POSVET 0 KULTURNOUMETNIŠKIH DRUŠTVIH V CENTRU
Veliko navdušenja a brez denarja le ne gre
V občlnl LJublJana center Je osredotočen vrh slovenske kulturne dejavnostl. To ne velja /e za pokllcne ustanove te vrste, ampak deloma tudi za amatersko kulturo. Saj so se nekatere od njih kot na prlmer folkloma skupina France Marolt, Akademski pevskl zbor In drugl uveljavili dalečprek meja naše domovlne. Vse to se sicerprav lepo sliši, ustvarja pa tudi določene probleme. Občinska kulturna akupnost nlma sredstev, da bl vse to flnančno podplrala, druglh vlrov pa nl.
Položaj in delovanje kulturno umet-niških društev v občini Ljubljana Cen-ter je bil predmet posveta, ki ga je 21. maja organiziral svet za kulturo pri OK SZDL Ljubljana Center. Posvet je so-dil v okvir priprav na bližiyo sejo CK ZKS, na kateri bodo razpravljali o kul-turi.
Navdušenje namesto denarja
Čeprav je bila na,posvetu prisotna zelo žgoča finančna problematika, pa je vendarle zbudila pozornost razprava predstavnice društva likovnih samo-rastnikov, ki je odločno poudarila, da perečih finančnih problemov nimajo. V likovni dejavnosti nadomestijo po-manjkanje denarja z entuziazmom lju-*di, ki za svoje delo ne zahtevajo hono-raijev. »Največ iahko napravimo z vo-Jjo in veseljem do dela,« je dejala in ob tem opozorila na močno podporo sin-dikata in SZDL, pa tudi delovnih orga-nizacij, ki brez posebnih problemov dajejo na voljo svoje prostore, kjer čla-ni društva prikazujejo svoja dela in tako tudi širijo Ijubiteljsko kulturo med delavce. Smisel tega delovanja je dvig kulture, ne pa denar.
Pojemo zastonj, a kje naj nastopamo?
' Če se lahko risaiji, grafiki in slikarji še nekako prebijajo z razmeroma skromnimi sredstvi (vse stroške po-ravnajo s članarino, ki znaša 500 dinar-jev na člana letno), potem so pevci že v nekoliko težjem položaju. »Pojemo že lahko zastonj, kje pa naj nastopamo?« sprašujejo in ob tem navajajo visoke
cene za naj.em dvoran, ki jih nikakor ne morejo poravnati z morebitno vstopnino. En notni list za pevski zbor stane 10 dinarjev, potrebujejo pa jih še in še. Za izgled zbora, kadar nastopa, so potrebne enotne obleke. Za zbor, kakršen je na primer Consortium Mu-sicum so potrebni smokingi. Pri nas jih ne morejo dobiti, če pa jih že dobi-jo, je cena vrtoglavo visoka. Pa tudi prevoz y kraj, kjer nastopajo, mbrajo plačati in to niso majhni stroški.
Mačehovski odnos do zborovskega petja so na posvetu ilustrirali s prime-rom, ki ni iz našega mesta. Akademski pevski zbor iz Maribora se je udeležil mednarodnega tekmovanja pevskih zborov v Londonu. Da so lahko šli na pot, so dva meseca delali na poljih in pomagali pri spravilu pridelkov. Tako so zbrali denar za najem avtobusa, s katerim so se odpeljali v London. Tam so se srečali s pevskim zborom Branko Krsmanovič iz Beograda, ki je pripoto-val s posebnim - čarterskim letalom. Krsmanovič je zasedel komaj predzad-rye mesto. »Z avtobusom v London!« je vzkliknil eden od razpravljalcev. »To je skoraj tako, kot če bi šli iz LJub-Ijane peš v Zagreb!«
Več zborov kot pevcev
Najbrž ne bi smel biti problem, za delovno organizacijo, da najde sred-stva za svoj pevski zbor ali za zbor, ki je sestavljen iz delavcev tiste stroke. V zvezi s tem pa so nekateri opozorili na neenak položaj posameznih kulturno umetniških društev v delovnih organi-zacijah. Tako je na primer veliko lažje hoditi na vaje delavcem takšne organi-zacije, kakršna je denimo Viator, ki imajo vse vožnje brezplačne. Ni jim tudi težko odpeljati se na neko gosto-vanje, saj so stroški minimalni.
Kar zadeva delovanja pevskih zbo-rov pa je zadevo podrobno razčlenil sekretar ZKO naše občine Miro Ko-kolj. V Sloveniji imamo 800 zborov z odraslimi pevci in 1600 otroških pev-skih zborov. Če zadevo karikiramo, bi lahko rekli, da imamo več pevcev, kot zborov. Samo v občini Center imamo 24 zborovskih društev. Imamo tudi vi-soko glasbeno šolo in na njej oddelek za harfo in dirigentski oddelek. Zakaj tako - ne vemo. Na leto ne potrebuje-mo niti enega novega dirigenta in po-dobno je s harfisti. Nimamo pa zboro-
vodske šole, ki bi jo potrebovali spričo množice zborov.
Sicer pa se moramo zavedati, da ne-kateri zbori sploh ne zaslužijo tega imena. Največkrat se dogaja, da se v delovni organizaciji zbere nekaj nav-dušencev, ki želijo imeti za vsako ceno lasten zbor. Ustanovijo ga, dobijo so-glasje na Socialistični zvezi, registrira-jo ga po vseh pravilih in potem priti-skajo na Zvezo kulturnih organizacij občine, da bi dobili denar. Potem, ko prvo navdušenje mine, se začne osip in da lahko nadaljujejo z delom snubi-jo pevce iz drugih zborov. Kljub temu ostane v zboru le nekaj pevcev, največ-krat 12 do 20. Tak zbor nima prihodno-sti. Taki zbori samo pritiskajo na ZKO in zahtevajo denar. Na ZKO pa menijo, da ni potrebe po-novih zborih in da imajo tisti, ki želijo peti, dovolj možno-sti včlaniti se v katerikoli večji zbor, saj je še povsod dovolj prostora. Po-trebno bi bilo le, da so delovne organi-zacije, i\jihoyi kulturni animatorji in ZKO povežejo med seboj in tako nudi-jo delavcem izčrpne informacije, kje lahko najdejo prostor za svoje kultur-no amatersko delovarye.
Narodne noše propadajo
Posebno pozornost so na posvetu na- -> menili folklorni skupini France Ma-rolt, ki se je znašala v zelo neugodnem položaju. V Kazini, kjer ima zdaj svoje prostore, želijo, da jih izprazni, v mest-
nem domu, kjer imajo shrambo za na-rodne noše, pa so jim prostor s preure-ditvijo močno pokvarili. Takrat, ko so pripravljali dom za Iutkovno gledališ-če, so prostor tako zazidali, da je ostal brez zračenja. Namestili so klimatske naprave, ki pa ne ustrezajo. V istem prostoru je tudi šivalnica in likalnica. Začela se je nabirati vlaga in narodne noše, od katerih so nekatere celo uni-kati, so začele plesniti; zdaj jim grozi, da bodo propadle. Skupini France Ma-rolt so sicer ponudili prostore v Cu-krarni, kar pa občinska ZKO ni mogla sprejeti, saj bi samo preureditev velja-la najmanj 5 milijonov dinarjev, da o najemnini niti ne govorimo. Tolikšnih sredstev kajpada amaterska kultura ne more zbrati.
Vloga Cankarjevega doma
Ob vseh težavah, ki jih ima amater-ska kultura s prostori, zlasti z najema-Hjem dragih dvoran za nastope, je nek-do pikro pripomnil: »Takrat, ko smo zbirali denar za Cankaijev dom, so nam ob^jubili, da bo ta dom nameryen vsem Ljubljančanom, za vso kulturo, tudi za vse amateije. Zdaj je drugače. V njem najdejo prostor vsi uvoženi an-sambli, za domače pa ni prostora, niti sredstev. Loudje negodujejo nad takim položajem, saj so jim takrat govorili drugače.«
N. I.