilo ničesar. Bruno Križman ŠANGHAJ - Ryan Lochte je prvi zvezdnik svetovnega plavanja. Na svetovnem prvenstvu v Šanghaju je Američan dobival tudi medsebojne dvoboje s slovitim rojakom Michae-lom Phelpsom in postal prvi zvezdnik tekmovanja, na koncu pa se je 26-letni tekmovalec s Floride veselil kar petih naslovov svetovnega prvaka in brona. Phelps je ameriško himno slišal štirikrat. Prav dvoboj Lochte -Phelps je tudi napovedani boj za prvega plavalca olimpijskih iger v Londonu. Kot kaže, je Lochte dokončno stopil iz Phelpsove sence, a oba sta za olimpijske igre 202 že napovedala veliko trdega dela in upata, da se jima bo trud poplačal. «Rad bi postal najboljši plavalec na svetu, kar še nisem, in tja si želim,» pravi Lochte, ki ve, da posebej v ZDA štejejo le olimpijski naslovi. Magnet za publiko je bil Lochte, ki je navdušen predvsem nad različnimi čevlji in ima z diamanti okrašene zobe, že o nekdaj. Nikoli ni skrival, da kot »dodatno prehrano« rad poje tudi kakšen hamburger in tudi zato je bil vedno blizu navijačem. Seveda štejejo predvsem dosežki v vodi in prav Lochte je bil prvi, ki je v Šanghaju zrušil svetovni plavalni rekord odkar so plavalci visokotehnološke kopalke vnovič zamenjali s tekstilnimi. Lochte in Phelps sta bila tudi garanta, da so ZDA s 16 zlatimi medaljami, skupno pa sedemnajstimi, ostale najuspešnejša država 14. plavalnega svetovnega prvenstva. A na koncu je bilo tesno. Kitajci so s 15 zlatimi medaljami doma krepko presegli izkupiček enajstih naslovov s prejšnjega prvenstva v Rimu. Čeprav so jih plavalci v bazenu osvojili le pet, Sun Yang je ob Lochteju dosegel edini svetovni rekord, pa so gostitelji letošnjega prvenstva potrdili stalen napredek in napovedali predvsem boj za zlata odličja v različnih tehničnih disciplinah. Poznavalci kitajskega športa trdijo, da je bila naloga 117 domačih športnikov, da že na letošnjem prvenstvu prehitijo ZDA in svojo nalogo s z desetimi zlatimi medaljami odlično opravili predvsem skakalci v vodo, bilo pa je tudi nekaj presenetljivih uspehov, kot denimo srebrna medalja ženske vaterpolske reprezentance. Pri tem so se okrepili tudi s slovitimi trenerskimi imeni in Sun Yanga je do svetovnega rekorda popeljal tudi avstralski trener Denis Cotterell, ki ga je pripravil za domače tekmovanje. Tako kot Američani v plavanju so pred Kitajci ostale tudi Rusinje v sinhronem plavanju, kjer so se morale Kitajke zadovoljiti s šestimi srebri. Kitajska je v bazenu s petimi zlatimi medaljami, skupno pa kar 14 uvrstitvami na stopničke, dokončno našla nekdanjo plavalno moč. Že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja so kitajski plavalci blesteli na mednarodni sceni, vendar so jih v tem obdobju več kot šti-ridesetkrat zalotili pri jemanju nedovoljenih poživil, ugled in tudi uspehe pa so si uničili med prvenstvom 1998 v avstralskem Perthu, kjer so doping dokazali sedmerici. Nova generacija plavalcev vsaj zaenkrat tovrstnih težav nima. SLOVENKI SPOR - Nastope slovenskih plavalcev je zasenčil po nepotrebnem izpostavljen spor znotraj ekipe, ki vsaj na Kitajskem še ni našel poti k razrešitvi. »Ni skrivnost, da je na relaciji med Anjo Klinar in Miho Potočnikom prišlo do problema, a obenem verjamem, da ni ta ni tak, da se ga ne bi dalo rešiti. Pričakujem, da bosta trener in plavalka septembra normalno začela sezono in se pripravljala na olimpijske igre v Londonu,» pravi trenutno «prvi» slovenski trener Roni Pikec. Slovenija se je s Kitajske vrnila brez kolajn. ITALIJANI - »Azzurri« so se s Šanghaja vrnili s tremi zlatimi, štirimi srebrnimi in dvema bronastima kolajnama. Letošnje SP si bodo na Apeninskem polotoku zapomnili predvsem po »potrditvi« Federice Pellegrini (prva na 400 in 200 m prosto) in zmagi »settebella«, ki se na svetovni vaterpolski vrh vrača po 17 letih. Američan Ryan Lochte ansa Končne odločitve MOŠKI - 400 m mešano: 1. Ryan Lochte (ZDA) 4:07,13; 2. Tyler Clary (ZDA) 4:11,17; 3. Juja Horihata (Jap) 4:11,98; 4. Huang Chaosheng (Kit) 4:13,62; 5. Joanis Drimonakos (Grč) 4:14,62; 6. David Verraszto (Mad) 4:15,67; 7. Wang Cheng-Xiang (Kit) 4:15,89; 8. Roberto Pavoni (VBr) 4:19,85; 1500 m prosto: 1. Sun Yang (Kit) 14:34,14 SR; 2. Ryan Cochrane (Kan) 14:44,46; 3. Gergo Kis (Mad) 14:45,66; 4. Pal Jonsen (Fer) 14:46,33; 5. Chad la Tourette (ZDA) 14:52,36; 6. Peter Vanderkaay (ZDA) 15:00,47; 7. Samuel Pizzetti (Ita) 15:15,81; 8. Johsuke Mijamoto (Jap) 15:20,67; 50 m hrbtno: 1. Liam Tancock (VBr) 24,50; 2. Camille Lacourt (Fra) 24,57; 3. Gerhard Zandberg (JAR) 24,66; 4. Aschwin Wildeboer (Špa) 24,82; 5. David Plummer (ZDA) 24,92; 6. Nicholas Thoman (ZDA) in Guy Barnea (Izr) oba 25,01; 8. Flori Lang (Švi) 25,15; 4 x 100 m mešano: 1. ZDA (Nicholas Thoman, Mark Gangloff, Michael Phelps, Nathan Adrian) 3:32,06 Min.; 2. Avstralija (Hayden Stoeckel, Brenton Rickard, Geoff Huegill, James Magnussen) 3:32,26; 3. Nemčija (Helge Meeuw, Hendrik Feldwehr, Benjamin Starke, Paul Biedermann) 3:32,60; 4. Japonska 3:32,89; 5. Nizozemska 3:34,11; 6. Velika Britanija 3:36,58; 7. Kanada 3:36,80; 8. Poljska 3:37,44 ŽENSKE: 50 m prsno: 1. Jessica Hardy (ZDA) 30,19; 2. Julija Jefimova (Rus) 30,49; 3. Rebecca Soni (ZDA) 30,58; 4. Leiston Pickett (Avs) 30,74; 5. Jennie Johansson (Šve) 30,89; 6. Leisel Jones (Avs) 31,01; 7. Moniek Nijhuis (Niz) 31,33; 8. Rebecca Ejdervik (Šve) 31,45; 50 m prosto: 1. Therese Alshammar (Šve) 24:14; 2. Ranomi Kromowidjojo (Niz) 24,27; 3. Marleen Veldhuis (Niz) 24,49; 4. Francesca Halsall (VBr) 24,60; 5. Aleksandra Herasimenja (Blr) 24,65; 6. Jeanette Ottesen (Dan) 24,67; 7. Arianna Vanderpool-Wallace (Bah) 24,79; 8. Jessica Hardy (zDA) 24,87; 400 m mešano: 1. Elisabeth Beisel (ZDA) 4:31,78; 2. Hannah Miley (VBr) 4:34,22; 3. Stephanie Rice (Avs) 4:34,23; 4. Mireia Belmonte (Špa) 4:34,94; 5. Ye Shiwen (Kit) 4:35,15; 6. Li Xuanxu (Kit) 4:35,78; 7. Barbora Zavadova (Češ) 4:38,04; 8. Caitlin Leverenz (ZDA) 4:38,80; / SVET Torek, 2. avgusta 2011 17 1 nogomet - Kras Repen začel priprave čimprej znova v D-ligi« Trener Sergej Alej ni kov: »V elitni ligi ne bomo imeli lahkega dela« rolkanje Nicola Iona (Mladina) gre na SP ft \S -A w J £ \y A A Popolnoma prenovljena ekipa Krasa s trenerji in vodstvom kluba kroma Krasov hišnik Matteo je Krasovim nogometašem pripravil brezhibno travnato podlago. Na zeleni tanko pokošeni repenski zelenici, ob kateri se je zbralo precej radovednežev, so rdeče-beli včeraj pozno popoldne opravili prvi trening v novi sezoni 2011-12. Igrali bodo sicer v elitni (kot smo že poročali prejšnji teden) in ne v D-ligi, kot so po tihem upali v Krasovem taboru. »Pripravljeni smo bili na obe opciji. D-ligo si bomo morali izboriti na igrišču,« je poudaril predsednik Goran Kocman, ki je sprva novim in maloštevilnim starim (Kneževič, Bat-ti, Dovier, D'Aliesio, Damato, Martini je bil včeraj odsoten) igralcem predstavil novega trenerja Sergeja Alejnikova. »Trdo delo, red in disciplina,« je precej avtoritarno dejal nekdanji Juven-tusov nogometaš. Skorajda prestrašene igralce je nato sprostil s stavkom: »Če se boste držali vseh pravil, če boste spoštovali odbornike, trenerje in soigralce, & A^s V«/ če se boste maksimalno potrudili, potem se bomo tudi zabavali. Nogometaš pa se zabava, če zmaguje. V elitni ligi ne bomo imeli lahkega dela. Treba se bo pošteno potruditi,« je povedal redkobesedni beloruski trener, ki je Kras že vodil v sezoni 2007/08 v promocijski ligi (končno 5. mesto). V imenu glavnega pokrovitelja, podjetja Koimpex, je moštvo pozdravil predsednik Vojko Kocman, ki ni skrival želje, da bi rad čimprej, že v prihodnji sezoni, rad videl Kras znova v D-ligi. Ko-cman je obenem opozoril, da naloga ne bo lahka. »Včasih ne zadoščata ne trud in ne dobra volja, potrebna je tudi športna sreča,« je dodal Kocman. Novim nogometašem je dobrodošlico zaželel tudi Krasov častni predsednik Niko Centrone, ki je vsem skupaj voščil uspešno sezono. Še nekaj novosti v Krasovem širšem izboru igralcev. Moštvu so se pridružili še mladi Oliver Scaringi, Kevin Schira-no in Giuseppe Fabio Simone. Prva dva prihajata z juga Italije. S člansko ekipo je začel priprave tudi mladi in obetavni Do-linčan Alex Rossone, ki je v lanski sezo- Kras Repen 2011/12 Vratarji: Davide Lorenzoni (letnik 1993, letos Livorno), Giuseppe Fabio Simone (84, Barletta), Andrea Dovier (90). Obramba: Fabio Pittilino (77, Manzanese), Gianpaolo Corso (82, ISM Gradisca), Dimitri Batti (86), Lorenzo Colavetta (89, Torviscosa), Alex Rossone (94, naraščajniki Kras), Oliver Scaringi (93, Bari), Kevin Schirano (93, Canaletto). Sredina: Nicola Paolini (75, Union Quinto), Rok Božič (85), Alberto Favero (82, Opitergina), Gabriele La Pasquala (Virtus Corno), Jonathan Gonzales (Udinese), Nicolo D'Aliesio (92), Lorenzo Damato (92), Artur Alejnikov (91), Capalbo Ulpiano (90, Pro Fagagna). Napad: Radenko Kneževič (79), Davide Pizzini (86, Sondrio), Luca Filippo (89, Torviscosa), Jar Martini (91). Trener: Sergej Alejnikov. Trener vratarjev: Bojan Gulič. Kondicijski trener: Matej Bombač. umetnostno kotalkanje Francesca Roncelli na DP dosegla cilj Slovenska kotalkarica Francesca Roncelli, članica tržaškega kluba Gioni, je na državnem prvenstvu v Roccarasu dosegla zastavljeni cilj. V kombinaciji je med članicami osvojila 2. mesto in si tako priborila nastop na evropskem prvenstvu. Roncellijeva bo tako v reprezentančnem dresu prvič tekmovala v kombinaciji. 26-letna Tržačan-ka, ki sicer živi v Neaplju, kjer študira na fakulteti za arhitekturo (specialistični študij), je v Roccarasu v prostem programu osvojila 5. mesto (v kratkem je bila 6.). Potem ko je bila junija 7. v obveznih likih, ji je pripadlo 2. mesto v kombinaciji. »Zelo sem zadovoljna. Nov dolgi program, ki sem ga predstavila prvič v Roccarasu, sem izvedla dobro. Letos sem v izvedbo vključila tudi trojni lutz in trojni flip, ki sta mi uspela, prvič po dveh letih pa sem brez napak izvedla tudi dvojni axel,« je pojasnila navdušena Roncellijeva. V kratkem programu pa je bila manj prepričljiva, želi pa si, da bi ji šlo bolje od rok septembra meseca na evropskem prvenstvu. Državni naslov je drugič zapored osvojila Debora Sbei, ki je bila najboljša tudi v kombinaciji (natopile so 4 članice), druga je bila Cristini Trani, Annalisa Graziosi pa tretja. Francesca Roncelli si bo zdaj privoščila nekaj dopusta: deset dni bo preživela doma, v Trstu, nato pa se bo vrnila v Neapelj. V Nabrežini košarkarski in odbojkarski »maraton« V organizaciji AŠD Sokola in ob pomoči igralcev Sloge se je v nedeljo popoldne zaključil turnir 24-ih ur košarke in odbojke. Na odbojkarskem igrišču se je pomerilo 20 ekip, od katerih je najboljšo uvrstitev dosegla ekipa Meglio tardi che mai. Med košarkarji (11 ekip) pa se je na vrh lestvice povzpela ekipa Bunker Team. Zmago si je zagotovil tisti, ki je v 30. min zbral največ točk. Prve tekme so se odvijale bolj za šalo kot zares. V zadnjih tekmah pa je bila želja po zmagi zapisana na vsakem obrazu tekmovalcev. Čeprav ekipe niso igrale stalno, se niso kratkočasile in bile ob neutrudljivem glasu "špikerja" Danjela Malalana prav zadovoljne. Večina udeležencev bi izkušnjo zelo rade ponovile. Poleg običajnih nagrad so na turnirju podelili še vrsto drugih nagrad: najboljši igralec košarke - Niko Danev, najmlajši igralec - Samuel Zidarič, najboljši igralec odbojke - Dennis Riosa, najmlajše igralke odbojke - Petra Sossi, Urška Rav-bar, Maja Kojanec, Anastazija Pertot, miss turnirja - Daniela Ciocchi, mister turnirja - Aleš Grilanc, nagrada za požrtvovalnost - Igor Vodopivec, najbolj simpatična ekipa - Pam pam team, pokal šanka - OMK in posebna nagrada "špiker" - Daniel Malalan. r ^ - ni igral pri združeni ekipi naraščajnikov. Kras bo do velikega šmarna v Rep-nu treniral vsak dan. Prosto bodo imeli le ob nedeljah. Prijateljskih tekem v prvem delu priprav, ko bo treninge v glavnem vodil kondicijski trener Matej Bombač, ne bodo igrali. Prvi krog državnega pokala bo 28. avgusta. Prvenstvo elitne lige se bo začelo 11. septembra. Včeraj so priprave na novo sezono v Bazovici začeli tudi igralci Muggie, ki bodo prav tako igrali v elitni ligi. Tretji tržaški elitni ligaš San Luigi bo prvi trening imel v četrtek v Trebčah. (jng) Nicola Iona Na svetovnem rolkarskem prvenstvu, ki bo od torka, 9. do sobote, 13. avgusta na Norveškem (v krajih Aure in Kri-stiansund) bo nastopil tudi tekmovalec Mladine Nicola Iona. Na sporedu so štiri tekme, perspektivni sedemnajstletni rol-kar pa bo med mladinci tekmoval na dveh, in sicer na 10 kilometrski preizkušnji v reber v klasični tehniki in na 24 kilometrski preizkušnji s skupinskim startom (skating). V nasprotju s tradicijo ŠD Mladina je Iona boljši na daljših razdaljah in v reber, manj pa v sprintu. Letos je z italijansko reprezentanco nastopil že na treh preizkušnjah svetovnega pokala in si z uspešnimi nastopi priboril tudi vpoklic v ekipo, ki bo potovala na Norveško. Ob rolkanju se še vedno posveča tudi smučarskemu teku pri klubu Sci Club 70. V italijansko mladinsko reprezentanco so vpoklicali pet tekmovalcev, med katerimi je kriški rolkar med najmlajšimi. Na svetovnem prvenstvu bo sicer tekmoval tudi med tri leta starejšimi tekmeci. Sofia Carciotti skoki v vodo - DP v Bergamu Tudi Sofii Carciotti ekipni »scudetto« Skakalke v vodo tržaškega kluba Trieste Tuffi so še četrtič zapored osvojile ekipni naslov državnih prvakinj, v absolutni konkurenci (z moško ekipo) pa so bili Tržačani drugi. K osvojitvi lovorike ženske ekipe je prispevala tudi 17-letna Sofia Carciotti, ki je z najboljšimi Trža-čankami končala nastope na absolutnem državnem prvenstvu v Bergamu. Tam je Sofia tekmovala s stolpa, kjer ji je nastop v finale spodletel (bila je 14.), bolj prepričljivo pa je nastopila z enometrske deske, kjer je osvojila 17. mesto med 21 tekmovalkami. »S svojim nastopom sem zadovoljna, konkurenca na tekmi pa je bila res zelo kakovostna,« je pojasnila Car-ciottijeva po nedeljski tekmi z enometr-ske deske in s kančkom razočaranja še pojasnila, zakaj s stolpa, njene paradne discipline, letos ni šlo po načrtih (lani je bila 7.): »Zaradi natrpanosti koledarja nisem uspela pripraviti dobro vseh težjih skokov, obenem pa sem čutila tudi nekaj bolečine v rami,« je povedala dijakinja li-ceja F. Prešeren, ki jo je prav poškodba rame letos mučila več mesecev. Zato v bistvu ni tekmovala celo sezono, k ekipnemu državnemu naslovu pa je kljub temu dala svoj doprinos. Na poletnem državnem prvenstvu za kategorije je med mladinkami osvojila 3. mesto, na Grand Pri-xu Azzurri d'Italia pa je zmagala. Za končni ekipni državni naslov so šteli še letošnji izidi tržaških tekmovalk na poletnih in zimskih državnih prvenstvih za kategorije, zimskih in poletnih absolutnih državnih prvenstvih ter rezultati na pokalu London 2012. Ze danes čaka Carciottijevo nov nastop: z italijansko mladinsko reprezentanco bo v Rimu nastopila na mednarodni tekmi za trofejo Niccolo Campo -Roma per Bimbingamba. Carciottijeva bo med mladinkami merila moči z enome-trske deske in s stopla s tekmovalci iz Gruzije, Hrvaške, Španije, Nizozemske, Kanade, Velike Britanije, Brazilije, Grčije in Danske. Na svet je priveKala mala kroma □ Obvestila Mí ¡a « —' ® £ Tanio in Mitjo se veselimo vsi pri OD Bor ŠD SOVODNJE organizira na nogometnem igrišču v Sovodnjah Nogometni kamp Sovodnje 2011 in sicer od 16. 8. do 20. 8. v jutranjih urah od 9.00 do 12.30. Prijavnina znaša 40,00 € ter se poravna prvi dan ob prihodu na kamp. Prijavijo se lahko dečki in deklice rojeni v l. 1997 do l. 2006. Ti bodo razdeljeni v ustrezne starostne skupine za vadbo. Ob zaključku sledi še skupno druženje vseh sodelujočih. Prijave in informacije: po elektronski pošti: asdsovodnje@libero.it; ali po telefonu: 0039-3283674301 (Rudi Devetak), 0039335312083 (Aleksij Soban), 0039-3280680499 (Simon Feri). ZSŠDI obvešča, da delujeta urada v Trstu in Gorici s poletnim urnikom od 8.00 do 14.00. AŠZ MLADOST in ZSŠDI organizirata Nogometni kamp v Doberdobu od 22. do 27. avgusta 2011. Namenjen je deklicam in dečkom od 5. do 13. leta. Informacije in vpis na tel. št.: 3393853924 (Emanuela). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata poletni plesni center za otroke od 4. do 10. leta starosti od 22. avgusta do 2. septembra 2011 v prostorih telovadnice OS Bevk na Opčinah. Za informacije in vpisovanje: info@cheerdancemillenium.com ali 3497597763. AKK BOR organizira na Stadionu 1. maja celodnevni košarkarski kamp. Prva izmena bo od ponedeljka, 22., do petka 26. avgusta, druga pa od ponedeljka, 29. avgusta, do petka, 2. septembra. Kamp je namenjen otrokom od 6. do 12. leta. Za informacije Karin 3406445370 ali karinmalalan@gmail.com. Prijave zbirajo tudi vsak petek od 17.00 do 19.00 v uradu AKK Bor na Vrdelski cesti 7. Vpise sprejemajo do 19. avgusta. 18 Torek, 2. avgusta 2011 KULTURA / Ozka rečica se je kmalu spremenila v ogromen rokav reke Mekong, ki že tisočletja napaja zemljo in jo z vztrajnim delom vietnamskih kmetov spreminja v eno izmed najpomembnejših žitnic te dežele. Ob bregovih, ki so jih krasili razkošni bananovci so se na kolih dvigale kolibe iz trsja, iz katerih so na visokih bambusovih palicah štrlele televizijske antene, v teh krajih morda edine znanilke prehoda v čas moderne tehnologije. Povzpela sem se na krov čolna in ob pihanju lahnega vetriča skušala ujeti v svoj objektiv te enkratne lepote južnega Vietnama, ki jih je še pred ne tako davnim časom svet poznal le z vojnih fotografij. Montagner Natrpan avtobus je hitel proti severu Vietnama. Mogoče pa bi bilo bolj primerno reči, da se je prevozno sredstvo, ki je imelo obliko avtobusa, s polževo hitrostjo premikalo po luknjasti cesti in puščalo za seboj velik oblak prahu, v katerem so se znašli potniki vsakokrat, ko so se z ogromno prtljago prekladali in trpali v to staro, poškodovano in umazano škatlo ali se vsuli iz / Z k s £ * ¡3 ča jih pločevinasta roleta, ki se jo po potrebi raztegne, ko te obseva sončna pripeka ali moči hladen dež. Največkrat je seveda pokvarjena in zagozdena v zarjavelem okvirju. Prostori na skrajnem koncu avtobusa se zadnji napolnijo. Tu se namreč najbolj občutijo vietnamske luknjaste ceste, saj potniki na njih poskakujejo, kot da bi sedeli na odskočnih deskah, kjer je trideset centimetrski skok v višino prav običajna stvar. Kljub temu sem se rada odločila za te sedeže, ker je tu navadno več prostora za noge. Ko avtobus ni bil natrpan z ljudmi, so mi družbo delale najrazličnejše pletene košare, vreče in gosi. Ko se ti posreči priti do prostega sedeža, postaneš njegov ujetnik. Prav res ne potrebuješ varnostnih pasov, saj sosedje in ogromna prtljaga tesno pritiska nate. In, če se ti spočetka zdijo številni avtobusni postanki odveč, postanejo čez nekaj časa pravo olajšanje, saj je to edina priložnost, ko si za trenutek lahko pretegneš otrple noge. Kot edini tuji popotnik sem v takih umazanih, zaprašenih in nadvse hrupnih avtobusih preživela dolge ure, ki jim ni bilo nikoli konca. Najhujša stran potovanja pa ni bilo skrajno špartansko udobje, v katerem se znajdeš, ko prestopiš vrata vietnamskega avtobusa, temveč osebje, ki je upravlja- čine, ali da sem prihranila nekaj denarja. To moje početje ima veliko globlji pomen: po eni strani sem ostala zvesta svojemu načelu, da se ne uklonim korupciji in Emilove-mu nauku. Po drugi strani pa mi je takšen način potovanja omogočil, da sem spoznala življenje najrevnejših Vietnamcev, z vso njegovo krutostjo pa tudi humanostjo. To je bil pravzaprav edini način, da sem se približala vietnamskemu človeku, ne samo tistemu, ki je od mene pričakoval denar, ampak tudi navadnemu človeku, v katerem je moj obisk vzbudil pristno zanimanje za tuji svet. Cesta se je počasi začela vzpenjati po osrednjem vietnamskem visokogorju, kjer domujejo hribovska ljudstva. Med njimi so mnoge jezikovne manjšine, katerih predniki so se ob prihodu Vietnamcev, umaknili v hribovite predele, kjer še danes ohranjajo tradicionalen način življenja, od tod tudi ime, ki so jim ga dali francoski kolonia-listi: Montagner. Nekatera med njimi živijo še v matriarhalni družini. Imetje podeduje ženska in po poroki se mož navadno preseli k ženini družini. Takrat podaljšajo hišo, ki po mnogih porokah doseže lahko tudi več kot trideset metrov, široka pa ostaja le šti- Po deželi visečih mrežic ri. Tako se hiše počasi daljšajo kot vlak, ki mu dodajamo vagone. Pa še eno posebnost imajo lesena bivališča hribovskih ljudstev, grajena so na visokih kolih.Pod bivalnimi prostori je prostor za hlev ter shramba za hrano in drva. Zaprašena cesta se je vila skozi mestece Dalat, ki ga zaradi visoke lege in milega podnebja obiskujejo vietnamski novoporo-čenci in turisti nasploh. Mestece so ustanovili v začetku 20. stoletja francoski kolo-nialisti in prav kmalu je postalo priljubljeno zatočišče Evropejcev, ki so hoteli ubežati sopari na vietnamskih obrežnih planjavah in v mekonški delti. Dalat so imenovali "mesto večne pomladi". Zaradi značilnega francoskega arhitekturnega stila, v katerem so zgrajene hiše, pa je kraj dobil tudi ime "mali Pariz". Po mojem pa se privlačnost tega kraja skriva v njegovi okolici, po kateri so raztresene vasice hribovskih plemen. Zaradi naraščajočega turizma postajajo domačini čedalje bolj prebrisani prodajalci domačih tkanin in po naseljih ob glavni cesti je že vse pripravljeno za sprejem radovednih turistov. (se nadaljuje) nje. Sprašujem se, ali so bili vietnamski avtobusi sploh kdaj novi. Na napisih, ki so še zdaj vidni na zarjavelih karoserijah, sem prepoznala kitajske ideograme in korejske črke. Iz tega sklepam, da je Vietnam svojčas uvozil iz teh dežel že rabljena vozila. Vendar so bili v državi, kjer je edini pogoj, da se vozilo premika, tudi že zdavnaj dotrajani avtobusi dobrodošli. Vietnamski avtobusi so neke vrste križanci med tankom, mučilnico, potujočim zaporom, tržnico in zoološkim vrtom. Po trije potniki sedijo na manj kot meter dolgem, največkrat lesenem sedežu, katerega naslonjalo je navadno razbito, da ti hrbet med vožnjo tolče ob železne drogove, ki so nekdaj podpirali naslonjalo. Človeku, ki je višji od metra in pol primanjkuje prostora, še posebno za noge. S koleni udarja v kovinski drog prednjega sedeža. Vse pa je še težje, ker so tudi tla navadno do zadnjega kotička pokrita z najrazličnejšim tovorom, od lesenih tramov do orjaških vreč z rižem, pa do plastičnih posod z gorivom in kokoši, ki z zvezanimi parklji trepetajo pod sedeži. Okna so brez stekel. Nadomeš- lo to javno prevozno sredstvo. Kljub neobstoječemu zakonskemu predpisu, ki bi tujcu prepovedal nakup vozovnice na avtobusni postaji, je turistom, razen v mestu Ho Chi Minh na jugu Vietnama, skorajda nemogoče kupiti vozovnico. Z javnim avtobusom se tujec brez problemov lahko vozi, le če sprevodniku plača znatno višjo ceno, ki je odvisna od sposobnosti barantanja. Taki korupciji pa sem se že od svojega prvega dne trmasto upirala. Vse to me je stalo ogromno: ogromno časa, ki sem ga preživela na zaprašenih avtobusnih postajah v upanju, da mi bodo uslužbenci vendarle prodali vozovnico, ogromno prerekanja s sprevodniki in celo z glavnim upravnikom na avtobusni postaji v mestecu Kontum, ogromno strahu, da me bodo oropali in celo fizično napadli, skratka ogromno jeze in nejevolje, ki mi je za dobrih dvajset dni dobesedno pregnala nasmeh z obraza. Za vse to pa mi ni žal. Nisem tega počenjala zato, da lahko zdaj rečem, da sem eden izmed zelo redkih tujcev, ki je prepotoval Vietnam z javnimi prevozi po ceni, ki velja za doma- Slike zgoraj: zloglasni vietnamski avtobus, gospa Lien in prizor s potovanja po Mekongu; spodaj: hiša na vasi v osrednjem vietnamskem visokogorju / RADIO IN TV SPORED Torek, 2. avgusta 2011 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Prvi aplavz - Sebastjan in Eva Sikirica 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1A ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Aspet-tando Unomattina estate 6.30 Dnevnik 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 6.55 Dnevnik in vremenska napoved 7.35 Dnevnik Parlament 7.55 8.55 Dnevnik in vremenska napoved 9.30 Dnevnik - kratke vesti 10.00 Dnevnik 10.40 Nan.: Un ciclone in convento 11.25 Nan.: Don Matteo 4 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.00 Film: Quattro stagio-ni - Autunno (rom., VB/Nem., '08, r. G. Foster, i. S. Berger) 16.50 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 17.15 Aktualno: Estate in diretta 18.50 Kviz: Reazione a catena (v. P. Insegno) 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Da da da 21.10 Nan.: Rex 3 22.55 Dnevnik - kratke vesti 23.00 Dok.: Passag-gio a Nord Ovest 0.05 Nočni dnevnik in vremenska napoved in rubrike V^ Rai Due Rai Tre menska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Renegade 21.10 Film: Caccia mortale (akc., ZDA, '93, r. V. Armstrong, i. D. Lundgren, G. Lewis) 23.20 Film: Delitto sull'autostrada (krim., It., '82, r. B. Corbucci, i. T. Milian, V. Valentino) 1.15 Nočni dnevnik 1.40 Film: Se permettete parliamo di donne (kom., fr./It., '64, r. E. Scola, i. V. Gassman, G. Ralli) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.50 Film: La vela strappa-ta (dram., ZDA, '06, r. A.J. Greco, i. J. Pan-toliano, M.G. Harden) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.40 Film: Inga Lindstrom - Sonata romantica (rom., Nem., '05, r. H. Kranz, i. D. Zich, S. Verhoeven) 16.45 Film: A modo mio (rom., Nem., '05, r. V. Naefe, i. S. Berger, G. George) 18.50 Kviz: La stangata (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 2.00 Variete: Paperissima Sprint 7.00 Risanke: Cartoon Flakes 9.50 Nan.: American Dreams 10.30 Dnevnik in rubrike 11.25 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Ghost Whisperer 14.50 Nan.: Army Wives 15.35 Nan.: Squadra speciale Colonia 16.20 Nan.: Las Vegas 17.05 Nan.: 90210 1 7.50 Dnevnik - kratke in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 19.35 Nan.: Sen-za traccia 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: La spada della verita 23.25 Dnevnik 23.40 Nan.: Brothers & Sisters 1.10 Dnevnik Parlament 1.20 Nan.: Una donna alla Casa Bianca 21.120 Film: Qui dove batte il cuore (rom., ZDA, '00, r. M. Williams, i. Natalie Portman, A. Judd) 23.30 Nan.: Parenthood 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.00 Dnevnik - Il caffe di Corradino Mineo 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Film: Tra moglie e marito (kom., ZDA, '48, r. L. Milestone, i. D. Andrews. L. Jordan) 10.35 Aktualno: Cominciamo bene 12.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 13.10 Nad.: Julia 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.45 Dok.: Figu 14.55 Dnevnik - L.I.S. 15.00 Nan.: The Lost World v Italia 1 6.40 Nan.: Baywatch 8.20 Risanke 10.25 Nan.: Nini 11.25 Nan.: Una mamma per amica 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Detective Conan 14.10 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nan.: E alla fine arriva mamma 15.30 Nan.: Gossip Girl 16.20 Nan.: The O.C. - Orange County 17.10 Nan.: Hannah Montana 18.05 Nan.: Love Bugs 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - Miami 20.20 Nan.: The Mentalist 21.10 Aktualno: Tabloid 0.15 Aktualno: Confessione Reporter 1.15 Aktualno: Pokerlmania 2.10 Nan.: V.I.P. ^ Tele 4 15.40 Film: Caterina va in citta (kom., It., '03, r. P.Virzi, i. M. Buy, S. Castellitto) 17.20 Dok.: GeoMagazine 19.00 Dnevnik in deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Variete: Estate al circo 23.15 Nočni in deželni dnevnik 23.20 Aktualno: Tg3 Linea notte estate 23.55 Dok.: Correva l'anno 0.45 Aktualno: Appuntamento al cinema u Rete 4 7.00 Nan.: Vita da strega 7.30 Nan.: Miami Vice 8.30 Nan.: Nikita 9.55 Kviz: Parole crociate 10.20 Nan.: Piu forte ragazzi 11.20 Aktualno: Benessere - Il ritratto del-la salute 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Monk 13.00 Nan.: Distretto di polizia 3 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: GSG9 - Squadra d'assalto 16.15 Nad.: Sentieri 16.40 Film: Il figlio di Lassie (pust., ZDA, '45, r. S.S. Simon, i. P. Lawford, D. Crisp) 18.55 Dnevnik in vre- 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... I magnifici 8 (pon.) 8.0016.00 Aktualno: Le-zioni di pittura 8.30 Dnevnik 9.00 Aktualno: Leta non conta 9.30 Nan.: Amanti 10.30 Variete: Sms Solo Musica e Spettacolo 11.35 Aktualno: Hard Trek 12.05 Dok.: Tet-hys 13.05 Aktualno: Pagine e fotogrammi - Estate 2011 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: ...Nel baule dei tempi 14.35 Aktualno: Super Sea 15.10 Dok.: Piccola grande Italia 15.35 Dok.: Italia Magica 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Cittadino in linea - estate 2011 19.30 Večerni dnevnik 20.05 Aktualno: Gioielli nascosti 20.15 Aktualno: L'aromi-sta 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Se avessi un milione (kom./rom./dram., ZDA, '32, r. E. Lubitsch, i. G. Cooper, W.C. Fields, C. Laughton) 22.30 Aktualno: Uomini di successo 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Gli in-contri al Caffe De la Versiliana La 7 Dnevnik 0.50 Nan.: N.Y.P.D. Blue 1.55 Nan.: Chicago Hope (t Slovenija 1 6.50 Poletna scena 7.20 Odmevi 8.00 Otr. nan.: Telebajski 8.20 Otr. serija: Mulčki 8.50 Igr. nan.: Podstrešje 9.10 Glasb. pravljica: Pravljice iz mavrice 9.25 Lutk. nan.: Notkoti (pon.) 9.40 Ajkec pri restavratorjih (pon.) 10.00 Zgodbe iz školjke - Ribič Pepe 10.25 Dok. film: Ples ali nogomet 10.40 Waitapu, 1. del 11.05 Nad.: Modro poletje 11.35 Otr. nan.: Šola Einstein (pon.) 12.00 Večerni gost: Prof. ddr. Nataša Golob (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.20 Dok. odd.: Vietnam (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Slavna peterica 16.05 Zlatko Zakladko 16.25 Dok. nan.: Na krilih pustolovščine 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 0.00 Dok. serija: Po travnikih... 17.50 Ugriznimo znanost 18.10 Minute za jezik (pon.) 18.30 Žrebanje Astra 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Čez planke: Bali 21.00 Dok. serija: Dnevnik nekega naroda (pon.) 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 22.50 Poletna scena! 23.20 Prava ideja! 0.25 Dnevnik (pon.) 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.30 Infokanal (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 0.30 Zabavni infokanal 15.40 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 16.25 Med valovi (pon.) 16.45 Dober dan, Koroška (pon.) 17.20 Mostovi - Hidak (pon.) 17.55 Dok. odd.: Zemlja v krčih (pon.) 18.45 Dok. odd.: Slovenski vodni krog 19.10 Glasb. odd.: Muzikajeto 20.00 Dok. odd.: Zgubljeni svet komunizma (pon.) 21.00 Hum. nad.: Sodobna družina 21.20 Posebna ponudba (pon.) 21.45 Brane Ron-čel - Izza odra 23.30 Dok. feljton: Tea time na Goričkem 0.00 Dok. odd.: City Folk (pon.) (t Slovenija 3 6.00 19.55 Sporočamo 7.50 17.50 Kronika 9.40 20.00 Aktualno 11.2016.30, 20.40 Na Tretjem 12.05 Satirično oko 13.30 Poročila Tvs1 15.44 Iz svetovnih agencij 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvs1 21.30 Žarišče 22.00 Studio City 22.50 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Tdd 14.20 Euronews 14.30 Film: Robin Hood 16.00 Sredozemlje 16.30 Istra skozi čas 17.00 Artevisione magazin - Izbor 17.30 Kuharski recepti 17.50 Kino premiere 18.00 City folk - dok. oddaja 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 Dok. odd.: K2 20.30 Srečanje z... 21.10 Effe's inferno 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Biker explorer 22.45 Mednarodni pokal v plesih 23.35 Istra in 0.105 Vsedanes - TV dnevnik 0.20 Primorska kronika 0.40 Čezmejna Tv - TDD pop Pop TV LuA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: In Onda Estate 10.25 Aktualno: Le vite degli altri 11.25 Nan.: Chicago Hope 12.30 Nan.: Due South 13.30 Dnevnik 13.55 Nan.: Diamonds 16.05 Dok.: La7 Doc 17.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 19.00 Kviz: Cuochi e fiamme 20.00 Dnevnik 20.30 1.55 Aktualno: In Onda Estate 21.10 Nan.: Crossing Jordan 23.40 Nan.: In Plain Sight 0.35 7.05 Radovedni George (ris.) 7.20 Poštar Peter (ris.) 7.35 Jaka na Luni (ris.) 7.50 Jekleni Max (akc. serija) 8.15 14.50 Nebrušeni dragulj (dram. serija) 9.10 10.15, 11.35 TV prodaja, Reklame 9.25 16.45, 17.10 Grenko slovo (dram. serija) 10.4517.50 Ko se zaljubim (drama nan.) 12.05 15.45 Tereza (dram. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 13.30 Najboljši domači videoposnetki (hum. serija) 13.55 Oprah show (družb. teme) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti, Hrana in pijača 18.55 24UR vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Lepo je biti sosed (hum. serija) 20.40 Preverjeno, družbene teme 21.30 Krim. serija: Castle 22.25 24UR zvečer, Novice 22.50 Razočarane gospodinje (dramska serija) 23.45 Kosti (krim. serija) 0.40 Čistilec (dramska serija) 1.35 24UR, ponovitev, Novice 2.35 Nočna panorama (reklame) Kanal A 11.35 16.15 Nan.: Teksaški mož postave 12.25 15.15 Frasier (hum. serija) 12.50 Tv prodaja, Reklame 13.20 Film: Hišna varuška (rom. kom., ZDA, '92) 15.45 Moja super sestra (hum. serija) 17.05 19.10 Na kraju zločina: NY CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 18.45 Avto - info, promet + * * -A r * * * + ■k * * * r * * + * * * A* K t r * * i\ * T rAv/ Tfflwr 20.00 Film: American ninja 2 (akc., ZDA, '87) 21.35 Film: Posrednik (krim. drama, ZDA, '06) 23.25 Jaz sem pa Earl (hum. serija) 23.55 Film: Gattaca (drama, ZDA, '97) 1.45 Love tv (erotika) 4.30 Nočna ptica (erotika) 8.30 10.40 Obalna straža (akc. serija) 9.20 Zgodbe Toma in Jerryja (ris.) 9.45 Racman Dodgers (ris.) 10.10 Razred 3000 (ris.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30 Prva izmena (Alenka Hrovatin in Romeo Grebenšek); 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni Studio D; 11.30 Pogovori o glasbi; 12.15 Indija, dežela tisočerih presenečenj (pripr. Zaira Vida-li); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.30 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - Odprta knjiga: Ivan Aleksandrovič Gon-čarov - Oblomov - 9. nad.; 18.00 Koncert: Zagrebški trio; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na radiu Koper; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Poletni utrip kulture; 19.00 Dnevnik; 20.00 Jazz in jaz; 21.00 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Promenada koncertov. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro); 7.00, 12.00, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Accadde oggi; 8.35, 17.35 Euroregione news; 8.40, 13.15 Pesem tedna; 9.00 Ricor-di golosi; 9.25 Appuntamenti d'estate; 10.15, 21.55 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 11.00, 21.00 Verde Istria; 11.33-12.28 Black is beautiful; 13.00-14.00, 23.00 Glasbena lestvica; 14.00 Summer beach (pon.); 16.00-18.00 E...sta-te freschi; 18.00 RC Jazz corner; 19.00 La via della Plata - Il pellegrino parla italiano (od 13.6. dalje); 20.00 Večer z RC; Tempo scuola, Profumi di stagione, La rosa dei ven-ti; Detto tra noi... in musica; 21.30 Proza; 22.00 Distretto 565 on Guitar radio show; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 10.10 Inte-lekta; 11.30 Ena ljudska; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika in vremenska napoved; 8.10 Večer; 8.15 Do- bro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Poletje za podjetje; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved - pregled sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.15 Finančne krivulje - komentar dneva; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.15 Sporedi; 17.10 18. vzporednik; 18.00 To je moja »muska«; 18.50 Sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 ŠTOS - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 5.05 Arsove spominčice; 6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05, 19.25 Napoved sporeda; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Torek, 2. avgusta 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ^ rahel dež a A zmeren ÜÜ dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika 1020 1010 MOSKVA K0BENHAVN 18/24 O „ - .. . - C AMSTERDAM /22N 0 13/19 BERLIN 14/15 <-> OBRUSELJ 12/19 O PARIZ 14/25 ŽENEVA 12/24 O MILAN O 20/28 DUNAJ 16/24 O LJUBLJANA °11/27 O GRADEC 13/25 TOLMEČ O 11/26 L-il VIDEM O 15/31 O PORDENON 16/30 TRBIŽ O 10/25 ČEDAD O 16/30 O 10/21 KRANJSKA G. .4} CELOVEC O 12/24 O TRŽIČ 12/22 O KRANJ 0 13/22 S. GRADEC CELJE 14/23 O " MARIBOR o 13/24 PTUJ O M. SOBOTA O 14/25 18/32 O N. GORICA 16/26 O LJUBLJANA 14/22 N. MESTO 14/23 ZAGREB 15/25 o. O 14/22 KOČEVJE ČRNOMELJ REKA 15/26 ^NAPOVED ZA DANES LIZBONA O 19/28 MADRID O 20/35 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. BEOGRAD O 18/23 & SKOPJE O 1 14/29 Jij ' v ' \„ATENE ^ -"-j - -2,4/31 O SOFIJA 18/32 V nižinskem pasu in ob morju bo pretežno jasno. Pihali bodo krajevni vetrovi. V alpskem in predalpskem pasu bo dopoldne jasno, popoldne pa zmerno oblačno tudi z možnostjo za kakšno krajevno ploho, zlasti v Predalpah in v Karniji. Topleje bo. Sprva bodo še krajevne plohe in posamezne nevihte. Ponoči se bo v večjem delu Slovenije razjasnilo. Jutri bo večinoma sončno. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17, najvišje dnevne od 24 do 29 stopinj C. J C Danes se bo začasno nad deželo okrepil anticiklon. V noči na četrtek pa bo na vreme pri nas vplivala atlantska fronta. Nad zahodno in srednjo Evropo se krepi anticiklon. V višinah bo jutri s severozahodnimi vetrovi pritekal nekoliko toplejši in suh zrak. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 23,7 stopinje C. PLIMOVANJE Danes:ob 6.51 najnižje -55 cm, ob 13.25 najvišje 45 cm, ob 18.20 najnižje -22 cm, ob 24.46 najvišje 25 cm. Jutri: ob 7.14 najnižje -44 cm, ob 14.01 najvišje 43 cm, ob 20.09 najnižje -21 cm, ob 24.04 najvišje 31 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........23 2000 m ..........10 1000 m ..........18 2500 m............7 1500 m ..........13 2864 m............5 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8 in v gorah 9. TOLMEČ O 12/28 Vri b VIDEM O "¡r4 16/31 O PORDENON 17/30 O GRADEC 15/24 TRBIŽ O 11/27 o 12/22 KRANJSKA G. CELOVEC O 10/23 O TRŽIČ 15/25 ČEDAD O 17/30/-X.O. O KRANJ o 15/24 S. GRADEC CELJE 16/25 O MARIBOR 014/26 PTUJ O M. SOBOTA O 14/27 O N. GORICA 16/27 O LJUBLJANA 15/26 POSTOJNA O 12/25 KOČEVJE T N. MESTO 13/26 O ZAGREB 15/28 O REKA 15/27 (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Dopoldne bo jasno do zmerno oblačno, od popoldneva bo v hribovitem svetu oblačnost naraščala, z možnostjo za kakšno ploho ali nevihto. V noči na četrtek verjetno poslabšanje z nevihtami na vseh območjih. Jutri bo sončno in toplo. V četrtek bo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami. irak - Ponekod so se temperature povzpele na 50 stopinj Celzija Zaradi visokih temperatur včeraj razglasili dela prost dan Otroci se hladijo v bazenu v Bagdadu ansa iran - Od napada je iznakažena in slepa Oprostila napadalcu ki jo je polil s kislino Ameneh Bahrami s svojim očetom ansa BAGDAD - V Bagdadu in južnem delu Iraka so oblasti včeraj razglasile dela prost dan, saj se je živo srebro povzpelo na 50 stopinj Celzija. Po napovedih vremenoslovcev naj bi temperature danes in jutri še narasle, ob koncu tedna pa bodo tamkajšnji prebivalci lahko spet lažje zadihali. Predstavniki iraških oblasti so sporočili, da so dela prost dan za zaposlene v javnem sektorju razglasili v Bagdadu, provinci Dijala v središču države in na celotnem južnem delu države, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Gre sicer za prvi tovrstni ukrep, ki so ga doslej sprejeli v Iraku. Iz iraške meteorološke službe so sporočili, da so se temperature v Bagdadu in na jugu Iraka včeraj povzpele na 50 stopinj Celzija, v torek in sredo pa naj bi se še dvignile. Lani so rekordne temperature sicer dosegle 50,6 stopinj Celzija. Iračani pa se morajo poleti soočati tudi s pogostimi motnjami v dobavi električne energije, zato si morajo za poganjanje klimatskih naprav in hladilnikov v vročih temperaturah zagotoviti svoje lastne električne generatorje. Lani poleti so prebivalci južnega dela države zaradi slabe oskrbe z električno energijo ob vrhuncu poletja celo organizirali proteste. (STA) zda - Študija univerze v Severni Karolini Otroci zaužijejo vse več hitre hrane NEW YORK - Ameriški otroci uživajo vse več hrane izven doma, večino kalorij pa dobijo s hitro hrano, kaže študija strokovnjakov z univerze v Severni Karolini. Študija je pokazala, da se je pri ameriških otrocih v primerjavi z letom 1977 dvignil tudi dnevni vnos kalorij. Študijo je pripravila skupina strokovnjakov pod vodstvom Barryja Popkina, objavljena pa je v avgustovski izdaji revije Journal of the American Dietetic Association. Ugotovili so, da so otroci v ZDA leta 2006 zaužili 179 kalorij več kot njihovi vrstniki v letih 1977/78. Šolarji trenutno zaužijejo 2000 kalorij dnevno. Pred 30 leti so ameriški otroci vseh starosti 77 odstotkov hrane zaužili doma, do leta 2006 pa je ta delež padel na 66 odstotkov. V študiji so ločevali med otroci različnih starosti in ugotovili, da so mlajši otroci doma zaužili 71 odstotkov hrane, v primerjavi s 85 odstotki leta 1977. Starejši otroci so doma zaužili 63 odstotkov hrane. Ravno tako je padel tudi delež šolskih obrokov. Med letoma 2000 in 2006je delež kalorij, ki so jih otroci zaužili s šolsko prehrano, pri vseh starostnih skupinah padel z devetih na osem odstotkov. V restavracijah otroci zauži-jejo pet odstotkov hrane, vendar ta številka ne vključuje hrane iz restavracij s hitro prehrano, kot sta McDonald's in Burger King. Delež obrokov v restavracijah s hitro prehrano se je namreč povzpel na 13 odstotkov, v primerjavi z desetimi odstotki v prejšnjem desetletju. (STA) TEHERAN - Iranka, ki je v napadu s kislino oslepela, je svojemu napadalcu oprostila in se po dolgoletnem boju odpovedala pravici do maščevanja po načelu oko za oko, zob za zob, za katero se je borila dolga leta, poročajo tuje tiskovne agencije. Odločitev je sporočila le nekaj ur pred načrtovano izvršitvijo kazni, ko bi tudi napadalcu vlili kislino v oči. Primer Iranke Ameneh Bahrami je odmeval po vsem svetu. Septembra 2004 jo je na poti iz službe napadel 25-letni Majid Emovahedi in jo po obrazu polil z žve-plovo kislino, ker je zavrnila njegovo snubitev. Odtlej je iznakažena in slepa; zdravniki ji vida niso uspeli vrniti niti s številnimi operacijami. Bahramijeva je na sodišče naslovila zahtevo po uveljavljanju t.i. kisasa oziroma pravice po načelu oko za oko, zob za zob, ki jo pozna šeriatsko pravo. Sodišče je leta 2008 odločilo, da lahko Bahramijeva napadalcu, ki bi bil pod narkozo, v oči vlije kislino. V zadnjem trenutku pa se je maščevanju odpovedala. "To sem storila zaradi boga, za mojo deželo in zase," je danes 32-letna Bahramijeva iranski tiskovni agenciji ISNA pojasnila nepričakovano odločitev. Kot je dodala, se je sedem let borila za maščevanje, zdaj pa se počuti osvobojeno, ker se to vendarle ni zgodilo. Emovahedi je zaradi napada na Bahramijevo v zaporu, po poročanju nemške tiskovne agencije dpa pa ni jasno, ali bo po nepričakovanem preeobratu izpuščen iz zapora. (STA)