Tečaj III. V čelertek 7. svečana (februarja) 1850. Iiist 6. ITova oblačila. Prilika. Irred veliko veliko leti je živel kralj., kterega naj večje veselje so bila nova oblačila. Za nobeno reč se ni zmenil. Le celi dan bi bil pred zerkalom stal, da bi se bil v svojih novih oblačilih ogledoval. Če je šel v cerkev ali na sprehod, je le zato šel, da bi ga bili ljudje v novi obleki gledali. V mesto, kjer je prebival, prideta med drugimi jednega dne tudi dva prav zvita potepina. Djala sta, da sta tkavca, in da znata neizrekljivo lepo blago tkati. Ne le barve se kaj lepo spreminjajo, sta rekla, ampak oblačila, ki bi se iz tega blaga naredila, bi imela čudovito vlastnost, da bi bila vsakteremu ne-vidljiva, ki al svojej službi ni kos, al ki je prava pri-smdda. — „Da te", si misli kralj, „to so oblačila! Ko bi jih imel, bi koj vsacega prismojenca spoznal, kdo je za svojo službo dober, kdo ne! Jaz jih moram imeti"! In je dal goljufoma veliko denarja, s poveljem, da naj svoje delo netegoma začneta. Ona tedaj dvoje statve pripravita, in se obnašata, kakor da bi delala; toda le niti nista imela v cevki. Meni nič, tebi nič tirjata naj dražjo svilo in naj lepše zlato, —i toda za svoj žep, in delata z praznimi statvami do terde noči. „Bog ve", si misli kralj, „koliko sta že naredila!" Ali čudno mu je bilo pri sercu, ko se spomni, da so oblačila tistemu nevidljiva, ki al ni za svojo službo, al ki je prava prismoda. Mislil si je, da za sebe samega se mu scer ni bati. Ali vonder je hotel nekogar druzega pred tje poslati, da bi pogledal. Vsi ljudje v mestu so že vedili, kakšno čudno vlastnost da imajo oblačila, in so se jih veselili. „Moj stari minister naj bo šel gledat", si misli kralj, „kako se kaj obnašata. On je brihten mož, in za svojo službo kakor vstvarjen!" Tedaj gre jaki stari minister v sobo, kjer sta goljufa za praznimi statvami delala. „Za božjo voljo!" si misli starček in debelo gleda, „saj le pičiee ne vidim!" Toda nikomur nič ne pove. — In zvijačnika ga vprašata, al barve niso zares lepe? Kažeta mu prazne statve, in ubogi starček še bolj debelo gleda; al ne vidi nič, ker nič ni bilo. „Za Boga!" si misli, „kaj sim mar prismdda? Tega bi ne bil nikoli verjel, in živa duša ne sme tega zvediti. Al znabiti nisim za svojo službo? Ne, ue smem povedati, da nič ne vidim!" „No, kaj se Vam zdi?" pravi jeden goljufov. „0 strašno je lepo! ni izreči!" hvali stari minister in skoz očala gleda. „Bom prec kralju povedal, da mi zlo zlo dopade." „To naji veseli! pravita tkavca, in mu razkladata barve po imenih, in popisujeta čudapolno delo. Starček na obe ušesi vleče, da bi mogel kaj kralju povedati, in je šel k njemu. Goljufa sta pa hotela še več denarja, svile in zlata za potkanje imeti. Vse sta pa le v svoj žep vtaknila. Na statve le nit ni prišla, in sta naprej tkala s praznimi statvami. Kralj je kma-lo še druzega poštenega služabnika k njima poslal, poprašat, kako kaj gre. Ali temu se ni boljša godila. Gleda in gleda, ker pa nič bilo ni, nič ne vidi. „No, mar ni prekrasno?" ga vprašata, in mu z rokami kažeta v beli dan, in razlagata tanjčico, ki je bilo ni. „Neumen nisim", si misli inož, „služba ti ne bo zame! Toda, tega ne sme nikdo zapaziti." Hvali te- 43 daj tudi on blago na polna usta, in barve, ki jih vi-dil ni. „Da", pravi kralju, „lepo lepo je!" Vsi ljudje po mestu so govorili od krasnega dela. Zdaj se kralj sam vzdigne, in gre v veliki druščini gledat k goljufoma, ki sta na vse moči tkala, pa brez vse niti. „No, mar ni to nebeška lepota? pravita stara služabnika. „Le poglejte, svetli kralj, to tanjkoto, te barve!" in mu kažeta prazne statve, ker sta mislila, da drugi vsi vidijo blago. „Kaj plenta!" si misli kralj, „jaz ne vidim nič. To je strašno! Kaj sim prismoda? Mar nisim za kralja? To bi bilo groza. Bog ob-vari! O, prav lepo je", pravi kralj, prav lepo", in je z glavo pokimal, da mu dopade, in je prazne statve gledal 5 da nič vidil ni, ni hotel nikomur povedati. Tudi njegovi spremljevavci niso nič vgledali; vonder so kričali: „0, kako je lepo lepo!" in so kralju svetovali, naj nova oblačila jutro pri velikej procesii per-vikrat obleče. Vsim je močno dopalo, in kralj je goljufoma v dar zlate svetinji okoli vrata obesil. Celo noč sta tkala, in šestnajst sveč jima je gorelo. Vidilo se je, koliko sta imela opraviti, da bi delo dokončala. Vedeta se, kakor da bi tanjčico iz statev snemala, strižeta z velikimi škarjami v beli dan, šivata s šivankami brez koncev, in poslednjič izustita : „No, oblačila so narejena." Kralj pride z naj imenitnejšimi knezi in plemiči, in goljufa sta roke kviško molila, ko bi kaj deržala, in sta djala: „Poglejte, mogočni kralj, tukaj je suknja, tu plašč!" i. t. d. „Je lahko, ko pajčevina! Mislil bi, da nimaš nič na sebi, al to je ravno naj lepše pri tej reči." „Da!" so djali knezi in plemiči. Vidili pa niso nič, ker nič bilo ni. „Blagovolite tedaj, svetli kralj, milostivo stara oblačila sleči", mu pravita goljufa, „Vam bova pred unim zerkalom nova oblekla." In kralj poverhnino sleče, in zvijačnika se ponašata, kakor da bi ga v nova oblačila oblekala, in kralj se je semtertje sukal pred zerkalom. 44 „0 kako lepo vse stoji! Kako se prileze! Ko da bi bilo vlito! vse kriči: „To je blago, to so barve, to je prekrasna obleka!" „Zvunaj je že nebo pripravljeno, mogočni kralj!" pravi veliki minister. „Prav, jaz sim oblečen!" pravi kralj. „Ne stoji dobro?" in se še enkrat pred ogledalom zasuče, da bi se od nog do glave pogledal. Knezi, ki so imeli skutek ([slep") nesti, so z rokami po tleh tavali, da bi skutek prijeli. In so šli in roke pred seboj naprej molili, kakor da bi kaj nesli. Da niso nič vidili, so se sramovali povedati. O bedaki bedakasti! Tako je šel kralj sprocesijo pod lepim nebezom, in vsi ljudje po ulicah so vpili: „I)a te, kako so kraljeva oblačila vonder lepa! Kakšen veličastni skutek ima pri plašču! Kako mu lepo stoje!" Nikdo ni hotel povedati, da nič ne vidi, ker bi ga bili potlej neumnega ali za njegovo službo nepripravnega imeli. „1 saj nima nič na sebi!" zavpije poslednjič majhen otrok. „Za Boga, poslušajte glas nedolžnosti!" pravi oče, in jeden drugemu pripovedujejo, kaj je dete izustilo. „Saj nima nič na sebi!" je zdaj celo ljudstvo zakričalo. To je kralja jezilo; ker misel ga je obha- ' jala, da bi znali prav imeti. Ali misli si: „Procesijo zdaj le moram dostati'" In je šel naprej, in knezi so nesli skutek, ki ga še nikjer bilo ni. Ha, ha, ha! Kakor so se dali v tej priliki kralj, njegovi ministri in drugi ljudje tkavcema po zgol krivi sramož-Ijivosti in neumnosti preveriti, ravno taka se primeri včasi še dandanašnji imenitnim in neimenitnim ljudem, da kakšnemu široko ustniku kaj v svojo škodo le zato verjamejo, ker menijo, da bi jih drugači brezumne mislil. Tako pa delajo le ljudje, ki se niso nič učili. Radi se tedaj učite in si um bistrite, da vam ne bode mogel noben slepar čeme za belo povedati, vas v škodo in sramoto pripraviti. Takšni sleparji pa so posebno zdravniški mazači, zakotni pisači, cigani, ciganice in drugi potepuhi, 45 po t epi ce, ki si čezčloveško moč pripisujejo. Varujte se takih. n ojjarj Detomil. ši 1> ~ >o/ ailbnli iJ-om KaKo se^ol nareja. Morje, ki ga je dvakrat več kot suhega, je čez in čez, in sicer kolikor bolj pod sonce seže, toliko bolj tudi slano; če v zlo vročih deželah kedaj hudi viharji kake morske valove v jarčkaste ravnine pahnejo, da se tam posuše (voda namreč spuhti), ostane sol na tleh, dajo ljudje v svoj prid spravljajo. To je ljudi navadilo na ravninah take jarčke ali predale narejati, da morsko vodo v nje spušajo, jo v njih posuše, in potem sol pobirajo. Vsi primorci, in sploh vsi Ilirci dobivajo le tako morsko sol. Na Ruskem dajo morsko vodo zmerzniti; zlečik pa ali slanico, ki se iz leda odloči in ne zmerzne^ v ponvah sparijo, da dobijo čiste soli. Najdejo se pa nad in pod zemljo tudi silno velike lege čiste in terde soli. Taka je bela, siva, kedaj tudi rudečkasta, zelenkasta i. t. d. Pri Korddui, 15 milj od mesta Barcelone na (Španskem, je kos sveta na prostor 80 oralov same čiste kamnate soli v podobi večih in manjših gričkov; tukaj jo lomijo strelaje kot kamenje, in bi lahko celo Evropo ž njo previdili, zakaj po velikem in dragem prizadevanju niso še mogli zvediti, kako globoko da ta lega soli seže. V 100 letih se je za 4 do 5 čevljev raztopila, da so grički za toliko niže. Pod mestom „Vel i čka(>' na našem Poljskem jo tudi tako strelaje lomijo v neki znabiti čez 50 milj dolgi in neznano široki in globoki podzemeljski legi čiste soli. Na ravnost doli pod mestom imajo drugo mestice, svojo cerkev, oltar, svete podobe, govo-riše, vse iz soli zdelano; tako tudi velike shrambe, ulice in ceste, po kterih šol vim vozijo i. t. d. Ker se pa pri potrebnem razsvetljenju tacih ulic in cest sol od vsih strani in z vsimi hojami (Tarbamf) leskeče, se človeku zdi, kakor da bi se v raju vsih žlahnih kamnov celega sveta znašel. V druzih krajih ni podzemeljska sol tako čista, am- 46 pak bolj z zemljo zmešana, ktero potem umetno čistijo. Primerilo se je že tudi, da so, ko so zemljo navertali, namesti sladke vode, studenec take slanice dobili, da sol iž nje kuhajo, zakaj taki soli pravijo sploh kuhana sol; lomljenj pa kamnata, kakor iz morja dobljeni morska sol. (Po Vertovc. Kemii.) ------------- Ženitve Indijanov polnočne Amerike. _____ -K! Naš sloveči rojak in visokočastiti duhoven gosp. Mi-roslav (Friderik) Baraga, oznanovavec katolske vere v Ameriki, pišejo v popisu navad in zaderžanja Indijanov polnočne Amerike 1837 od indijanskih ženi-tev takole: Šege pri ženitvah Indijanov niso pri vsih rodovih popolnoma enake. Nar navadniše je, da se starši ženina in neveste med saboj pogovore, in zakon ali pogodbo zakona sklenejo, naj ženin in nevesta privolita ali ne. Kteri so bolj pametni, se pa vender tudi s svojimi otroci posvetovajo. Kedar ženinova mati svojiga sina oženiti sklene, gre k materi tiste deklice, ktero sinu v nevesto izvoli, vzame majhen dar saboj, in sicer navadno kos serninega ali medvedovega mesa, ga da dekličevi materij in prav gotovo zaterdi, da je njen sin serno ali medveda vstrelil. (Indi-jani se namreč posebno od divjačine žive.) Dekličeva mati precej ve. kaj hoče to reči, in če ji je fant všeč, skuha jed iz pridelkov svojega polja, [ker per Indijanih le ženske polje obdelujejo), jo nese materi namenjenega ženina, in ji prijazno reče, da je to njena hči na polji per-delala. Perva mati tedaj da na znanje, da zna njeni sin dobro zverino pobijati, druga pa, de njena hči rada polje obdeluje. * Tako je vsa ženitna pogodba sklenjena, ker če bi dekličeva mati ne hotla svoje hčeri z tim fantom omožiti, bi sicer dar vzela, pa bi ne napravila jedi. Če mladen-čeva mati več ne živi, ga gre pa oče, ali kdo drugi iz njegove rodovine ženit. 47 Kazni nagle vožnje in jahanja. V 4. listu Vedeža ste brali, kako morajo po postavi kaznovati tistega, ki koga po nemarnosti povozi, ali ja-haje pogazi. Ker se bode pred ko ne marsikteri naših bravcev pozneje z vožnjo pečal, ter bi se vteguul po nevednosti zoper postavo pregrešiti in zato kaznovan biti; naj povemo še nekoliko od te reči. Postava govori z drugimi besedami nadalje: .,Ako preiskavanje pokaže, da je k nesreči nagla vožnja, ali naglo jahanje pripomoglo, mora tisti, ki je nesreče kriv, poverh še 25 do 100 goldinarjev kazni plačati." Nadalje pravi postava: „NagIa, nepazljiva vožnja in jahanje po mestih in drugih močno obljudenih ali zlo obiskovanih krajih, mora, ako je vlastnik voza poleg (zraven), in vozniku naglo voziti ne prepove, ali če vlastnik sam naglo vozi ali jaha, 25 do 100 goldinarjev v kazen plačati." (Konec sledi.) -'(¦¦' ~--------------------------- Mov.ee z. »Jadejludi. (PuSka se sproži in vbije mladenl-a.) 18. dan preteklega mesca vzame v St. Petru na Stajarskem 14 let star mladeneč skrivaj puško in gre v log, da bi kakšnega zajca vstrelil. Dolgo kolovrati po logu, pa ne dobi ničesa. Prazen se mora s puško verniti. Hoče jo v veži obesiti. Obešaje pa jo po nerodnosti sproži, — strel mu raznese levico tako, da so mu jo morali odrezati. — Varujte se pušk; puška je nevarna nevarna reč, in je že marsikte-rega mladenča prevdobi (prezgodaj) pod černo žemljico spravila. Kratkočasnica. V nekterih krajih na Slovenskem velijo (pravijo) ročnemu brusčeku „osla". Ta beseda je sicer domače korenine, ravno tiste, kot „osa", „ost" ali špica, „oster", aL- „ositi", „ostriti"; toda v nekterih sklonih je dvoumna, kakor sledeča kratkočasnica spričuje: Kmetovavec iz Krajnskega piše prijatlu v Terst, da bi mu štiri dobre osle kupil in na njegove stroške prec poslal, ker mu jih je zlo zlo sila. Kmetovavec je namreč mislil štiri osle za brusiti. — Prijatel iz Tersta se dolgo ne premišljuje, in mu pošlje po človeku, ki ga je nalaš najel, .... štiri osličke z dolgimi ušesi. Tudi kraetovav-cu so, ko je bil namesto štirih brusčekov štiri osličke na dvoru zagledal in jih s stroški vred plačati moralj ušesa neki presneto narasla. Veliko smeha je bilo na Krajnskem in v Terstu, potem ko se je bila reč razglasila. Kurjak i lav. (Basna.J t;!OUi ¦ Po ilirsko. Kurjak ugrabi negde iz sta-da ovcu, pak podje noseči je dalje od pastirah i p.suh, da ju s mirom izje. Sretne ga lav i ot-me mu ju. Onda kurjak iz da- "Volk in lev. (Basen.) ¦i leka stoječi, rekue lavu: „Ne-pravedno moje otimaš! neče ti probitačuo biti." A lav njemu, smijuči se: „E bas! zar si ti je s pravicpm stekao? ili od prijatelja na dar dobio?" Ovo priliči onim^koji tudje sa šilom ili s prevaiwm uzmu, pak posle izgube. Slovensko - ilirski slo vin k. ; ¦ Po slovensko. Volk ugrabi nekje iz staje ovco, pa gre »esoč jo dalje od pastirjev in psov, da bi jo z mirom pojel. Sreča ga lev in otme mu jo. Ondaj volk iz daleč stoječ rtče. levu: „Po krivici moje btemaš, ne bodA ti zaleglo." Lev pa njemu, sme-joč se: „Se ve! mar si jo ti po pravici vlovil, ali od prijatla v dar dobil?!* *• To se priliči tistim, kteri ptu-je s silo ali z goljufijo vzamejo, potlej pa zgube. Blato, blato. Blazina, blazina. Blažen, blažen. Blebetati, blebetati. Blebetavec, blebetavac. Bled, bled. Bledeti, bledi«. Blejali, blejati. Blekniti, bleknuti. Blesti, buncati, naklapati. Blesk, blesk. Blešdti se, bliskati, blistati se. Popravek. V popisu Čopovega življenja Beri na 35. str. v 2. versti vredovati (začel) namesto „vredil". Založnica Rozalija Kger. - Odgovorni vrednik J, Navratil. V Ljubljani.