Naj t ečji alovenski dnevnik v Združenih državah Volja za vse leto • . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za muiwmtfo celo leto $7.00 GLAS y ii i 3 The larg largest Slovenian Daily in NARODA t1 List slovenskih delavcev v Ameriki. Issued every day exceptVSunday» and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 48. — STEV. 48. NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 28, 1935. — ČETRTEK, 28. FEBRUARJA 1935 VOLUME XLIII. — LETNIK XLIII. SODlSCgRIZNALO VELJAVNOST K0MPANIJSK1H UW1J Mussolini preti z večmilijonsko armado new deal doživel v zveznem sodišču občuten poraz; vlada bo vložila priziv Zvezni sodnik je razsodil v prilog Weirton Steel Company. — Kompanijska unija je priznana, ker družba nima nobenih meddržavnih odnosa-jev. — Kongres nima pravice določati plač in cen. — Avtomobilska tvornica noče podpisati pogodbe s strokovno organizacijo. Predsednikov New Deal je zadelo včeraj par občutnih udarcev. V Wilmington, Del., je razsodil zvezni sodnik, da točka 7~A v NRA zakonodaji ni veljavna, kolikor se tiče Weirton Steel Company. V Louisville, Ky., je razsodil zvezni okrajni sodnik Dawson, da kongres nima pravice določati cen in plač v industriji mehkega premoga. Iz Washingtona poročajo, da bcs;;a justični department in NRA vložila priziv proti razsodbi zve-; nega sodnika v Wilmington, Del. WILMINGTON, Del., 27. februarja. — Tukajšnje zvezno sodišče je zadalo danes predsednikove mu "New Dealu" občuten udarec. Slo je namreč za točko 7-A, ki je vključena v NRA zakonodajo. Zvezni sodnik John P. Nields je razsodil, da je ta točka neveljavna, kolikor se tiče Weirton Steel Company, češ, da ta družba nima nobenih meddržavnih odnošajev. Boj za strokovno organiziranje delavcev pri Weirton Steel Company je že par mesecev v teku. j Družba je branila delavcem pristopati k uniji, | ror predložiti mednarodnemu razsodišču, ali pa se okoristiti z evropsk im i nesporazumi je nji. Inozemski diplomati pa so mnenja, da Mussolini s svojim razglasom zasleduje druge cilje: 1. skušal je v Italiji pomiriti kroge, ki smatrajo ekspedir/t cijo v Afriko za oslabljenje Ttalije. dokler je evropski položaj še nezanesljiv. 2. izrecno je hotel opozorili London, Pariz in Berlin, da ži li Italija pri vsakem pogajanju govoriti važno besedo. 3. Mussolini jeva izjava ji svarilo Nemčiji, da Italija avstrijskega položaja navzlic nameravanemu pustolovstvu v Afriki ne mara ispustititi izpred oči. Advertise in 'Glas Naroda* JELENI DOSPELI NA CILJ Ottawa, Canada, 27. febr. — Po petih letih in pol je dospela čreda 2200 severnih jelenov na svoj cilj ob izlivu reke Mc-Kenzie. Canadska vlada je kupila jelene v Alaski, da prehrani in oblači Eskime v tem najsevernejšem kraju Canade. HITLER NE PREGANJA ŽIDOV Berlin, Nemčija, 2fi. ft b. — Državni komisar Julius Lip-pert je izjavil danes pred ameriško trgovsko zbornico, da Židje v Nemčiji niso v trgovskem oziru nič na škodi. — Očitajo nam, da uničujemo židovsko trgovsko življenje, kar pa ni res. Žid, ki izpolnjuje državljanske dolžnosti, lahko trguje po svoji volji. Vlada mu pri tem ne dela nobenih zaprek. Naročite m h& OLAfl NARODA, največji alovenski dxrwiik % Združenih driinL, 71at har0da' 1IIW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 28,1935 '-t ■ . .....-i fr . rW - —f. , ....-,- — — THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. i< Glas Naroda" 'wntHl and PubUaiwti by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY U OoiportUf '»biIdwi of the corportdno and a«k\reaiiea of above officer*: «M_W. 18U» Street, Borwuh of Manhattan, New York City. N. Y. Mi L A 8 NARODA* otem ne vemo, kaj sta sploh drznost in nesramnost. Torej najbolj bičanemu in zaWiranenru delu slovenskega naroda, ki je po vnebovrpijoci krivici padel pod Italijo, je določena naloga, naj se bori za sebične interese požrešnih Italijanov v daljni Afriki. Brooklyn, N. Y. Maškaradna veselica, ki jo priredi slovensko pevsko in dramatično društvo "Domovina" na pustno soboto, dne 2. marca zvečer v Slovenskem Narodnem Domu, bo gotovo nekaj posebnega. Meti občinstvom vlada veliko zanimanje za to maškarado. Slišati je, da si mnogi pripravljajo raznovrstne kostume. Tudi vedeže-valke ne bo manjkalo. Razpisani sta dve nagradi po 5 dolarjev. Nagrado dobita najlepša in najbolj komična maska. Člani "Domovine" bodo dvorano Slovenskega Doma za ta večer posebno okinčali. Za lačne in žejne bo dobro preskrbljeno. Tudi petja ne bo manjkalo, za ples pa bo igrala izvrstna godba, tako da se obeta vse-stranski užitek. Z eno besedo, — če posetite to mas kara d o. boste z zadovoljstvom zaključili letošnji pred pust in vsaj za nekaj časa boste pozabili na skrbi in hude čase. Vljudno vas vabi "Domovina". Whiting, Ind. 'Cenjeno uredništvo! Tu vam pošiljam naročnino za (Jlas Naroda. Tukaj je veliko mesto, pa mislim, da sem jaz sam naročnik (ilas Naroda. Bom pa napisal par vrst i e, če mi u redništvo ne vrže dopisa v koš. Tukaj nas ni mnogo Slovencev, komaj 5 družin. Je pa dosti bratov Hrvatov, s katerimi se prav dobro razumemo. Včasi se jim pridružimo hi imamo skupaj vsakovrstne zabave. Delo je še precej dobro. Nekatere tovarne jemljejo stare delavce nazaj. Prednost imajo )tudi reliefmeni. Slabo pa je za samce. Zanje se .sploh ne zmenijo. Zato za sedaj ne svetujem nikomur sem hoditi za delom. Kadar bo boljše, bom sporočil. Tudi sneg nas večkrat obišče. V petek 22. februarja je ves dam snežilo, ali veter ga je premagal. Snega nimamo, vetra in zime pa dosti. Bral sem dopis v Glas Naroda, da je v Kirkland Lake, Ontario, Canada, umrl rojak Nick Drakulich. Pokojni mi je bil dobro znan. In isto tako Kirkland Lake, kjer je pokojni umrl. Soprogi pokojnega izrekam moje sožalje. Tudi Petra Zgage ne smem pozabiti, kateri jo išče že dolgo, dolgo časa, pa je še ni našel. Torej, Zgaga, brzo vjemi kako Marjainco, kajti še par dni m bo že pepeluična sreda. Pozdravim vse Slovence po Združenih državah in Canadi in tudi Petra Zgago, Glasu Naroda želim mnogo uspeha in novih naročnikov. Joseph Karin, naročnik. ceste. Na jesen je delo prenehalo, zaslužka ni bilo in Rednim nasrečnikom je preostala zapet cesta kot edino zavetišče. Iz Leskovca se je napotil najprej v Maribor, od tu pa je nameraval v Ljubljano. V Mariboru je mestna občina nudila nesrečni družini pomoč, policija pa jih je napotila nazaj v domovinsko občino. Odkrita tovarna denarja. Pred časom je policija a ret i- Peter Zgaga V New Yorku bosta ta pred- pust dve slovenski maškaradi. ■ Slovensko pevsko in dramat-sko društvo "Domovina" jo priredi v soboto, 2. marca v Slovenskem Domu, 253 living Ave., Brooklyn, slovensko prosvetno društvo "Bled" pa v Z I )ela kega kmetskega fanta, ki jim je dokazala celo vrsto vlomov in tatvin. V zvezi s tem se je izkazalo, da je eden od teh bratov, namreč Dominik Znkraj-šek, tudi v zvezi s ponarejevalci denarja.j Skoraj istočasno, ko je policija zasliševala brate Zakrajške, pa je prijavila gostilničarja Gebertove gostilne v Rečni ulici, da je pri njej izmenjal ponarejen petde-setak 23-letni Josip Cesar, hlapec sodavičarja Moreta. ,Kupil je le za dva dinarja cigaret ter je dobil nazaj 48 Din. Cesar je sprva tajil, končno pa le pri- , , • i-ii i . , . . i znal. da mu je dal 50 Din 24. lesom je se nekaj dobro, j rodn«' pesmi. No, sedaj bom paj1|ltni h se s polno paro. Zadnji : končal. rala tri brate Zakrajške ter ne- nedeljo v slovenski* dvoran i na Osmi cesti v New Yorku. Obema prireditvama je že vnaprej zagotovljena obilna udeležba. Springhill, N. S., Canada. ;tiani s svojimi 120 pevci poroeam, da sem »lofoil iz j Matt Persia starega kiaja pismo od radio« oddajne {M>staje Ljubljana.. OPOMKA: Tudi uredništvo je ob |M>staj« Pismo se glasi: ŽIVA BAKLJA Te dni se je pri])etila v Be-zeni hu požar jamo vas, da bo oddajala naša postaja dne 2. marca PKM v soboto 4m] ure minut do 21 ure 4~t minut po našem času, .'i.ir> do DAo po vašem času -voj mednarodni koncert, na katerem bo pelo pev>ko društvo (iiasbeua Matica v Ljnb- hifo obvexeeno o jnotfnnnn 1 ilushenv Mtitiec, ti t sr jr oln-nilo zn podrobnosti mi rye i f r je radio poslu je, fm niso i: ilejer vedeli, ee tup /•roudca-stan oli ve. Za rsak shiraj na-rarnajte rioHo-tiparate na postajo WEAF r stdjoto med o. m 5. nro popoldne. hteval za vsak petdesetak 40 Din, 10 Din pa naj bi bilo Cesarjevih, ko jih izmenja. Poli-] cija je napravila pri Benčinovih hišno preiskavo. Benčina je sprava tajil, enako njegov (►če in mačeha, pač |>a sta izdala policiji mlajša bratca skrivališče delavnice ponarejenih novcev, ki jo je imel skrito v drvarnici. V dvojni steni drvarnice je policija odkrila zalogo svinca in cinka ter kar posrečene modele iz mešanice mavca in cementa. Benčina je delal nove iz dveh tretjin cinka in ene tretjine svinca. Priznal je. da je razpeČal okoli 40 Zaenkrat se se nisem odločil. kam bom šel. Sicer pa to ni merodajno. Kna maškara sploh ne pride vpoštev, pa naj bo tukaj ali tam. Neki znanstvenik pravi: — Ideja o svetovnem miru je smešna. Svetovni mir je nemogoč. Vojne ni mogoče preprečiti. Vojne bodo toliko časa divjale, dokler bodo na svetu samo trije ljudje: dve ženski in en moški. Možak ima le deloma prav in bi se lahko še malo bolj o-mejil v svojih izvajanjih. Prav brez skrbi naj bi zapisal: — Ko bosta na svetu samo dve ženski in nobenega moškega, bo še vedno vojna med nji mi, kjerkoli se bosta srečali. Dr. Zbašnik umrl. februarja okrog 13. j vedno za t i lini I trudne oči priznani kulturni delavee, dvorni svetnik v p. pisatelj dr. Fran Zbašnik. Pokojnik de dosegel starost skoro 80 let. Rodil se je dr. Fran Zbašnik v Dolenji vasi pri Ribnici in je tam obiskoval tudi osnovno šolo. Pozneje je odšel v Kočevje, gimnazijo pa je študiral v Ljubljani. Na visoko šolo je odšel v Gradec, kjer je bil leta 1 S8:> promoviran za doktorja prava. Služboval je najprej pri deželnem sodišču v Ljubljani. iiato je bil nekaj let v politični službi, potem pa je postal ravnatelj uradov deželnega odbora, nakar je prešel po prevratu spet v držav, službo. Cesta — dom 10-članske dru žine. V Mariboru so imeli te dni priložnost opazovati obupno sliko revščine. Na mestno občino sta se zatekla po pomoč mož in žena, oblečena v cunje, na vozičku pa sta imela tri o-troke v starosti od 2 do 5 let. Mož se piše Franc Lesjak iz ji.-skovca pri Ptuju, h/i r il je, ncvcev po 50 D::i, po 2'». po 10 la je mnaal 3 otrok pustiti vjinjJd 2 Din. Naredil iih je pa polju! več. Nekaj novcev je izročil tu- 1 j Št. .lair/u na. i)niv. ke;n i pri dobrih ljudeh, k r bosi in s abo obieecui i« r so preveč prezeba!'. Cola 10-član-ska družina: mož in :-:<-nater8 otrok v starosti od 2 do 12 let, živi ž" od leseni dobe-ecbio na jese^ cesti. Potujejo iz kraja v kraj. najmanjše malčke vozijo s seboj v vozičku, živijo pa od beračenja in spe po šapah i" senikih. Že v poletju je mož nastopil tako potovanje s f-elo družino po svetu, potem pa so mu doma dali delo pri gradnji bili di Dominiku Znkrajšku. da jih razpeča. Dominik Zakrajšok pa je osumljen tudi, da je napadel 85-letnega posestnika Blaža Velkavrlia in njegovo 26. letno hčer Marijo v Brezjah ter jo oropal. Pri tem napadu je ropar moral pustiti v hiši suknjo, v kateri so našli 3 ponarejene novce po 20 Din 3 po 2 Din. Policija ima večino družbe že pod ključem, išče pa še enega soudeleženca pri tem roparskem napadu. Spomin je tere gnati. katerega na? edini paradiž, iz ne more niliče iz- RUSIJA SE MODERNIZIRA OGLASI NAJ SE Anton Turk, katerega je žena zapustila v letu 1932 v Aurora, Minn. — Uprava "Glas Naroda", 216, W. 18. St, New York, N: Y. (3x) __ DELO DOBE IZVEŽBANE ŠIVALKE pri "rough" slamnikih. — FRUHAUF & MUSYL, Inc. ter so jo morali takoj prepe- j 11th and Broad Sts., Carlstadr, ljati v mariborsko bolnico. ' N. J. ^ -Za Velikonoc j DENARNE POSILJATVE | Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji- | vo po dnevnem kurzu. V ITALIJO 1 f JUGOSLAVIJO Za $ 2.75 ....................Din. lftO $ 5.35 ....................Din. 200 $ 7.50 ....................Din. 300 $12.— .............i. Din 500 $23.85 ....................................Din. 1000 $47.50 ..................Din. 2000 Za S 9.35 .......... Lir 100 $18.25 ................... Lir 200 $44.60 .......... Lir 500 $88.20 .......... Lir 1000 $176.— .......... Lir 2000 $263.— .............. Ur 3000 KEll SE CEXE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVBDBNK CfSNB FODVHŽEKE SPREMEMBI (WRI ALI POLI Rs IzolafUo večjih zneskov kot sgoraj naverieno, bodisi ▼ dinarjih al! Urah dovoljujemo Se botjf- pogoje. J CP LAZILA V AIVlElUŠ&lli DOLARJIH Za izplačilo $ 5.— morate poslati $10.— $15.— $20.— $40.— $50.— $ 5.75 $10.85 $1«.-$21.— $41.25 $51.50 Pogled na ulico v mestu Krasdovnotsku ob Kaspiškem morju v Sovjetski Uniji. Kjer so še pred kratkim stale siromašne kolibe, stoje sedaj moderne hiše z zračnimi stanovanji. 1'rejoiTiiilk -e pravi, da knj uairlo zračunam tiste, kar imam v :V>-pu, zakai pa seveda ni tr d a posebno velikih in globokih raču n i h zm ožnost i. Stvar je bila torej taka: — Deset prijateljev, deset veseljakov in pivskih bratcev se je odpravilo v krčmo. V krčmi sta bili pa samo dve mizi prosti. Velika in nekoliko manjša miza. Šest jih je sedlo za veliko, štirje pa za manjšo. Ker so bili dobre volje in so imeli precej evenka v žepu, so naročili dobro in drago pijačo. Petindvajset centov je veljal vsak drink. No le računajte. Pri veliki mizi je ena runda znesla (šest drinkov po petindvajset centov) dolar |K»tdeset centov. Vsak je enkrat tretal. Šestkrat po dolar petdeset centov je devet dolarjev. Pri manjši mizi so si ga istotako privoščili. Pe petindvajseti centov drink. Štirje so bili, in vsak je enkrat tretal. Sku-jHMi račun za pijačo pri obeh mizah je znesel natančno trinajst dolarjev. Ob slovesu so se domenili, da se bodo naslednjega večera zopet sestali. In res so se. Toda topot sta bili dve veliki mizi prazni, tako da jih je lahko k vsaki sedlo pet. Zopet so udarili po drinkih po petindvajset centov. Pri vsaki mizi je vsak enkrat tretal. Pri prvi mizi je znesel račun šest dolarjev petindvajset centov, pri drugi mizi pa tudi šest dolarjev petindvajset centov. Skupaj dvanajst dolarjev petdeset centov. Torej petdeset centov manj kot prejšnji večer. Kako je to mogoče ? Računajte in izračunajte ter mi pojasnite. Jaz namreč ne morem odmotati te čudne zagone tke. au ste že naroČili slovensko-amerikanski koledar za 1935? - stane 50 centov. - naročite ga še danes '©LAS NARODA »» NSW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 28,1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. Snubitev in ženitev pri vzhodnih narodih. Enotni predpisi za ljubezen V orijentu veljajo enotni predpisi za ljubezen, čije simboli so vsakomur razumljivi. Od Maroka do kitajskega zidu se zaljubljajo ljudje na enak način, ljubimkajo enako in enako izražajo ogenj svoje ljubezni. Tako se godi povsod, na ulicah in v posetih, v parkih in pri svečanostih. Vsak vidi ta znamenja ljubezni in vsak jih razume. Samo tujec, če je slučajno pričujoč, ne razume nobenega teh znamenj. Orijentalčeva ljubezen se pričenja pri vodnjaku, pri vaških vodnjakih ali pri velikih šumečih vodopadih v mestih. Začenja se povsem nero mantično. Vsa'k večer gredo dekleta k vodnjaku z lončenimi posodami za vodo na ramali. Gredo same brez evnuha, niti stare ženice jih ne spremljajo. Blizu vodnjaka sede v krogu fantje, kažejo svoje mikavne kretmje. Kar skoči naprej fant, da zaigra gorski ples in plešoč se bliža vrsti deklet ; nekaj časa pleše ob celi vrsti, slednjič se pa pokloni svoji izvoljenki, ki je bila z nemo besedo že davno njegova zaročenka. Potom se prične znameniti kavkaški ples ljubezni, ki je erotičen in ognjevit, ki izraža nežno valovanje in srdit boj, ki je nepopisen in mnogo izražajoč. Plesati ga sme samo en par, drugi pa morajo čakati, da pridejo na vrsto. • * • Snubitev v kavkaških yorah. Na plesu, v posetih, pri vodnjakih in pri vseh svečanostih ne smeta mlada zaljubljenca govoriti med seboj. Sicer pa Kdo si ne želi domov? VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj. Moderni parniki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potovanje zabava. Pri nas lahko kupite vozne liste za vse parnike. Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; č e želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno. PJšite nam! SLOVENIC PUBLISHING Co. Travel Bureau 216 West 18th Street New York, N. Y. Mi zastopamo vse paro-brodne družbe. itak ne potrebujeta besed, kajti kaj bi si mogla dva zaljubljenca povedati, če ju pa posluša na tisoče ušes? Zato raje molčita, saj je dovolj znamenj, ki se z njimi lahko sporazumeta. Vročega poletnega dne, ko je vasica kakor izumrla, se srečata zaljubljenca na vasi, ali pa zvečer, ko že vse spi, kje na vrtu. Po cele tedne hodi zaljubljeni fant vedno ob istem času na isti samotni in skriti kraj, kjer potrpežljivo čaka dolge ure svojo izvoljen ko. Prej ali slej bo že zvedela, kje jo čaka. Nekoč se mu bo že pridružila. Nekega dne pride, sede blizu njega in njun pogovor se začne. Biti mora slikovit, fant mora pripovedovati dekletu lepo pravljico ali staro zgodbo, ki je v nji naml-gavanje na njegovo hrepenenje. Njegove besede pa morajo zveneti povsem nedolžno, da bi nihče, ki bi slučajno prisluškoval, ne mogel zaljubljencev opravljati. Ta pogovor je zadnja stopnja ljubimkanja. Sledi že snubitev ter mnogo zamotanih in dolgoveznih obredov, kakšne zahteva orijentalska svatba. Na Kavkazu se mora najprej določiti kalvm, t. j. dota, ki pa pomeni tam kupnino, katero mora plačati ženin staršem svo je neveste. Po orijentalskih nazorih je otrok last staršev. Zato je treba njim plačati, da izroče tujemu človeku svojo lastnino. Višina kup'nine je bila vedno zelo različna in ravnala se je deloma po premo -ženjskih razmerah ženina, deloma pa po nevestini lepoti Za ženina barantajo njegovi zastopniki. Odkloniti oficijelno snubitev pomeni nečuveno žalitev, toda oče, ki noče privoliti v možitev svoje hčere, mora določiti fantastično visoko ceno, če hoče red poroko spoznata, ali bosta mogla živeti skupaj in da-li bi s poroko ne storila usodne iiapake. Toda pri teh sestankih mora biti v sobi vsaj ena tretja oseba, ki pazi na zaljubljenca in prekine njun sestanek, če je nevarnost, (ia bi grešila. Tovariški zakonski stik je v 'kavkaških gorah neznan. Nekaj dni pred svatbo ti se stanki prenehajo. Nevesta ima mnogo dela, mora si pripraviti balo. Bala orijentalske žene obstoja iz denarja, oblek in nakita, ki ga daruje ninovi prijatelji z gostim paj-čolanom zastrto nevesto iz hiše njenih roditeljev. V sobani jo pričakuje ženin za zaveso, ki ju loči. Zaročenca -se dotakneta z mezinci skozi zaveso in mulah začne izgovarjati predpisana vprašanja. Ko izgovori ženin svoj * da", začne navadno ena izmed prisotnih starih žen if mrmrati nekakšno zakletev, ki naj varuje ženina prod sovražniki. Takoj po poroki se mlada zaročenca ločita, žena odide k sorodnikom, mož pa k svojim prijateljem. Poročnega rajanja se udeleži vsak zase. Po poročni gostiji odide žena v sobo kraj poročne spalnice. V tej sobi mora čakati svojega moža. Mlademu možu ni lahko priti v poročni noči v spalnico. Pri vsakih vratih mu zastavi pot zastrta postava, ki ga ne pusti v spalnico. Vsaki mora stisniti v roko-nekaj denarja, šele potem ga pusti naprej. Tudi v ispalniei mora biti pripravljen na različna presenečenja. Zdaj je tu babica, ki leži •na divanu in se noče ganiti, dokler ne dobi denarja, zdaj zopet tucat mačk ali kokoši, k: so jih žen i novi prijatelji skrili v spalnici. Takih in podobnih šal lahko doživi mož še več. Šele ko mož najde in od-stra-ni vse te motilee, vstopi žena v poročno spalnico, kjer se začne najbolj zamotani in najdaljši poročni obred, namreč slačenje mlade žene. Že od pradavnih časov imajo prebivalci Kavkaza strogo ideal lepote, ki se nikoli ne izpreme-ni. Ta ideja lepote pri ženski je vitka postava, ki jo je Evropa odkrila šele v zadnjih desetletjih. Vsa sredstva, ki jih rabi evropska ženska, da doseže in obdrži vitko postavo, so na Kavkazu znana že od pradavnih časov. Kavkaška ženska telovadi, po več tednov sploh ne pije vode, in -ne je nič sladkega, samo da se ne zredi. V nasprotju z vsemi drugimi o-rijentalci se ženska često ceni ali ste zavarovani ZA SLI/ČAJ BOLEZNI, NEZGODE ALI SMRTI? AKO ŠE NISTE, TEDAJ VAM PRIPOROČAMO JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO JEDNOTO V AMERIKI, kot najboijio Jofoslonusko bra tako zavarovalnico, ki plačale NAJBOLJ LIBERALNE PODPORE SVOJIM ČLANOM Ima svoje podružnice skoro v vsaki slovenski naselbini v Ameriki. Postaje v 17. državah ameriške Unije. Premoženje nad 9L59#,AM.M. — Za vstanovitev novo* ga druitva sadostnje 8 odraslih oseb. Vpraiajte za pojasnila nažega lokalnega tajnika ali piitte na:— GLAVNI URAD J. S. K. J., ELY, MINNESOTA po teži, Kavkazec ljubi pri žeu-lski v prvi vrsti ozek pas in enako široka ramena, kakor so boki. Telo kavkaške ženske je že od mladih nog obdano od vratu do kolen s steznikom, ki se odloži samo pri kopanju. In ta steznik sme dložiti žena šele v poročni noči. To je v bistvi i isto, kar so deščice na nogah Kitajke. Steznik naj da telesu lepo obliko. Zato ostane kavkaška ženska vitka in največja pohvala, ki jo more slišati iz moških ust, so besede: 44Vitka je kakor deska." Steznik se zavezuje spredaj. Vozli so precej komplicirani in treba je mnogo potrpežljivosti, predno so odvezani. Razvezujejo si jih ženske same, samo v poročni noči je to dolžnost moža. Žena mu ne sme pomagati, mož pa ne sme nobenega vozla prerezati z nožem. Na mnogih krajih je še ohranjen običaj, da se vrne žena po poročni noči li svojim staršim za dve leti in samo od časa do moža. prične pravo zakonsko življenje, a ta čas mora mož vsa gospodinjska dela opravljati sam. Kavkaški zakon, ki se bistveno ra/, likuje od evropskega zakonskega življenja, je le redko nesrečen. Zgrajen je na starih običajih in predpisih, ki računajo z vsem, kar bi moglo o-majati ali uničiti zakonsko sr čo. To je v popolnem nasprot ju z naziranjem " poznavalcev* * orijenta, ki vidijo v ori-jentalskem zakonu eno najne-srečnejših zakonskih zvez na svetu. Treba je namreč omeniti, da imajo orijentalci že od narave mnogo zmisla za družinsko življenje. • « • Temelji zakonske sreče. Prvi temelj zakonskega življenja v kavkaških gorah je: Ni treba skrbeti za tra izzvala veliko začudenje. Japonski poslanik ju namreč italijanski vladi sporočil, da se bo Japonska brez obotavljanja postavila na stran Abesinijc, če bi prišlo do oboroženega konflikta z Italijo. V italijanskih vladnih krogih je napravil ta korak Japonske zelo mučen vtis, posledice pa so se takoj pokazale, v večji popustljivosti Italije in v takojšnjem pričetku neposrednih pogajanj v Addis Abebi. "Gazetta del Popolo" objavlja sedaj daljši članek, v katerem pojasnjuje z italijanskega stališča interese Japonske v Abesiniji in o-pozarja vso Evropo na nevarnost, ki preti s te strani vsemu evropskemu gospodarstvu in ki daje abesinskemu problemu velik mednarodni značaj, s čemer ni prizadeta samo Italija, marveč vsa Evropa. < 'la-lick je naslovljen zlasti na Anglijo in bi naj na drugi strani op^ivičil italijansko postopanje in ukrepe, na katere se pripravlja Italija. V uvodu govori pisec o japonskih sanjah glede azijske hegemonije, o japonski gospodarski in vojaški ofenzivi na like uspehe. Še 1931 je znašal jajwmski izvoz v Afriko komaj 600,(MM) jenov, osem mesecev pozneje pa se je dvignil že na tri milijone jenov. Ne gre pa pri tem samo za japonsko gospodarsko ekspanzijo, marveč za sistematično osvajanje Afrike in afriškega prebivalstva. Japonska je pričela izvajati v Afriki sistematično zasnovano velikopotezno kolonijalno akcijo. Ni še dolgo tega, ko se je pojavil načrt ženitve abesin-skega prestolonaslednika z ja-porrsko princeso. Načrt s*icer ni realiziran, je pa vsekakor zelo značilen za japonsko politiko. Japonsko prodiranje v Afriko se v zadnjih dveh letih posebno jasno vidi in čuti v Abesiniji. Japonci so dobili o«toiii-ne zemljiške koncesije za kulti vi ran je bombaža. Bombažne plantaže nameravajo izkoristiti za gospodarsko ofenzivo proti angleški inanufakturni industriji. Poleg tega Japonska spretno in uspešno hujska domačine in uvaja politiko mrž-nje in savraštva črncev proti beli rasi. |»osebno pa proti Angležem. Vsi upori zadnje dobe v Afriki in afriških kolonijah so delo japonske agitacije, takole na primer najnovejši napad Etijopcev na britanski Daljnem vzhodu in o dump- Sudan, njihov napad na itali-ingu ter se nato obširno bavi s jansko in francosko Somalijo in poslednji ab«»sinski incidcn- casa sprejema svojega Šele po dveh letih se pojavom japonskega nnperija-iizma na "črnem kontinentu", v Afriki. Japonci skušajo gospodarsko osvojiti Afriko in so imeli pri tem doslej ž<* ve- čaj 110 srečata, mora takoj nadaljevati svojo pot. Tudi nje ni sestanki s hčerjo niso lahki. Samo moški člani rodbine njegove žene smejo brez ovir prestopiti prag novoporočencev. In ta sorodniki so možu osebno odgovorni za to, da mu o stane žena zvesta. Ce se mu žena izneveri, je na kaznuje mož, temveč njen oče ali brat. To se smatra oči vidno za nujno krivdo. Sta pač slabo vzgojila hčer, odnosno sestro in zdaj se morata os\etiti sama. Ce porodi sina, pride mož pod copato. Žena postane popoln gospodar svojega moža, ki se ne sme vmešavati v otrokovo vzgojo, izpolniti mora vsako ženino željo in brez u-govora čakati, da otroci odrastejo in postanejo njegova last. Orijentalee ne kaže rad drugim, kako rad ima svojo ženo in otroke. To se -smatra za neumno bahavost, ki ni do stojna moža. Zato orijentalee ne more razumeti ljubezni evropskega zapada. Ne more ra- (Nadaljevanje na 6. strani.) ti. Taponska ksj>anziji po stremi v svoji dosegi Sredozemskega morja, ki je glavna žila svetovne kulture, pa tudi najvažnejše središče mednarodne trgovine. Zato bi morala po mnenju člankarja. ki tolmači samo naziranje italijanskih službenih krogov, vsa Evropa nastopiti proti tej japonski nevarnosti in zaščititi italijanske interese v Afriki. Japonska demarša tudi kaže, da so Italijani docela nepričakovano naleteli v svoji akciji proti Abesiniji, kjer jim diše predvsem bogata ležišča zlata in izdatni pefrolejski vrelci, na odpor Japonske, ki mu Italija sama ni kos. Zato tako poudarja japonsko nevarnost in roti Evropo, naj podpre italijanske interese. Pri tem skuša predvsem vzpodbuditi Anglijo, ki je do zadnjega podpirala Japonsko in njeno politiko na Daljnem vzhodu. Toda Japonska je tako jasno in odkrito povedala v Rimu svoje mnenje, da so si rimski krogi docela na jasnem, da bi pomenila vsaka vojaška akcija v Abesiniji odkrito vojno z Japonsko, česar pa želi niti Italija, še manj pa seveda Anglija in Francija. Zato se bo vos spor rešil z diplomatskimi pogajanji, ki so že v teku. HAUPTMANNOVI ODVETNIKI SO VL02ILI PRIZIV Slika je bila posneta tekom obravnave v Flemingtonu proti Hichardu llaimtmnnnu, ki je bil obsojen zaradi odvedbe umora Lind bergli o vega otroka. Desni na sliki (obrnjen proti gledalcu) je njegov glavni zagovornik Reillv, ki je vložil priziv proti smrtni obsodbi. 4« »j NSW -YOBS. ■ riMniMh -s* Ju 1035 THE LARGEST SLOVENE DAILY in XT. S. A. POUČNE KNJIGE RAZNE P O V E S T I IN ROMANI PESMI IN POEZIJE Romani... ANA KARENINA, roman spisal L, N. Tolstoj. Dva zvezka, trdo vezana. 1078 strani ........$6J6 u Ana Kurenina" tvori višek Tolstojevega umetniškega dela in je eno naji>omembnejših del svetovnega slovstva sploh. Knjigo bi moral čitati vsak Slovenec. KNJIGARNA "GLAS NARODA" AGITATOR, roman, spisal Janko Kersnik. 99 strani. Cena ................................................80 Kersnik Je i>oleg Jurčiča naš najbolj poljuden pisatelj. Več del. ki jih Jurčič vsled bolezni in smrti ni mogel završlti, je Kersnik uspešno dovršil. "Agitator" spada med njegova najboljša dela. , BELI MECESEN, roman, spisal Juš Kozak. 116 strani. Cena ................................................... 40 Roman je izšel v zalogi Vodnikove družbe. Skrajno nai»eto dejanje se dogaja v Kamniških planinah. Kdor ljubi lov in planine, ga bo z nai»etostjo čital do konea. BLAGAJNA VELIKEGA VOJVODE, roman spisal Frank Heller. 162 strani. Cena .................00 Od začetka do konca nai>et roman, pol dejanja. spletk in najbolj čudnih razvojev. Že > prve strani svoje čitatelja, in ga ne odloži prej, dokler ga no prečita do konca. BEATIN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakoya. — 164 strani. Cena ........................................... .60 Poleg Pavline Pajkove je I.uizu Pesjnkova takorekoč edina ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko do^o. BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena ................................ .60 Kratke povesti iz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega ruskega romanopisca. GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 st. Cena .70 MIMO ŽIVLJENJA, spisal Ivan Cankar. 230 str. Cena .80 MOJE ŽIVI. JEN JE. spisal Ivan Cankar 168 str. Cena .75 ROMANTIČNE DUŠE. spisal Ivan Cankar 87 strani. Cena .......................................................60 Ivan Cankar jo prvak naših pisateljev ljudje. čijiti dusovnost opisuje, so pristno slovenski iu opis njihovih značajev mora slehernega gI »l>oko prevzeti. 1 'Moje življenje" je naj|M>iUiunbhcjSe delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih. Črtice iz življenja na kmetih, spisal Andre.ffkov Jože. 92 strani. Cena .................35 Pod psevdonimom "Andrejčkov Jože" se je skrival plodovit slovenski pisatelj, ki je znal spretno opisati življenje, ki ga je doživljal Ob čitanju njegovih povesti se vsak nehote spone ni na staro domovino. DRORCŽ, spisal Franc Milčinski. — 130 strani. Cena .60 Nr.š najltoljši humorist Milčinski je v tej knjgi zbral pur svojih najltoljSih črtic, ob katerih se mora človek od srca nasmejati. DEKLE ELIZA, spisal Edmond de Concourt. 112 strani. Cena ............................................._____.... .40 Concourtova dela so i>olna fines in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čtjih nekateri so mojstrsko podani in ima človek med branjem vtis. da posamezne osebe sfdljo kraj njega in kramljajo ž njim. DON KIHOT. spisal Miguel Cervantes. 158 str. Cena .75 To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je še vedno hotelo ohraniti svoj ponos In veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "Don KIhot" spada med mojstrovine svetovne literature. ČRNI PANTER, spisal Milan Pugelj. 219 strani. Cena .80 Šojiek povesti našega dolenjskega pisatelja, ki se Je razmeroma mlad itoslovil s tega sveta. Če kdo itoznn Dolenjce in njihovo dušo. jih |»ozna Pugelj. Njegovo spise čita vsak z največjim užitkom. 1913—1918, spisal Vitomir Jelene. Trdo vezano. 286 strani. Cena ................................................1.25 To so spomini jugoslovanskega dobrovoljea. ki se je nesebično udeležil liorbe za svobodo naše domovine. Knjiga zanima vsakogar, posebno pa tiste, ki so bili tako nesrečni, da so se udeležili svetovne vojne, in tako srečni, da so jo preživeli. SREDOZIMCT, spisal Peter Bohinjec. 84 strani. Cena .46; vezano rena .60 Zbirka kmečkih povesti iz našega Življenja. Bohinjec je dober pisatelj, ki v svojih spisih do pičlec pogodi dufievnost našega človeka. Ob čita njo njegovih drt se zdi človeku, da ima pred očmi prizore Iz domovine. POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver MeSko. — 79 strani. Cena ..........................-.......... .........60 Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je izrazit, njegove misli so globoke In mehke.'Posebno ženske so vnete sit njegova dela. SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Kari Maj. 16» strani. Cena ..J.._................................... .30 Dejanje te lepe povesti se vrSl na ameriškem Zapadui Pestre slike iz indijanskega in pi-jonirskega življenja. Ma.vu sicer očitajo, da ni bil nikdar v Ameriki, toda Življenje na a-raeriškem Zapadu Je znal dosti natančneje o-pisati kot marsikdo, ki j« živel tam. ' SKRIVNOST NAJDENKE, povest. Trdo vezano. 98 strani. Cena.................................................... To je po nafte prikrojena povest, ki bo zanimala slehernega bravfca. Hudim duševnim (junaka osi roma Junakinje, i in' iflStfTdtjitto. ŠTUDENT NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI KRUH, spisal F. K. Finžgar. 80 strani Cena J3Q Naš mojsterski pripovednik nam nudi v teh dveh Svojih delih obilo duševnega užitka. SPISJE. Male povesti iz kmečkega življenja. — 67 strani. Cena ................................................ .35 ŠOPEK SAMOTARKE, spisala Maniea Romanova. 174 strani. Cena ...........-.......................... .35 Zbirka i>ovesti, ki jHi je spisala pisateljica, ki pozna žensko dušo, žensko srce ter boje, ki divjajo v njem. HUDI ČASI. — BLAGE DUŠE, spisal Frane Betela. 96 strani. Cena .....................................75 Knjiga vsebuje zanimivo povest in veseloigro. Oboje je povzeto iz našega domačega življenja. HUDO BREZNO in drage povesti, spisal Franc Erjavec. 79 strani. Cena ................................ .35 Naš i zboren priiwvednik in poznavatelj narave nudi čitatelju lepoto naših krajev in zanimivosti iz življenja naših ljudi. FAROVŠKA KUHARICA, spisal J. Š. Baar, 207 strani. Cena ......................................................L— To je iz češčine prevedno delo, ki bo zanimalo slehernega čitatelja. To je roman ženske, ki Je skoro vse življenje živela in gospodinjila v župnišču. FILOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jfrasek. 182 strani. Cena ................................................ .60 Kdor ne pozna dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Ob čitanju se mu bo odprl povsem nov svet, ]»oln uesluteuih dogodkov. RDEČA MEGLA, spisal Kari Figor. 192 strani. Cena .70 V širokem Stilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fineso, da mora čita-telj nehote z napetim pričakovanjem čitati do koma. STRAHOTE VOJNE, spirala Bertha pL Suttner. 228 strani. Cena ................................................ .50 To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno in natančno. Vsaka mati bi morala čitati to knjigo, kajti to je izpoved žene in matere, ki je izgubila na bojišču svoje najdražje. GUSAR V OBLAKIH, spisal Donald Keyhoe. — 129 strani. Cena .............................................80 To je letalski roman, poln dejanja in najbolj neverjetnih doživljajev. Čitatelj doživlja za-eno s pisateljem oziroma glavnim junakom skoro neverjetne pustolovščine, ki se vrSe v v zračnih višavah. GOZDOVNIK. spisal Karl May. Dva zvezka. 208 in 136 strani. Cena .................................75 Spisi Karla Maya so znani našim starejšim čitateljein. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V padišaliovi senci", "Vinetov". " Žu t" itd. Dejanjo "Gozdovnika" se vrši 11a nekoč divjem ameriškem Zaimdu. HADŽI MUKAT, spisal L. N. Tolstoj. "Vnun. 79 strani. Cena .................................................40 To znauo delo slavnega ruskega pisatelja je prevedel v slovenščino Vladimir Levstik. — Sleherni rojak naj hi čital roman tega velikega ruskega misleca. HEKTORJEV MEČ, spisal Rene La Bruyere. Roman. 79 strani. Cena .................................... .50 Skrajno zanimivo delo znanega pisatelja. Polno zapletljajev in zanimivih dogodivščin. Čitatelj se čudi pisatelju, kako je svojo zgodbo strokovnjaško zasnoval. DALMATINSKE POVESTI, spisal Igo Kaš. 94 strani. Cena ........................................................ .35 To so povesti, vzete iz življenja naših Dal-matincev: kako se vesele in žaloste, kako ribarijo, ljubijo in snubijo. Resničen čar našega Juga veje iz njih. DVE SLIKI, spisal Ksaver Me&ko. 103 strani. Cena .65 Dve čtricl enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" in "Starka". OI»e sta mojstersko zavrftenl, kot jih more završiti edinole naš nežno-čuteči Meško. HELENA, roman, spisala Marija Kmetova, 134 strani. Cena ................................................... .40 V tem romanu prikazuje Kmetova pretresljivo življenje učiteljice na deželi—duševno o-samljene žene v obliki, ki človeku seže globoko v dušo in mu ostane neizbrisno v spominu. IZLET GOSPODA BROUČKA V XV. STOLETJE. spisal Čech Svatopluk. 246 strani. Cena 1.26 V navedenemu delu spremljamo dobrodušnega PraŽana gospoda Broučka v dobo strašnega in slavnega husitskega voditelja Jana Žižke. Ta zgodovinski roman je zanimiv od konca do kraja. IZBRANI SPISI. dr. Hinka Dolenca, 145 strani. Cen .69 V tej knjigi so črtice izključno iz kraškega življenja. Menda ni še nihče tako zanimivo opisal kraSke burje In Cerkniškega jezera kakor Dolenc. IZ MODERNEGA SVETA, spisal F. S. Fhtžgar, roman, trda vez, 280 strani. Cena --------------1.60 V tem romanu je posegel naš pisatelj Finžgar res v moderni svet. Klasično je opisal borbo med delom ln kapitalom ter spletke fn nakane kapitalistov. Idealna ljubezen dveh mladih src zavzema v romanu eno prvih mest. IZBRANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vet, 100 strani. Cena .......................................1.50 Janes Menclger se po pravici imenuje začetnika našega modernega leposlovja. On je prvi krenil s poti, ki sta jo hodila Jurčič . in Kersnik ter uhtal moderno smer. V fcnjlg* so tri zanimive Črtice. IGRAČKE, spisal Franc Milčinski. 151 .73 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N.Y ilAGNJE, 110 strani. Cena broMrana ----------------- .39 V knjigi Je poleg nasldvne Še povest "Starček z gore". Obe sta posebno zanimivi, kajti spisal jn je znani mladinski pisatelj Krištof Šrnld. JERNAČ ZMAGOVAČ, spisal H. Sienkietvicž, ltS strani. Oena ..............................................- .50 Kujiga vsebuje poleg naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tUdI povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da jih človek čita. JUTRI, spisal Andrej Strug, 85 strani. Cena bro&irane ................ 60c trdo vezane ,75 Knjiga je posvečena onim, ki so šli skozi bol in pričakovanje... Posvečena je njihovemu tihemu junaštvu. JURČIČEVI ZBRANI SPISI, devet trdo vezanih knjig. Vsaka Ima nad dvesto strani. Cena vsem devetim knjigam je ................................9.— Jurčič ne potrebuje nikakega posebnega priporočila. Jurčičeve knjige so napripravnej-še čtivo za dolge zimske večere. Njegovi originali, dovtipnl Krjavelj, skrivnostna pojava desetega brata in cela vrsta drugih njegovih nepozabnih obrazov bodo večno Živeli. m* JU AN MISERIA, spisal H. L. Coioma, 168 str. Cena .60 Ta pretresljiva j»ovest je vzeta Iz dobe »iranske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo po-nedolžnem obsojenega. Juaua Miserije. V o-sebi brezvestnega Lopezinka pa vidimo, kam privede človeka življenje brez višjih vzorov. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-ševee. TRI knjige po 150, 180 in 114 strani. Cena .........60 vsak zvezek. Vsi trije........L59 Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo in življenje kmetskega fanta, ki so ga stari-51 poslali v šole, kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od šole do šole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjige so pisane živahno. Ob čitanju se bo moral čitatelj večkrat od srea nasmejati. KUHINJA PRI KRALJICI GOS*I NOŽICI. — spisal Anatole France. 279 strani. Cena.........75 Anatole France je bil brezdvomno eden naj-odličnejših sodobnih francoskih pisateljev. Svoj izredni dar. zamisliti se v čustvovanje in mišljenje ljudi minulih vekov, je posebno pokazal v tem romanu, ki ga odlikuje duhovit in fini humor. Spisi... .30 .70 .60 .70 .70 KAZAKI, spisal L. N. Tolstoj, 308 strani. Cena Ediuole veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega naitoldivjega plemena, ki je živelo in deloma Se vedno živi svojevrstno življenje na ruskih stepah. Napeta povest, polna burnih doživljajev od začetka do konca. KRIŽEV POT PETRA KUPLJENIKA, spini Pa-stdskin. 83. strani. Cena ................................ Zgodovinska 1 »ovest s Tolminskega, ki bo zanimala slehernega, ne pa samo ljudi, ki so iz onih krajev doma. KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 65 strani. Ceha ........................ Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako živo domišljijo kot jo je imel Francoz Jules Verne, ^n kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresnlčlle. Pred dolgimi desetletji je .napovedal letalo, submarin, polet v stratosfero itd. LJUBLJANSKE SLIKE, spisal Jakob AleSevec, 268 strani. Cena ................................................ Izborno je pogodil ljubljanske tipe naš prvi humorist AleSevec. Tako natančno in zanimivo je opisal vse od branjevke do hišnega gospodarja, da jih vidite kot Sive pred seboj. LOV NA ŽENO spisal J. O. Curwood. 194 strani. .75 .70 .45 .60 .80 Šbpfek črtic in podlistkov nafegfc najbolj duhovitega humorista. IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 stttafcL Cena Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal Igralsko strast. Igralec Izgublja in dobiva. poskuša na vse mogoče načine, spletkar!, doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mitt* Skrajno napet roman iz modernega življenja. Človeka tako prevzame, da ga z velikim zanimanjem prečita do konca. LUCIFER, spisal Jean de la Hire, 292 strani. — Ona ________1 Fantastičen roman v Šestih delih. Bolj fantastičen nego ga naslov razodeva. Čitatelj se mora nehote čuditi bujni pisatelj i vi domlftlji- . J*- MATERINA ŽRTEV. 249 strani. Cena____........... Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja. MALI LORD, spisala Frances Hodgtoson Burnett. 193 strani. Cena .......................—........ Globoko zasnovana povest o otroku, ki gane odljudnega čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki oe pozna ralik med bogatini in reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim., MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. PW1-lips Oppenheim. 92 strani. Cena -------------- Do skrajnosti napet roman iz modernega življenja. Oppenheim je znaai angMki roan op i see poznan po celem svetu. ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena ------- Zvezek vsebuje povesti Milčinskega. Premka in Laha. Posebno pretresljiv je spis Milčinskega "Mladih zanikernežev lastni Življenjepisi". MLINARJEV JANEZ. CkH ........................... Dejanje te povesti se vrSl ob koncu srednjega veka in sicer t Sašu, ko so bill Tfeharjanl povišani zaradi svojega jdnaitva v plemiSki stan. i .80 75 .79 tyaft. 192 Povesti marmsh gusarji* tn piratih mo šno vse zanhnive, to delo pa presega po svoji zanimivosti najboljše povesti te vrste. Naročite izvod še danes, Če se vam dopadejo povesti te vrste. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani. Oena Štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja. MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 209 strani. Cenal.50 Zanimivo delo. ki bo ugajalo vsakemu čitatelju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. NAŠA VAS. spisal Anton Novatan. 224 strani. — Cena L— V zvezku je devet črtic povečini iz naše lepe Štajerske. Pisatelj Novačan je nedosgljlv mojster v opisovanju značajev. NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMAN. Trdo vezana. 115 strani. Cena ................................... Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v človeku v prvih letih svetovne vojne". Z OGNJEM IN MEČEM, poljski spisal H. Sien-kieviez. 683 strani. Cena ................................ 3.— Bogato ilustriran zgodovinski roman iz najbolj junaške dobe poljskega naroda. To je eno najboljših del najslavnejšega poljskega pisatelja. ČITAJTE TO KNJIGO. ZLOČIN V ORCIVALU, spisal E. Gaboriau. 246 strani. Cena ......-........................................... U— "Zločin v Oreivalu" je zelo zanimiv detek-ski roman, ki nam predočuje. kam lahko zabrede lahkomiseln človek, ki nima skrbi za vsakdanji kruh. — Seznajte se z francoskim detektivom Le Coque-om. SVETLOBA IN SENCA, spisal dr. Fr. Betela. 176 strani. Trdo vezano. Cena ........................ 1.20 Naš znani pisatelj Detela je s tem svojim delom zopet posegel v naše preprosto življenje ter izborno orisal značaje, ki nastopajo v njem. SLIKE, spisal Ksaver Me*ko. 189 strani. Cena.... Osem povesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita. MACBETH, Shakespeare. Trdo vezano. 151 str. Cena: mehko vezano ........................................ OTHELO. Shakespeare. Mehko vezano .................79 SEN KRESNE NOČI. Shakespeare. Mehko vezano. Cena .................................................... Klasične icre naj?davnejSega dramatika, kar jih i>oznn svetovna literatura. Dela je prevedel v krasno slovenščino naš najbolj ši pesnik Oton Župančič. NAŠA LETA, spisal Milan Pugelj. 125 strani. — Cena vez..............79 BroS. ............ Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-fflja. ki je i»oznal dušo dolenjskega kmeta koit le malokdo. NANŠI LJUDJE, spisal Alois Remec. 94 strani. Cena Zanimiva povest iz časov, ko so bili Francozi na Vipavskem. PLAT ZVONA, spisal Leonid Andrejev, 131 str. Cena Poleg naslovne jtovesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga še dve, namreč "Misel v megli" in "Brezdno". PRODANE DUŠE, spisal Jofin Likovič. 160 str. Cena Kdor hoče vedeti, kaj počno fašisti z našim ubogim ljudstvom na Krasu, naj prečita to pretresljivo zgodbo. PRED NEVIHTO, spisal I. Turgenjev. 96 str. Cena Mojstersko delo slavnega ruskega pisatelja. POPOTNIKI, spisal Milan Pugelj. 95 strani. Cena V tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset črtic iz našega domačega življenja. PTICE SELIVKE, Rabindranat Tagore. Trda vez. 84 strani. Cena ...........-.............................«... Prgeovorl, eseji in misli slavnega Indijskega pizatelja. PASTI IN ZANKE, spisal L Š. Orel. 231 strani. Cena Kriminalni roman iz polpretekle dobe. Neki slovenski kHtlk Je nekoč pisal, da slovenski pisatelji nimajo daru za pisanje kriminalnih romanov. No, pisatelj Orel mu je dokazal, da ga imajo. PATER KAJETAN, spisal Verdietus. 187 strani. Cena 1.— Roman, napisan po ustnih izročilih in tiskanih virih. Zgodba človeka, ki ni bil rojen za samostan ter se je slednjič po hudih bojih vrgel zopet v življenje. PINGVtNSKI OTOK, spisal Anatole France. 282 strani. Om ........................................................ To je satira na francoske pretekle In sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren v svoji zabavljici. PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 strani. Cena ........................................... Povest Iz vojne dobe, ko se ]e v srcih vseh naSlh razsodnih lj"di porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z osvobojen jem domovine doseže tudi povest svoj viSek. pRIHAJAČ, spisal Fr. Detela. 157 strani. Cena Kakor vse Detelove povesti, ji tudi ta vzeta is našega pristnega domačega življenja. PESMI V PROZI, spisal Chaa. Baudelaire. strani. Cena ----------------------------------------------------- Verna slika pestrega velikdmestnega življenja in spominov nanj. TATIČ, spisal France Bevk. Trda ves. 89 str. Cena NaS izbore« primorski pisatelj nam daje ▼ tej knjigi dve povesti, ki jih je posvetil Svoji materi. TUNEL, spisal Bernkard KeDermann. 295 str. Cona L29 Globoko pod aemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo ln Ameriko. Cele armade de-lSvcev se zarivajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoče ln tisoče delavcev. Toda železna volja inlinirja Allana ne odneha, dokler ne oteče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvt vlak. ZEMLJEVIDI MOLITVENIKI : IGRE : TRI LEGENDE O RAZPELU, spisal Julius Zey- cr. Trda vez. 83 strani .....................................65 Prevod treh zanimivih povesti znanega češkega pisatelja. UGRABLJENI MILIJONI, spisal Seliger Brat. 291 strani. Cena ................................................ 1.20 Knjižnica "Jutra" nam je s tem delom prestavila skrajno napet roman ameriškega Jugoslovana. Kdor bo prečital to delo. ho nehote vzkliknil: "Da, Ivan Belič je bil pa res duhovitejši nego vsi detektivi sveta !" V KREMPL.JII1 INKVIZICIJE, spisal Mirhel Zevaco. 461 strani. Cena ................................ 1.30 To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi z neštetimi zapletljaji in nasičeno vsebino, da Imj navezalo vsakega čitatelja. ki ga vzame v roko. .50 .40 .40 .60 .35 .60 .75 .50 .60 112 .50 .60 .80 .70 V ROBSTVU, spisal Ivan Matici*. 255 strani. Trda vez. Cena ................................................ 1.25 Ivan Matičič je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojne in njenih grozot ter posledic, ampak zna tudi vse pretresljivo opisati. V GORSKEM ZAKOTJU, spisal Anton Koder. 130 strani. Cena ..............................................40 Zanimiva jMivest iz prejšnjega stoletja, povzeta iz našega kmetskega življenja. V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, spisal Robert Kraft. DVA DELA. 482 strani. C ena ............ 1 60 Vseskoz nni>et roman, ki ga čitatelj ne more odložiti, dokler sa ne prečita do koncu. Poln najneverjetnejših dogodivščin >n za-pletljajev. VELIKI 1NKVIZITOR, spisal Michel Zevacro. 124 strani. Trda vez. Cena-.-1.20........Bros. 1.— Kdor hoče poznati strahoto španske inkvizicije. naj prečita to delo. ki je bilo spisano po resničnih podatkih in mora navdati f-i-tatelja z crozo. ZADNJA PRAVDA, spisal J. S. Baar. Trda vez. 184 strani. Cena ............................................ I.— Ljudska povest, ki obravnava spor med bratoma. je velike, pretresljive snovi in ovtre doslednosti. C'itatelja veže od prve do zadnje strani. VOJNIMIR. spisal Josip Ogrinec. 78 str. Ona .33 Zanimiva povest iz časov prekrščevanja koroških Slovencev. VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova. Trda vez. 51 strani. Cena .................................75 Knjiga vsebuje j>etnajst pisem, ki jih preveva iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o ljuliezni. o sorodnih dušah. VERA, spisala Olga \Va!dova. 154 strani. Cena .40 Koiuan je poln lepili prizorov, opisuje skrbno življenje nekdanjih najvišjih krogov nemške in ruske aristokracije in kaže. da so bili med njimi l*.leg manj vrednih tudi srčno plemeniti ljudje. VRTNAR, spisal Rabindranat Tapore. 105 str. Trdo vez..........75 Mehko vez..........60 V knjigi je vsebovana globoka mirna modrost in srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja. ZLATA VAS. spisal Fr. Malovašič. 136 s t rant. Cena .60 Poučna in kratkočasna povest iz kmetskega življenja. ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski. DVA ZVEZKA. Skupaj 605 strani. Cena.....1.25 Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. Nihče ni tako opisal duševnosti zločinca kot ga je opisal v tem romanu Dostojevski. ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA. spisal Conati Doyle. 382 strani. Trda ve/. Cena.....80 Broširana.............60 čitatelj se mora do solz nasmejati, ko čita poglavja: Kako je izgubil Najioleonov huzar uho: Kako je zavzel Saragosso: Kako je n-bil "brata"': Kako ga je hudič skušal, itd. ZBRANI SPISI. 368 strani, (n. zvezek). Cena 2.50 A* tem zvezku so zbrani spisi našega prvovrstnega pisatelja Maslja-Podlimbarskega. ki je pogledal v široki svet ter deloval za združenje ne samo Jugoslovanov, pač pa Slovanov v splošnem. ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA, spisal Ivan Pregelj. 98 strani. Cena ................................. 70 Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu čitatelju. ZLATI PANTER, spisal Sinclair Gluck. 51 str. Cena .90 Roman iz modernega življenja in sveta. Napet od začetka do konca in poln dejanja. ZMISEL SMRTI, spisal Pavel Bourget. 153 str. Cena .60 Roman je nastal pod vtisom vojne in njenih grozot ter razpravlja o poslednjih stvareh človeškega življenja in nehanja. ZA KRUHOM, spisal H. Sienkiewicz. 122 strani. Cena -50 Pretresljiva povest o revni družini, ki se je konci prejšnjega stoletja izselila v Ameriko. Ime slavnejra poljskega pisatelja nam jamči, da bo delo vsakdo z užitkom čital. ZMAJ IZ BOSNE, spisal Jos. Ev. Tomif. 229 strani. Cena .....................................................75 Roman iz krvave bosenske zgodovine. Boji s Turki: skoro neverjetne dogodivščine: temeljit opis najbolj kravave dobe Bosancev. > ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE. — 202 strani. Cena ................................................ .50 Vsekoz zanimiva povest Iz našega slovenskega življenja. ZNAMENJE ŠTIRIH, spisal Conan Doyle. 141 stranL Cena .....................................................60 NajboljSe delo ustvarltelja modernega detektivskega romana, v katerem igra Sherlock Holmes glavno vlogo. Povesti... "OLA S NARODA" NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 28, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. ltx.< KRATKA DNEVNA ZGODBA »OOl^O' DIVJI LOVCI V SREDNJEM VEKU Jasno je, življenje. Ta čepica je bila ~trasno mučilno orodje. < )kro_^ tura. Poklical je na od! <.b-ojenčeve ulavp so lirikov;;]' ta vrv. Lahko si mislimo, kako strašne bolečine -so to bile. Druga taka stroga navodila so bila: "Kdor bi ne prepovedanem kraju lovil ribe ali rake, temu naj tse užge riba ali rak. Nato naj ga s palicami .-mejo na nje streljati, da jih dobe žive ali mrtve v roko. Kogar s puško v roki zalotijo' v gozdu ali na kakem drugem sumljivem kraju vstran od: navadnih cest, naj ga lovci takoj ustrele, ne da bi ga poprej opozorili." Značilna je tudi tale odredba: "Kdor vidi človeka, da po polju ali po gozdu s psi go ni in lovi, naj se potrudi, da ga ujame. Če bi pa divji lovec hotel uiti, ga mora zasledovati in naj po vaseh dajo zvoniti plat zvona." Take strašne določbe nikakor niso bile utemeljene in bi jih s človeškega stališča nihče DVE SIROTI pretepo in izženo iz dežele." V malimi nemški kneževini j ine mogel zagovarjati. Razu-Nasavski so imeli tele določ- memo jih le kot orožje tedanje be: "Gozdni in lovski uslu- zemljiške gosposke v boju za žheinei naj posebno pazijo na svoje predpravice, katere so divje lovce. Če jih zalotijo pri j jim bile več, kakor pa člove-delu in jih ne morejo prijeti,1 ške življenje. Iz Jugoslavije, Roparska morilca, ki ju čakajo vešala. Gligorij Petrovič, gostibiiar v Rumi, in Rajko Petrovič, mešetar, tudi iz Rume, sta lani meseca septembra zvabila bogatega zasebnika Frana Dre-herja v Sabac, češ, da mu bosta v Sabcu v neki banki preskrbela za manjši znesek dobrega denarja velik znesek jio-narejenega. Dreher, ki se je polakoninil po tako lahko pri-dohljeenm dobičku, je vzel s seboj 10,000 Din. prepričan, da bo dobila zanje za 100,000 Din sicer ponarejenih, toda tako dobro izdelanih bankovce11 . K jih nihče ne bi spoznal. Gligorij in Rajko sta v Šahe a zapeljala Dreherja k Savi. ga z udarcem ii' sriavi onrnrdn, era na- ojene 17.cn i o j nakoval: , 7 li i' svojega -i- .zdarja, kale-! mu je i prizna!, da je tura ubil kraljev j komornift Kundo. Nato je kralj 1 dal svojega kom o mika zapreti j Kundi. pa je tajil, nakar je kralj določil, naj med gozdar- i k težk jeni in komornikom dvoboj določi resnico. Ker pa je bil ko niornik že prileten, Din. ki «ra nesel Dz ohc-- s seboj, sfe seveda razdelila. Ko s > tem rinilo v Savi Dren bi-j truplo hi je zločin ]-ri j - i <■■ n. je okrožn i Savo. Spisal A. D. ENNEBY Da, poglejte me dobro, Henrika, pa boste videli, da sem tisti ubogi tseržant Rabusson, ki ste nekoč zavrnili njegovo prošnjo in ki je obup napravil iz -njega divjaka, obsojenega živeti v gozdovih in prerijah, dokler se ne zgrudi mrtev... v plen divjim zverem in pticam ropari-cam. Marjana je ostrmela od groze. Rabusson je pa globoko vzdihnil in nadaljeval: - — In vse to zato, ker je vas ubogi Rabusson blazno ljubil. In sanjal je o tem, da mu postanete družica za vse življenje... Ni se zmenil za to, kaj ste bili ali bolje rečeno kaj ste bili I — Prijatelji, je odgovoril Rabusson. Vzravnal se je, pomahal s karabinko in zaklical: — Živele gorske čete!... Živela Francija! Takoj so se začuli podobni klici v odgovor in že je hitelo nekaj vojakov proti Rabussonu. — Kje je francoski poveljniki — je vprašal Rabusson. — Za nami prihaja, — so odgovorili vojaki. Tisti hip sta se pojavila vitez de Vaudrey in Gašper. — Tod!— je pokazal Rabusson najlažji dostop do votline. In odvedel je prišleca v votlino, kamor se je bila ta čas vrnila Marjana. Pri pogledu na njo je vitez presenečeno -kri- prej, kakor se je zdelo... kajti poslani ste bili v izgnanstvo. Ilotel je vas vzeti in napraviti iz i knil. vas pošteno ženo. To bi .se mu bilo tudi posre-! Rabusson je presenečeno obstal, čilo, bog mi je priča, kajti ljubil semvas in vsej — Vi tu? — je vzkliknil in stopil mladi bi storil za vas... Vse, kar je bilo nekoč bi bi-| ženi naproti, lo pozabljeno; pripravil bi vam bil novo, čisto pr >0 'VO na *ah- obso.j »nec. Dnu c-.i obsodilo o rov: cj huda kazen za divjega lovca je i smrt, dva njun;i pomočnika pa bila ta, da so ga privezali. To j v- desetletno ječo. — Sedaj je privezovanje je ostalo mnogo j kasačijsko sodišče zavrnilo pri- let v navadi. Se celo v svetovni vojaki je bil tega deležen marsikak slovenski vojak. Pri vezovanje divjih lovcev je bi lo še hujše, kakor pa privezovanje vojakov v vojski. Roki so mu zvezal ina hrbtu na vzkriž. Tako zvezani roki so privezali na dolgo vrv, katera jo visela čez kak visok tram. Za to vrv so obsojenca dvignili visoko v zrak' ter ga nato nenadno spustili na tla. Preden pa je z vso težo svojega telesa siromak priletel na tla, ga je tik pred tlom zopet nenadno dvignila kvišku ' žena, ki jo ljubim in ki jo obdržim za vedno pri mi nalaga še bolj vročo hvaležnost za sebi. t Marjana se j<- nehote približala vitezu, kakor mene. vaš plemeniti, požrtvovalni čin. ...In ker je bog odločil usodo naju obeh. bi iskala pri njem zaščite. In v kratkih bese- uli me hočete... smatrati za svojo udano sestro,, dali mu je povedala vse, kar se ji je bilo pri ki vam ostane vse življenje hvaležna dolžni ca ; i petdo. Ker Rabusson ni odgovoril, je Marjana na-j Tedaj je bil na vrsti Roger, da t — Gospo d Ouvelh daljevala prepričevalno: — Ti-ti, ki je postal moj mož, je najbolj s' \ zaščito, — je in... od svojo za- deja! obrnjen k Rabu-sonu. — ki zasluži vso obzirnost in spo- li >snod, če bo Previdnost hotelu.' r:«-1 na vitez p'j iioče Rabusson odgovo-. j vanje, n u je pogledal j d'Ouvelles resi. kal:or sem b:L lesen; i a/. da iztrga iz rok lopovov, ki sl-. v<.:ar naju napadli in ujeli, ste lahko prepričani, da; — rtivši -eržant Rabusson! Vaša junaštva, bo priključil svojo hvaležnost moji in da vari j vaš pogum, hladnokrvnost in odločnost mi na-bova oba vse življenje najhvaležnejša prijate- toger naravnost v oči in dejal s posebnim po-• eržant Rabusson! V kom: Bivši Ija. Te laskave besede o njegovem tekmecu so zadele nesrečnega Rabussona naravnost v srce. Ljubosumnost se je oglasila v njem z vso silo in obraz mu je spačila najhujša mržnja. — Ah! — je vzkliknil. — poročnika d'Ouvel-lesa so ujeli Siouxi! — Da... toda midva... ga bova kmalu osvo-bodila. — Jaz? — je vzkliknil Rabusson ves iz sebe. Obraz se mu je krčevito spačil in od jeze s? je Kar tresel. Marjana pa ni razumela pomena tega krika. In odgovorila je z izrazom globoke hvaležnosti: — O, hvala... hvala, gospod... To, kar hočete storiti vi za mojega moža, bo imelo tem večjo vrednost, ker bo delo vaših rok! In mlada žena je v globoki hvaležnosti iztegnila roke proti Robussonu. Kar so zadoneli streli. In v neenakih pregled kili je pokalo vedno pogosteje. lagajo dolžnost podeliti vam nagrado, pripadajočo tistim, ki se odlikujejo na bojišču. — Seržant Rabusson, — je nadaljeval glasneje, da bi ga vsi slišali, — kot poveljnik čete, ki sta se z njo udeleževali bitk, mislim, da tolmačim željo vseh, ki so videli vaša junaštva, če vas imenujem za poročnika v svoji četi. In ne da bi čakal, da si bo mož opomogel od presenečenja in začudenja, je vitez pripomnil: — Poročnik Rabusson, prevzemite poveljstvo nad patruljami, ki pojdejo takoj prei-kat okolico. Kar je stopila Marjana k vitezu. — A moj mož? — je vprašala z drhtečim glasom. — Dejali ste, da so Siuoxi ujeli poročnika d'Ouvellesa. Torej je verjetno, da so moji vojaki izsledili indijansko tolpo, ki vleče s seboj vašega moža. — To zadevo prevzamem jaz, — tse je oglasil Rabusson, ki se je bil naenkrat čudovito iz-premeniL Potem se je pa obrnil k vitezu. — Grem razvrstit svoje vojakek, gospod po- (Dalje prihodnjič.) V Greenwood Lake, N. Y., je izbruhnil pred kratkim požar v hiši, v kateri je prenovčealo sest oseb. Ogenj se je s tako naglico razširil, da se niso mo gli rešiti, ampak so postali žrtev plamenov. Slika nam nudi pogled na pogorišče. glas naroda" zopet pošiljamo t domovino. Kdor ga hoče naročiti za tvoje sorod-nike aH prijatelje, to lahko ttori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne .pošiljamo, Rabusson in Marjana sta prvi hip ostrmela in nekaj časa se sploh nista mogla ganiti. Po- j veljnik, je dejal in odšel tem je pa pograbil Rabusson karabinko in čim;____ se je prepričal, da je nabasana, je skočil iz votline. Misel na morebitno novo nevarnost je potisnila v ozadje vse, kar se je odigralo med njim in Marjano. Rabusson je pozabil za trenutek na v=e, mislil je samo na pretečo nevarnost. XXX. j Rabusson je kmalu vedel, kaj se godi v bli žini. Najbrž so bile krenile gorske čete z vitezovimi vojaki takoj po spopadu z Indijanci na pot proti gozdiču, pa je prikorakala iz njega tolpa Siouxov in naletela na nje. Pognali so Indijance nazaj v gozd, kjer se je vnel srdit boj. j Toda boj ni mogel dolgo trajati, kajti francoski vojaki so bili is svojimi zavezniki očividno v premoči! In res so se kmalu prikazali izz.; strmih skal v bližini prvi vojaki. ! — Kdo je?... Kaj se godi?... — je vzkliknila Marjana, ki je bila prišla iz votline in se postavila za svojega osvoboditelja. i Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste naili knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" •OLA 8 NAROD A*' NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 28, 1935 TH*S LARGEST SLO VRNE DAILY ioU.8.1 SAMOSTANSKI IOVFP k) (ROMAN XZ 14. STOLETJA).jlivr V jli\j ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL I. H. 37 i V šumenju valov ne sliši bližajočih se korakov in začu- j din pogleda, ko na svoji rami začuti roko. — Gospod Henrik ! — Glavo prikloni v pozdrav in vstane, i — Kaj pa delaš tukaj f — ga smeje vpraša prošt. — Igrača mojih dni. Gospod Henrik resno gleda patra in zmaje z glavo. Nato pa pravi: — Pojdi, ^reva do kapelice, tukaj komaj slišiš svoje besede. Gre po stezi nazaj in pater Desertus mu sledi. Preti kapelico sedeta na kamenito klop. Gorko sije solnce na nju, pomirjeno šu-menje gorskega potoka zveni kot godba, tam leži gladko jezero, lesketajoč se kot zelena zida, in nad strmimi stenami, ki ga obdajajo, so se dvigali beli vrhovi gora v čisto modrino neba. — Lep prostorček! — pravi gospod Henrik. — Ali si rad tukaj! — Da, kajti živim in ne motim veselja nobenega človeka. Toda povejte, kaj vas je privedlo k meni? — Moram priti k tebi, ker se me izogiblješ. — To delam zaradi vas. Moj pogled prežene smeh, in vi radi smejete. — Da, Dietwald, odkar sem se naučil spoznavati, da je jok brez koristi. Toda pustimo to. Prinašam ti pozdrav. Počasi dvigne pater Desertus glavo. — Tako, še živi kak človek, ki ima vzrok misliti na-me? — Cesar! Čez bledi obraz patra Desetrtusa se razlije vroča rdečica in presune mu vse ude, kot bi stal pred njim konj, ki ga mora zasesti, kot bi v zraku visel meč, ki ga mora prijeti. Toda naglo gre mimo ta občutek; roko položi na križ na svojih pr-1 sih ter pravi z globokim glasom: — Hvala vam za pozdrav. In pozdravite gospoda Ludvika! — Pisal mi je pismo, oh, težke skrbi ima! Grenko mu nagajajo v Avigjionu in mu sejejo neslogo na vseh koncili in krajih. Ko bi imel toliko vojščakov kot ima skrbi, bi imel vojsko, kakoršne še ni zbral noben cesar. In poglej, Dietwald, v vseh skrbeh misli na tebe in te pozdravlja ter vpraša po tvojem zdravju ter upa, da se je tvoja bolečina polegla. Ni pozabil dneva v Amfingu. Pomagal si mu priboriti njegovo cesarstvo. — In zaradi onega dneva sem izgubil svoje kraljestvo. Najboljšo svojo posest! Vso vrednost in solnce svoje£*i mladega življenja, svojo srečo, svoje zveličan je! — Dietwald! — ga opominja gospod Henrik. — Ali sme duhovnik tako govoriti? Pater Desertus ne sliši; iz njega puhti kot divji ogenj. — Kako ponosen sem bil onega dne, ko sem stal pred Ludvikom, zmagovalec med zmagovalci, s skrhani m mečem, ko je sijaj moje bojne opreme izginjal v krvi sovražnikov! Kot sokol je letela moja duša in moje srce kot koprneč golob v svoje gnezdo — proti domu, proti domu! Še devet dni me je zadrževala dolžnost. Potem pa domov, kot vihar, na konju dan in noč. Konj omaga pod menoj. Že pri padcu zgrabim drugega. Domov, domov k ženi in otroku! Tako jasno in veselo se še ni glasil moj bojni klic, kot ta vzklik mojega srca. V sivem jutru sem dospel do gozda mojega gradu. Vsako drevo, ki leti mimo mene, -no kaže pot do moje sreče. Seda i je mir, sedaj smem počivati. Že vidim tiho sobo s solčnim kotom, vidim se, kako sedim, meni na strani moja mlada žena, ki svoje s temnimi kodri obkroženo lice naslanja na mojo ramo ter me i gleda z žarečimi očmi In tukaj na mojih kolenih se je zibal1 moj fantek, me debelo gleda in posluša, kajti pripovedujem j mu o cesarju, o vojni in zmagi. In v zibki spi moje sladko de-' kletce in sanja v svoje bodoče življenje kot popek v solnčni j dan. Domov, domov, domov! Tam je že vrh gozda, od koder moram zagledati streho svojega gradu. Gledam, gledam in gledam. In ničesar ne vidim. Ali se je moja hiša kam zamak-j nila! Ali se je gozd razrastel? Plaha slutnja se me poloti,! vdarjam po konju, in jaham, jaham. Tam je rob gozda, sedaj 1 s^m tu! V sedlu se dvignem, pogled mi poleti čez dolino. Tn vidim — vidim — Z grozo si z rokami zakrije obraz in njegov glas ugasne v votlem stoku. — Dietwald! — pravi gospod Henrik globrko gin jen. — Ako ne moreš za povedat i svojemu srcu. zanovej svojemu jeziku. Naj ti ne omenja, kar tiči za teboj, odkar si vpognil tilnik, da si postal božji hlapec! Desertu« ne sliši. Roke mu omahnejo in s pekočimi očmi strmi v praznoto. In nato, kot bi stala pred njim strašilna slika, pokaže pred se: Ali imate * Koledar za 1.1935 50 centov dobite 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA — POVESTI, CLAN-KI IZ ZEMLJEPIS-JA, ZGODOVINE IN NARAVOSLOVJA. — POLEG TEGA SPISOV DVEH NAŠIH PISATELJEV TROHE IN R U P N I K A; ŽALJIVKE BUKOVIN-SKEGA. Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. Pošljite narločilo i še danes! NEWYORŠKI PABERKI 2ENITEV IN SNUBITEV PRI VZHODNIH NARODIH j Ni še dolgo, kar smo prazno-i vali božične praznike; kar na-j enkrat pa se znajdemo v pred-velikonočnem času. Ta nedelja je že pustna nedelja. Pravijo, j da S3 zato imenuje pustna nedelja, ker je to god pustih lju-! di. Jaz sem že dobil polno če-1 stitk z vseh strani. Po staro-1 davni navadi so tokrat vsepovsod maškeradne prireditve. Tudi pri nas jih ne bo manj-l:alo. V Brooklvnu jo ima društvo 41 Domovina" 2. marca zvečer. Drugi dan, marca, pa društvo "Bled" v slovenski dvorani na Osmi cesti. Društvo "Bled" nagradi najlepšo in najgršo masko, kakor smo čitali v oglasu tega lista v torkovi številki. Tudi bodo vse maske proste vstopnine. Dvorana bo za tako prireditev tudi premerilo okrašena. Za pit's j:> pa tudi preskrbljena j v« m najljubša Vesel-Lovšino-! va godba. Z eno besedo reče-no: društvo "Bled" bo že vse. | tako oskrbelo, da bo vse vese- j jlo "m zadovoljno. j Med t', dnom me j«» več ljudi vprašalo, zakaj' nisem pretekli Nadaljevanje s 3. stran t. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU Sli WUT IStb STREET NEW YORK, N. V. PIAITE NAM ZA CEH* VOZNIH LISTOV. REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE zumeti, kako se mora mož po javiti v javnosti s svojo ženo. Zanj je tudi nemogoče, da bi sprejemal goste skupaj z že-, . , , . , no. Go t pride v orijentu bo-' J® se, . , disi k možu ali ženi, nikoli pa veasih tudl se kratek dekh«n TZT1. če ne upira ugrabitvi — začu- Ip^E ne k obema hkrati. Mož in že na tudi nikoli ne gresta skupaj z doma. Sploh se nerada pokažeta >kupaj. Ljubezen j'* \ orijentu zasebna in zelo deli katna zadeva, ki se v njo drugi ljudje nikakor ne smejo vmešavati. Za vsakega tretjega ljubezen dveh ljudi kratkoma lo ne sme obstojati. * • « Ugrabitev Seveda pa tudi v orijentu ljubezen ne gre gladko. Tudi • • • tam -so zapeljivei, nesrečna! r .. - , . ,- . . . Ločitev zakona ni krvna ljubezen, ovire na poti v za- i , i , . - . . i osveta. konski jarem, krik. Sorodniki ugrabljenega dekleta začno ugrabitelja takoj zasledovati. Ce ga dohite, I id i ko nekaznovano ubijejo njega in njegove prijatelje. Navadno se pa ugrabiteljem I osreči odnesti pete v težko dostopno gorsko gnezdo, kjer prijatelji branijo dom, kamor se zateče s svojo izvoljenko. Ko se mu dekle končno vda ali ko jo posili, se morata vzeti, toda v tem primeru žena kaj lahko doseže ločitev. teden pisal bei kov' "newyerških pa-'V Xi s<* treba bati, da bi j'li ne pisal! (V niso tu, so pa tam! Zadnji teden (kakor 1'idi danes) so bili pri občen i v črtrtkovi Številki in sicer bolj na zadnji strani lista. Tudi je 1 -t radi drža ven ga praznika t \Ya; hingtonov rojstni dan) iz-el dan pozneje. Zadnjo soboto, dne 23. februarja, so fantje društva Najsvetejšega Imena slovenske en 1-ve sv. Cirila prvič keglali proti društvu Knights of Trinity in sicer v Ridgewood Grove kegliŠču. To je bila nova zveza naših mladih fantov, in keglanje je bilo zelo zanimivo. Ker je kegljaški klub sv. Cirila na novo ustanovljen, jih j je Knights of Trinity Club (že ■ pet let deluje) porazil. Pa ne. , da so s tem korajžo izgubili! , Saj je eden med njimi (Mr. Fr. j Po]>rvie) dosegel 246 točk ter je bil zato izbran za "captain of the team". To je bilo v j>r-vič! V drugo bo pa vse drugače. ker bodo fantje že bolj vajeni ter sta pristopila dva nova in dobro znana kegljača, Mr. Joe Bižal in Mr. Charles Guardia. To je bilo v resnici zanimivo srečanje, ker so si bili fantje drugi drugim tujfi, kake r da bi bili prišli od vzhoda in zahoda, in so se čudili, da so vsi Slovenci! Sodaj, ko so se nif-d seboj spoznali, so pa že vsi "Knights of Trinity"-f ant je kunili vstopnice za 'družabni večer' na Osmi cesti dne 0. marca. Mr. Andrew Kobal s-» ie glasil iz Atlantic City, N. J., kjer se udeležuje konvencije "National Education Asso-eiation of America (od 22. do 2S. februarja). Jerry W. Koprivšek, Jr. mrznja m ne-, zvetoba. Že pri vodnjaku se rada pojavi prva grenkoba ljubezni, ko dekle ne odgovarja na vroče fantove poglede. Takemu fantu preostaja samo t na pot — dekleta mora ugra biti, odnesti v tujo vas in ga tam posiliti. Po zakonih kav-kaškili gora mora potem dekle ugrabitelja vzeti za moža. — 1'grabitev spada med liajro-mantionejše dogodke v k a v- ) marca: Majestic v Cehbourg 6. marca: Albeit fiallin v Hamburg l'r«-sident Harding' v Havre 8. marca: liertiifiaria v Cherbourg Hrerut-fi v ISremt-n V. e.-ilerlarjd v Havre 9. marca: P.iiv Havre H- iita v Genua 13. marca: i> -uiti«-hla.nd V\ asdiir-gtMft 15. marca: t »)yni|uc Ločitev v kavkaških gorah sploh ni težka, vendar je pa ledka in vedno trpi pri tem mož, kajti žena mora dobiti bogato odpravnino, čeprav pride do ločitve po njeni krivili. Nezvo-toba pa ni razlog za ločitev, temveč prej povod za krvno osveto. Najprej pade kot žrtev osvete ljubček. Zato poskrbi mož nezveste žene, ker 23. marca: , • > iv ji, - "e de Fran«-e je to njegova dolžnost. Svojo Il.-imhurgg Havi e Cherbourg •«.. marca: C m plain v Havre Oiiat di Savoia v <>noa 20. marca: H irnburg v Hamburg Veednam v ftoulogne 1'its itoosevelt v lluvre 22. marca: IViiii and Majestic kaskih gorah; ravna se po go -ženo pa izroči njenim sorodni-tovih zakonih in tradicijah in med ljudstvom vzbuja napeto zanimanje. Fant ugrabi svojo izvoljenko zvečer pred vodnjakom. Obdan s prijatelji plane na "jo, ji vrže vrečo čez glavo in jo potegne k sebi. Potem začno pokati streli — nekako iz tradicije tudi tedaj, če se liili- PERO MALIC UMRI. Havre cheibourg v Havre Nad lepim idiličnim trgom Vinico ob Kolpi, kjer Slovenec pedaja bratsko roko Hrvatu, je zavladal« žalost. Na svečnico je prišla vest, tla brata Pere Malica ni več med živimi. Zavratna bolezen ga je pobrala v najboljši moški do-bi, saj je bil star komaj nekaj čez 50 let. Prehladil se je bil in začel je hirati. Iskal je pomoči vedno zal>ustiti svojo doinovi- kom, ki jo navadno takoj za-bodejo z nožem. Samo če je žena nedolžna, če je bila proti svoji volji posiljena, je ne doleti nobena kazen. Nasilnega, zapeljivea zvežejo in privleče jo pred njo, ona ga pa mora vpričo svojega moža zabosti z nožem. Toda ubiti ženinega zape i ji ve a še ni najhujši način smrti. Prebivalci kavkaškili gora ; 10 poznajo nmogo učinkovitejši način o-.vete, in sicer tudi ob rugih prilikah. Užaljeni mora sv po noč sleči hlače. Hlače obesi na vrata njegove hiše, da jili lak-ko vsi vidijo. To se smatra za najhujšo žalitev, ki more zadeti moža. Taka žalitev se more oprati samo s krvjo. Mož ki so mu bile tako odvzete lila če, >že mora sam ubiti ali pa za 37. marca: New Vol k i!ai urnia v M:-:.iiaf lan v Hamuurg Trst v Havre 29. marca: Berengaria v Cherbourg lire meri v Bremen 30. marca: Cans v Havre Stuttgart v li.uiiburg Rex v *Jenoa 5. aprila: Olym pit Europa. v 6. aprila: Champlain v Cherbourg i :reinen v Havre apr'la: Washington v Havre 12. apri'a: Majestic 13. aprila: v Cherbourg ■ojega sovražnika napasti] iu- de Krame v iia\rt-moči, ga ujeti, zvezati ter mu Conte di S;ivoiu v ,;cn°' v bolnici v Ljubljani, kjer je j ]io' Pa tudi v tujini si končno bolezni ' 1 izbrati tuje ime in se iz rojakov. menje To! To je moja sreča? Kup razvalin, razbeljeno ka-je, in kadeče se tramovje? To je bila moia hiša? Se stoie ŠOLSKI VLAK jabolka okoli jablane leže mrliči. Oni tam e sivo glavo in razcepljenim čelom, to je Reinliold, moj vratar. Vedno rad je ■ spal. Zbudi se vendar, starec! Govori vendar! Kje je moja že- 1 na, kje so otroci? Ali ti naj pokažem prgišče pepela? Posrlei vendar semkaj! Ali je to moja sladka žena? Ali to? In .tukaj zogljenela kost? To je še vedno moj lepi fantiček? Ali pa mogoče tvoj pee? Tn tam, samo poglej, v razvalinah, tam še tli? Ali je to zibelka, kaj? j — Dietwald! — Zbudi se! — zakliče gospod Henrik in ga strese za ramo. ^ Desertus ga pogleda z izgubljenimi očmi. t — Zbudi se! To je bila prva beseda, ki sem jo slišal. TCn daai, ena noč in še en dan — kot rudar za blatom, tako sem jaz brskal ta zogljenelimi kostmi — in kričal: K-t 18. maja: He tie Krn ru e v llavre 22. maja: •Jlajeslii- v CberlKJurg Manhattan V Havre 25. maja: Cham plain v Havre Hex v Genoa 28. maja: Bremen v Bremen 29. maja: Bt-rfiigaria v Cherbourg NAJHITREJŠA DIREKTNA SLUŽBA V JUGOSLAVIJO na največjih In najbolj modernih ladjah, ki plujejo redno v vašo domovino ODPLUTJA IZ NEW YORK A 1X> JUGOSLAVIJE SATURNU 17. aaja, 3. julija. ROMA 9. marca, 20. aprila. Izkoristite to večjo naglico yter udol nont in cenenost n tem. da potujet--X A RAVNOST brez presedanja na železnici. MILO PODNEBJE SOL.NČNK JCTŽNE PROGE bo prispevalo k udobnosti in veselju modemih prostorov, prijazne postrežbe in izborne kuhinje. PREKO GENOVE — 15 UR IK> JUGOSLAVIJE R E X (najhitrejia ladja sveta) ............ 30. marca. 27. aprila. 25. maja CONTE DI SAVOIA ........................ 16. marca, 13. aprila, 11. maja Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali: 1 STATE ST.. X. T. C. 11 ..i VUL 11 '