Our Write Us Today
Advertising
are
REASONABLE
GLAS NARODA
m»
List slovenskih delavcev v Ameriki.
NA DAN DOBIVATE
C "GLAS NARODA"
PO rOtiTI NAMTN08T M STOJ DOM OiTiMt PtMJ ti
ZA $6.—"NAUTO NAD 300 IZDA
Telephone: OHclsea 3-1242
Eotfrrd a« Second Clua Matter September 21 rt. 1M3 at Um Port Office M Ne« Vork. N. 1« under Act of Congress of March 3rd. 1879.
No. 177. —Stev. 177.
NEW YORK, TUESDAY, JULY 30, 1940 — TO REK, 30. JULIJA, 1940
Volume XLVII1. — Letnik XLVIIi.
BITKA ZA ANGLIJO SE JE PRIČELA
Nemci izgubili dvajset aeroplanov v zračni bitki nad Doverjem__
Politična kampanja
Nekaj ur zatem, ko je nemška radio postaja naznanila, da se bo pričel m nož blisk i nalpad na Anglijo, je napričakovno jiajmdlo I>overnad 80 nemških bombnikov. Kot trdijo Angleži, je Hi 1 ta naf»«ad odbit.
Kot poroča zračno mini>tr-<stvo, v celi 30 minut trajajoči zračni bitki ni niti ena bomba ftadla na suho in samo en angleški aeroplan se ni vrnil i« l>oja, v katerem je bilo uničenih 20 nemških aeroplanov.
Angleški aeroplani pa tihi i napada jo nemške vojaške naprave v severni Franciji. I'nir-ili so mnogo petrolejskih skladišč in pristanišč na Ho-landskem in v Belgiji. Več petrolejskih p«mikov je bilo zadetih v Cherl>oiirgu.
Italjani bombardirajo Gibraltar
Italjanski letalci so včeraj wpet 'Ixuubardirali močno an-gietško trdnjavo Gibraltar in je ena bomba zadela municijsko •sildadi.šče, ki je zletelo v zrak. Kot pravi poročilo iz Madrida, se je civilno prebivalstvo izselijo iiz Gibraltarja.
TTwti so bili wtirje angleški vojaki.
jih je že izdelanih, lord Beaverbrook zaenkrat še ni mogel povedati.
— S pomočjo Amerike, — je zaključil lord Bea verb rook iSA'oj govor, — nam bo uspelo premagati sovražnika, ki se drzne v deželi svobode uničevati t^vebodo.
Take množine letal o kateri govori lord Beaverbrook, ne bo mogoče takoj odposla/tii v Anglijo, pač «pa so tovarne, ki i z« le lir je jo letala, ]>ovečalo obrt toliko, da l>odo mogle zadostiti angletšklim naročilom, no da bi ovirale produkcijo Ameriki liotrobmh letal.
Wallace pri predsedniku Ikmiusoh na tiste demokrate,
ki so fse zavzeli zanj in presto-
AEROPLANI ZA ANGLIJO
Lord Beaverbrook, je prejšnji teden povedali radio, da 'bodo Združene države skoro-gotovo podale Angliji vsak mc-s'er do triftisoč letal.
Ta iizjava je precej presenetljiva, kajti *<laj izdelajo v Združenih držarvah na mcsc komaj šest sto letal, od katerih pa ne gredo vsa preko morja oziroma v Kanado, ampak so nekatera namenjena tudi za domačo jwrnbo in druge države.
Odkar je bilo ustanovljeno BeaverbrookoVo ministrstvo, nekoliko več kot pred cfcvema mesecama, je Anglija naročila v Združenih državah 12 tisoč 115 motorjev za letala. Kofliko
ITALJANSKI NAČRTI V ALBANIJI
Iz Skopi ja v južni Srbiji prihaja poročilo, da so italjanske oblasti ipo Albaniji razdelile zemljevid, ki kaže povečamo ALhainiijo na račun Jugoslavije in Grške. Zemljevidi so raz-olnišefni po stonah v krajih, kjer se ljudje navadno zbirajo, tako <n. pr. v brivnioah, kavarnah itd.
S tem zemljevidom hočejo Italjami dopovedati Albancem, da hočejo združiti vse Aflbawse v večji državi, toda pod j>o-k ro vi tel js t vom Ital i je.
Zemljevid je izdelan v dveh barvali, iz katerih je razvidno j sedanje in bodoče ozemlje Al-(banije. Kot kaže zemljevid, l>o I i iova A Iban i ja < lobi 1 a pnpoej -i šon dol Hpira od Grške in tudi večja del južne Srbije.
Po nanovo označenih mejah bo segala Albanija eelo <K> bolgarske mejo in bo imela oe3o mesta kot Niš, Bito!j in Skoplje.
Kanadska pšenica
Za vsak bušelj pernice, ki*bo )*>slana iz Kanade, bo<lo dobili kanadski farmer ji najmanj 70 centov. Ta cena rnu bo po-stavno zajamčena. To je pove-dal v kanadskem parlamentu trgovinski miinister McKinnen.
Ko se je vrnil predsednik iz svojega poletnega bivališča JI vile Park v Washington, je puvailxi'l k sebi jkj 1 jede 1 s k e'ga tajnika Henry A. Wallaoe-a, ki je bil na demokratski narodni konvenciji v Uhicagu imenovani za ] h m 1'] > rtn I sedn i i š ke g; i kandidata.
Posvetovala sta se o predsedniški kampanji. Ker ima predsednik (»bilo pravka z važ-nimii državnimi ]>osli, 1h> najbrž prepustil vodstvo kampanje Wallaceu. Po mnenju nekaterih, bi moral Wallace resi-grrirati k<>t poljedelski tajnik, češ, da l>o delo v njegovem u radu zanemarjeno, če bo potoval po deželi in agitiral za demokratski tiket.
Po zatrdilu vladnih krogov so v poljedelskem uradu zmožni možje, ki bodo v tem času prav lahko završili tajnikovo delo posebno pa, ker bo AVal-lace ž njim skoro nenehoma v brzojavni oziroma telefonski zvezi.
Za primer navajajo Iferber-ta Hoovra, ki je bil leta 1923 nominiran za predsednika, pa tudi ni takoj odstopil kot tr-! go vinski tajnik.
Še ta teden namerava T?oo-sovolt konferiratii z jremeralnini poštnim mojstrom Farley can, ki bo 18. avgusta odstopil kot predsednik demokratskega na-rodndga odbora. Predno ie W. T. Bullitt, ameriški j>osla-nik za Francijo, odpotoval proti New Yorku, je bil celo liro pri predsedniku.
* • • •
Willkie in Roosevelt
V Salt Lake Utah, je govo-inl reipublikanskii predj^edniški kandidat Wendell L. Willbie ter primerjal sedanje nemirne čase nemirnim časom pred 93 loti, ko so mormoni odpotovali proti današnji državi Utah.
Časnikarjem je dejal, da je
pili v njegov tabor. Predsednik Roosevelt je te demokrate kritiziral.
— S to kritiko, — je rekel Willkie, — se je precej i>oiii-žal on, ki je vedno vajen sedeti na visokem prestolu.
Odpor proti prisilni vojaški službi
Navzlic opoziciji se bo načrt najbrž vreisničil. — Senatorji ao začeli dobivati cele kupe protestov. — Predi oga bo nekoliko omiljena.
* e * *
"Odpadniki"
Demokratski senator Burke iz Nob ras k e izjavlja, da bo u-•stairovil organizacijo, čije namen bo l>oriti se proti tretjemu terminu predsednika Roosevelt a.
Bivši demokratski senator Rced iz Missouri je nameraval sklicati v Chicagu veliko proti-Roose vel to vo skupščino, pa jo je moral v zadnji hip odgo-diti.
Mrs. Edwin T. Meredith, čije mož jo bil za časa AV i Isf »move administracije poljedelski tajnik, se je izrazila za repub-lakanskega predsedniškega kan didata Willkieja.
V/se kaže, da bo v doglednem času vzakonjena predloga, ki določa prisilno vojaško vežba-nje ter bi omogočila vladi v štiriindvajset urah draftati skoro poldrugi milijon mož.
Senatni odl>or z«i vojaške zadeve je predlagal k predlogi nekatera olajšanja. Tako bi natprinieir ne bilo treba st<*i>iti v armado moškim, ki morajo poleg zase skrl>eti že za druge osebe, in pa ljudje, ki iz ver-
Delavske Vesti
UNIJA NAJ PLAČA ODŠKODNINO
Ameriško 'delavsko gibanje je te dni nekaj posebnega doživelo. Nevvvorška industrija mlečnih izdelkov ima ijx*s<jbeai o<l!lM»r, ki mu načelu je kot nepristranski razsodnik Arthur
skill razlogov -nasprotujejo no- ^loyer.
sn.]i orožja.
Obvezni vojaški službi naj-l>olj nasprotujeta demokratski senator Wheeler iz Montane ter republikanski senator Vaindenberg iz Miohigana. — Prcnl dvema dnevoma se jima je pridružil še Norris. neodvisni senator iz Nebraske.
Norris, ki je skoro brezpogojno ,podpiral vso tujezemsko
Meyer je razsodil, da mora plačati članstvo s kopirne štv. •> Milk Wagon Drivers unije Sheffield Farms Company deset tisoč dolarjev odškodnine. Unija pri.jxada med naroilni bratovščini razvažaleev AFL. Doslej ni še nikdar kakšen razsodnik naložil uniji tako znatne globe zaradi kršenja pogodbe. Proti Meverjevi odlo-
in domačo politiko New De al a, čitvi ni nobenega ugovora
* * * *
Brynes ne pride vpoštev
Demokratski senator Byrnes iz South Caroline je prosiil vo<litelje demokratske stranke, naj ga ne smatrajo za možnega naslednika Jamesa A. Farley a, ki bo odstopil kot predsednik demokratskega (narodnega odbora. Dejal .je, da bi te službe pod nobenim pogojeni ne prevzel.
♦ # # *
"Jug bo ostal zvest"
Trije demokratski senatorji, Pepper iz Floride, El lender iz Douisiane in Harrison iz Missis^iippija, so izjavili, da republikanci ne bodo pridoibili zjise južnih držav, naj naj si še tako prizadevajo.
—• Jug bo ostal stanoviten, — je dejal Pepper. — Kakor vedno, se tudi v tem slučaju demokrat je lahko zanesejo nanj.
NEMŠKI BOMBNIK IZSTRELJEN NA ANGLEŠKI OBALI
je pisali nekemu volilcu, da bi prisilna vojaška služba izpre-menila Združene države v mili tari>tični narod, ki bi smatral za svojo največjo nalogo izvežbati veliko armado za ntoritev in uničevanje.
Norris je še edini elan ameriškega senata, ki je pred štiriindvajsetimi leti glasoval proti vstojpu Amerike v svetovno vojno.
—	C1 c bomo v mirnem času uvedli konskripcijo, — pravi Norris, — se utesrne Amerika jireleviti v tako državo kot je Nemčija pod Hitlerjem. (1e bodo naši mladi možje prisiljeni preživeti dobršen del leta v vojaški kempi, ne l»o bo ostalo brez vpliva nanje. Ako 'bo tak program uveljavljen kakšnih petdeset let, ne bodo imele prihodnje generacije razen vojaške sile nobenega drugega i-deala.
Senator Wheeler je pa rekel:
—	Zadnji čas je, da pone-liajo govorice glede krize v tej deželi. Edina kriza, «s katero imamo opravka, je v glavah ljudi, kateri vidijo za vsakim grmom "petega kolumniista", in kri mislijo, da mora doibiti Amerika diktatorstvo, da bo lahko ohranila v Evropi demokracijo.
Senatorji dobivajo proti obvezni vojaški službi cele kupe
aeropiani neprespano boudbardirajo Anglijo od skrajnega severa pa do juga. Slika nam kaže en nem-
bki bombnik, id je bil izstreljen na obali Anglije.
24. februarja je unija proglasila enodnevno stavko v korripanijski mlekarni na Webster Avenue v Bronxu. Vsleil stavke ni doibilo mleka 7o,()00 družin.
Stavka je bila proglašena, ker je vodstvo naročilo skladiščnikom, na j skladajo zaboj > z mlekom šest vrst vi'soko. — SklavlišČnik1! niso (hoteli tega storiti, češ, da j e to zanje x>rc-naporno in da ogroža njihovo zdravje.
Dne 13. marca je 5Mr. Meyer razsodil, da je skladanje šest vrst visoko sicer "težavno", nikakor pa ni "nevarno zdravju oziroma življenju". Razsodil je tudi, da je bila s stavko prekršena unijska pogodba, da ,X*a mora kom,pan i ja zopet zaposliti tri odpuščene delavce iin sicer ipri tistem delu, kot so gji vršili prej, češ da so do tega upravičeni jh> starostni pravim (seniority).
Kompanija je zahtevala odškodnino za nedostavljeno mleko in za odvetniške stroške. Vsega skupaj je naračunala 38 tisoč dolarjev.
Meyer je razsodil naj se kompanija zadovolji z 10 tisoč dolarjev odškodnine ter ji svetoval, naj prostovoljno zniža to vsoto na pet tisoč dolarjev. To izražanje bi napravilo na de-
n am reč treba, da bo pogodba še dve leti veljavna in je za obe stranki bolje če živita v medsebojni slogi. Kompanija je V]»oštevala nasvet razsodnika in se je zadovoljila s $5000. To svoto bo poklonila pearzij-s^kemu skladu.
MINIMALNE PLACE ZA HOTELSKE USLUŽBENCE
Poseben od!bor je priporočil, koliko nn'j znašajo minimalne plače uslužbenk po newyorskih hotelih. Pomožni industrijal-ni komisar Michael J. Murphy je priporočilo odobril.
Natakarice naj imajo 26 centov na uro, hišine [>o 33 centov, vse druge ženske in nedo-letne osebe zaposlene po hotelih, pa 36 centov na uro.
Te določbe veljajo le za u-služlKMike, ki nimajo v hotelih ne hrane in ne stanova* ja.
Če imajo v hotelu na dan en obed, bodo dobivale po tri cente manj na uro, če imajo dva obeda, pa po šest centov manj.
Po jfKxleželskih bcrtelih bo tarifa prvo leto dva centa nižja, drugo leto en cemit, s tretjim letom bo pa plača izenačena.
Po letoviščih bodo imele u-službenke šest dolarjev na teden, ako imajo v hotelu hrano in stanovanje, sicer pa po e-najst dolarjev.
Zmaga CIO unije
Kaznenci Itrajkajo
Pri volitvih, ki jih je razpisal DelarsH v Vultee zra-koplovni tovwrei v Downey. Ca K, so zmagali United Automobile Workers (CIO) in sicer z 1439 proti 312 gla?«ovom. To je prva zmaga v kampanji, ki jo je uvedel CIO za organiziranje delavcev, zaposlenih v zrakoplovnih tovarnah.
Te dni bodo volitve v "Rvun tovarni v San Diego, Cal.
pismenih in brzojavnih prote-ilavoe	vtis h\
stoiN'. Senatorji rz južnih držav še molče, d oči m se precej o-glašajo senatorji iz severnih in zapadnih držav.
PosIe<lic zaenkrat še ni mogoče presojati. Ce ne bodo protesti preveč močni, Ibo predloga s primerno večino sprejeta.
brnijo je predsednik Roose-vrjlt, zanjo sta pa tudi mornariški in vojni department, či-jih beserla te dni v Kapatolu precej zaleže.
Po mnenju armadmh časnikov ibi se dalo po petih letih itz-vežibati tri milijone mož. Draf-tu ibi se 'bilo težko izogniti, ker bi morali imeti vsi mofia med
omililo nasprotje. Pomisliti je
v
18. in 6o. letom registracijske izkaznice.
Največja težava predstavlja za<leva '4 zo petnega z4«]»osle-iija". Ogromno število delavcev bi moralo zapustiti svoje službe ter se za leto dni ]>oda-ti v vojaške kempe. Ali bi jih gospodarji po enoletni odesot n ost i zopet ziiposlili. V predlogi je določba, naj bi jih zaposlili, demokratski senator Sheppard iz Tex asa je pa radoveden, s kakšno oblastjo naj kongres gospodarje k temu
. .. , _____
STAREJŠI DELAVCI UVAZEVANI
Iz glavnega mesta države New York, Albany, poročajo, da je državni regentski odbor ukrenil -vise potrebno za primerno vežbanje dvajset tisoč moških, da bodo porabili v vojni industriji.
Pri tem je ielo razveseljivo dejstvo, da ne bodo izvežfoani samo mladi možje in fantje, pač pa tudi delavci, stari od šti ride«et <k> petdeset let.
(>akley Furney, pomožni ravnatelj tozadevnega programa bo naprosil eolska vodstva, naj ] miz ve do za nafelove starejših, že izvedbanih delavcev, katere bi se dalo v kratkem času naučiti novih metod, uveljavi je~
m
■ - ' . *
G LX8 NAHODA"- New Yorii
Tuesday, July 30, 1940
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
-GLAS NARODA
99
(WQUM OF THE PEOPLE)
Owned and Published by Skvcak Publishing Company, (A Corporation).
r, PiMtdani; J. Lapaba, Sec. — Place of business of tbe addresses of abore officers: 21« WEST 18th STREET, NEW YORK. N. Y.
47th Year
"Glas Naroda** Is Issued every day except Sundays and holidays — 8ubacriptioa Yearly fd.—. Adrertisement on Agreement.
Sa ealo leto valja llat as Ameriko la Kanado 96.—; za pol leta $3.— : as fiatrt leta $L0O. — Za New York sa celo leto $7.— ; za pol leta f3.B0.
Za Inozemstvo sa celo leto ?7.—; sa pol leta $3.00.
MOLAS NAHODA1* IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV
"GLAS NARODA«'
21« WEST 18th STREET, NEW YORK. N. Y. Telephone: CHelac« S—1242
POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI
LIST s tem, da imata vedno VNAPREJ plačano naročnino. Ca topit mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA.
Primorske Vesti
TRIJE IDRIJČANI	igunstvo. Francosko vojnštvo,
USTRLJENI V BELGIJI, i ki je'bilo nastanjeno v FVuru-
fi,, • .. . . , j«* tamkajšnje "prebivalstvo 11. junija n* prinest M * .... .. „ «»r»- i m ; , v ' . i nagovarjalo naj «e izseli. Ko Piccolo vest, ki m ie dobi)	• •,	* '
* ... .	, 1 Ni>o pojavile neniske <*ete, <so
od italijanskega konzn a vV « u- - , . ra,^ . - 0 7 ... , , / francoski vojaki omenjene Charleroi v BeLgin. koder ie i i	i- • * . • -i
, i - , -	. - ildnjeane aretirali in takoj ph
pred nekaj dnevi sla voina vi-L,	-i	i
, „	..... . . ,	uolrelfh s strojno puško pred
hra o ^treMvi treh „ln,;k.h <M,nii njihovij, ^ ^
rudarjev. \ tem članki, ,tai(-	^ ~Pi<x.olo
jamski (konzulat obtožuje ,da soj
francoskT vojaki, ko so s,. „mi NA TRNOVSKI PLANOTI SO1
kali pred nemškimi četami,	___
znesli nad it ali ija m-k i m i držav- NAŽLI gl°BOKO JAMO. Ijani. Kakor je znano, se nahajalo v Bdlgijj in na Nizozemskem precejšn je število ju-goslov. rojakov, ki so po večini zaposleni v rudnikih in v industriji.	i
PESMARICA
*'Glasbene Matice"
Uredil dr. Josip Cerin
Stane samo $2.—
To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pe-mi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
VOJNA IN POLITIKA
Republikanska iin demokratska narodna konvencija sta posvečali dosti več važnosti drugim zadevam, kot pa evropski vojni in njenemu viplivu na ameriški kontinent.
Ta ali oni govornrk je sicer vojno omenil, toda le kot nekaj daljnega in temnega, s čimer ninua in noče imeti Amerika nobenega opravka.
Na obeh konvencijah so smatrali volilce kot nebogljenega otroka, ki mu je bolje (pretečo nevarnost prikriti kot ga pa opozarjati nanjo. Tako ravnanje seveda ni v skladu z živo demokracijo.
Platformi olbeh strank sta (FiOstavmo zamolčali glavne, zadeve vojnega prcfblenia. Niti republikanci, niti demokrat je | niso poudarjali potretbe, da je tre<ba Angliji pomagati, in so zamolčali možnost, da utegnejo Wti tudi Združene države iprej ali slej vržene v vojni vrtinec. VoHloem niso 'hoteli povedati, da bo moral v tem slučaju ameriški narod doprinesti velike žrtve.
Na obeh konvencijah je bilo namenoma ustvarjeno razpoloženje, da dežela ne ipreti nobena nevarost in da se ji za nobeno ne'varnost -ni trefoa pripraviti.
Volilai so fbili enostavno zazibani v sladke sanje, iz katerih se bc"k> ipa prelbudili, oe ne prej, (prav gotovo po 5. no-vemforu.
Glavna krivda tega ipreniisljenega zavijanja pade nedvomno na repiiblikance. V srvoji plat formi so se zabeli za rožnato mirovno politiko, vsled česar demokratom ni drugega kazalo, kot »posnematli jih v tem ipogledu.
Kajti če bi demokrat je storili kaj drugega, bi se izpostavili nevarnosti, da bi v volilnem boju nasprotniki označevali demokratsko stranko kot vojno stranko.
Ameriški narod se premalo zanima za izvenameriško politične zadeve. Mladi moški, njihove matere in žene ne slišijo prav rakli o vojni. Vojna je namreč za vse nekaj groznega, prav posebno pa za mlade može ter za njihove žene in matere.
Na »ličnih nazorfti je temeljila angleška politika "po-mirjevanja". In bafš ta politika je dosti 'pripomogla k sedanji vojni.
Neoziraje .se na to, so pa voditelji obeh velikrh ameriških politIČTfth strank v pogledu vnanje -politike naklonjeni Angliji.
V tej motni igri tpriki vanja in zatajevanja je brl nekaj poseibnega govor, s katerim je predsednik Roosevelt .sprejel nominacijo. Mož je govoril poišrteno in odkrito. Z nobeno besedo ni skušal prikriti -preteče nevarnosti ter je opozarjal na dolžnosti, ki jflh ima Amerika napram sebi.
Evropski diktatorji so podjarmili v«o Evropo ter s tem tnd-i drugod tpo svetu ogrozili ideje demokracije in socijalnega napredka.
Predsednik Roosevelt je prepričan, da (bo prej ali slej napočil dan, ko bo Amerika prisiljena braniti svoje pridkubi-tve na socijalnem polju.
(S sli čili m evropeikim (položajem se mora tacaš barviti pauameri&ka konferenca v Havani.
'NBJiee naj ne domneva, da morajo evropski zavojevalci računati s kakšno močno vseameriško »notno fronto. Take fronte namreč ni, kiasiravno bi bila za narode, živeče na ameriškem kontinentu, življenskega pomena.
Največji in najvplivnejši južnoameriki retpubliki, Argentina in Brazilija se sploh ne zavesta ti pretečih nevarnosti.
&ipanffko in (portugailsko govoreSim narodom je mržnja proti angleško govorečim nar<xioni ie nekako prirojena. Ju-^njak je poln nezaupanja napram svojemu se* vem emu sosedu, Ta naj ga severni sosed še tako prepričuje o prijateljstvu in naj mu še tako vztrajno ponuja svojo roko.
Prebivalstvo južno- in oentradno-anieriškili držav je bolj dovzetno za liinavske govorice rz Rima in Berlina kot pa z« polteno bewedo iz Washington a.
Združene držarve »o poklale na Kdbo državnega tajnika Holla, dočiin niso nekatere južnoameriške države iposlala tja ruti svojih vnanjih ministrov, pa« pa le podrejene državne u «adaike.
Ti ur^Mlniki nimajo nobene pravice na isvojo roko odlo-in sklepati, aiUpak morajo v vsakem slučaju .prositi m*oje v^ade osa smernice in navodila.
V^raj Fe je izvedelo, da je izmoini ameriški državni taj-liflt prodrl a svojimi naeori. Delegat je so se g'lede izelo važnih frporacramefli. Zdaj je potrebno, da kongres vsake posa-e rqpuWikc Oridbri to -kar je bilo sklenjeno- če se bo to o, »e lahko pravi, da je vendar enkrat prišlo saj do ne-▼ zadevah, ki ao važae za vse narode na
___
'Po " Pi-ofolovem *' poročilu so v FVeurusu v bližini Oharh roi bili zaposleni iih^I drugimi tudi idrijski rudar in ^icer Josip Gantar. lCieronim Sel.iak, oče onega otroka in Matevž \V likajne. Ti iso prinl nekaj leti emtilgrira'Ti v Belgijo, ko doma niso dobili dela. Rili so v omenjenem kraju Kapo-Ion i kot rudarji. Ko je Ka|H>čeIa vojna v Belgiji, niso z drugimi hoteli bežati, ampak so ostali raje do-
Peter Zgaga
IZVEDENEC
Pred leti sem čital, ]>a tudi dva rojaka, bivša častnika v avstrijski armadi, sta mi osebno ipri[H>vcdovalit, da je imela sta ra Avstrija izrednega človeka. Stri<Vk"' so mu rekli.
Bil jc «lrOb<«en tnožk* pri šest-
mes^ih nahaja y,uu*znjen sneg desetih letih, jmlHi in i>ozimi
'Kakor smo že vfčkrat pisali, so znani tržaški jamarji, ki <o bogato financirani zelo pridno udej-tviijejo na tem področju in z vso vneiuto preiskujejo t<-ren v Julijski Krajini. Njih delo je y.elo oH-cžno in jim j<' prinoslo tudi že obilo u^peh<'»v. • Raziskovanje jam. ni samo po trebno in zanimivo s -tališča geologi je in morda tujskega prometa, ampak bi imelo v. nu-predovanjem sedanjo tehnike hidrotehnike šV mpiogo večji |Kunen.
'Te dni so omenjeni jamarji zab(<ležili %opet lep u-peli. Na Trnovski planoti je znanih ne kaj jam tako imenovanih
ma, kakor da bi se podali v be -Menic", kj< r ne tudi v ?H)Ietnih
in led. Pred 1 ohi so iz teh jam odvažali led celo v Tnst, ko še ni bilo industrijskega izdelova nja I«■< I u. Taka led« niča se nahaja v b ižini ceste, ki vodi i/. Prediibcjc v Lokve. Tržaški jamarji -o v njej odkrili velike količine ledu. Po dolgem in zelo mučnem raziskovanju se jim je posrečilo priti do dna jame. Skupaj ugeri jama v ltI<> bino !(>."» metrov. Zara li ledu. |<i si• je -talno lomil in zaradi usadov, ni mnogo manjkalo, da ne bi eela eki-pedieija končala na dmi te jame. .
KER JE PRODAJAL SLABO OLJE.
♦V Kanalu je bi' ol»-oj. n tr govec- Rudolf Štokelj na de-
PO KONVENCIJAH: POLITIČNA KAMPANJA JE V TEKU
Republikanska in demokrat-1 dosti ne razlikujeta. Demo ska narodna konvencija sla za j krat je so se previdno izognili nami, ^in začenja se volilna '
In še nekaj je bilo znano o njem: Striček nima ne ve-bti, ne srca.
Že v drugem letu svetmne vojne, so zabeli Jugoslovani, <'^hj iti Poljaki, ki »o padli v rusko ujetništvo, snovati oddelke prostovoljcev, čijih namen je bil, l>oriti se proti Avstriji. Nekateri ujetniki so povsem proti *voji volji, takore-koč 14 panedolžnemf 1 zašH meil naočnike. Po niienkasti i hA ti ! prostovoljce, (iorje, seveda, če
ohleč<Mi v olila|M-n havelok. Na glaivi je nosil čdpieo, na <iol-gom, siljasten nosu pa črne
.K' 'bil sličeii Kitajcu.
Rrtizen visokih armadnih častnikov in visoke dunajske gospode, mi nihče vedel, kdo je pravzaprav. Le toliko jo bilo znano o njem, da govori dovršeno kakšnih petnajst do dvajset jer/ikov in narečij. Pa nc mu je bil tudi vsak najmanjši kotiček avtroogrsike monarhije.
Poznal jo Furlaiiijo, naišo Kočevsko, Hrvatisko, Srbi .jo, Dalmaoi jc% Bosno, Hercegovino in tudi vse severne krajo
je tak prostovoljec prone je padci Avstrijcem v roke.
Siovanski vojaki, ujeti v Rusiji, s<. kaj kmalu priučili ruščini. Prostovoljci so nosili ruske unifonne, rusko govorili in se niso prav v ničem
i kdo ve, koliko( razlikovali o«l svojih ruskih ' S;|,no to. Znan j tovarišev-vojakov. In narfx'-e-no jim je bilo: Če bi koga Av stri jej ujeli, naj se i»la za Rusa, to je, navede naj izmišljeno rusko ime ter da je doma iz te ali one ruske gu borni je. Bilo je jeseni leti 191 f>, ko so prostrane države. Z vojakom ; bili Avstrijci prodrli že giboni govoril le v njegovem ma- ko v rusko ozemlje.
Nekega meglenega ^»^tem-berske^fa jutra je prijavljala čudno(Vtudi j<-; patrulja v zaledje kakšnih pet-
p;i tudi v Tn kar je
začenja
kanrpan.ja, ki pa ne 1h» tako preprosta in lahka kot sta bili nominaciji republikanskega in
demokrat skeg:i j>red sodn iš koga kandidata.
Evropska \ ojr«t je že po za-\-zetju Poljsko vrgla senco na ameriško (politiko, če In.lj 1m, j.;1 vlivala nanjo tekom volilnega boja.
Republikanski in demoikrat ski izolacisti (ljudje, ki so proti vsakemu vmešavanju Združenih držav v evropske zadeve), so obdolžili Roosevel ta, da namerava zaple>t i Ame riko v evropsko vojno. Z;) enkrat, — pravijo, so <miio juje le na materija Inn p^moč Angliji, če bo izvoljen, bo pa nedvomno začel razmišljat5, kako bi Angliji tudi v. a meri škim vojaštvom pomagal.
To seveda ni res, toda tako orožje je za volilno Irorbo ka j pripravno.
'Sestava platforme (volilnega programa) je dala obema strankama pre<vj dela. Vršile so se vroče delude s ijio-sehnim o&irom na vnarijo ]M>li-ko.
Kdor natančno prouči ]»lat-formo republikanske in demokratske sti"anke, pride do (zaključka, da se platformi z ozi-rom na zunanjo politiko prav
vsemu, kar bi jih nmglo ozna-oiti zii vojno stranko.
I»< pul»likari'-i izjavljajo svoji platformi, da so proti vmeša u ju Združenih držav v
katerokoli tujo vojno.
Demok l"atjc >o se še jasneje.
klor ni ta podpora \ nasprotju z mednarodnim pravom ali po trebami našo deželne obrambe.
Tudi glede oliorožcnja Zdru-( ženili drav mIh- stranki soglašata. Dernokratje in republi-I kane.i -o poy.ivljenje in brez-
ternem jeziku pa« njegovem na reč ju. bilo najbo SloveiMM-, Madžar, Ceh ali 1*0-Jjak nemščino govoril, ga je po prvih ueniškfh besedah va\-vrnil v njegovi materinščini,
iiaprimer: — Ka j se pačiš, ker«_Strička
deset ujetih Rusov.
Po>stavi'li so jih v vrsto. Pojavil se jo konmaudant, zagri zen nemški major, v spremstvu
izrazili: — Mi ne lnuno ude ležili nolm*ne Juje vojne in ne j Im.uio poslali iz Amerike naših mornarjev in letal
pogojno ii[»oral>o Monroe dok-t rine. Ol m' stranki priportN^ata lako fMivečanje iti ojačenje a-meriške vojaške sile, da dežele sploh ne 1 m» mogoče napadi.
Striček je stopil k vsakemu posebej in ga vprašal o tem in one-ill. X ruščini, seveda. In po
■ zopet, da je bil vseučiliški pro-, Jrj, f ret jega ujetnika V tem delu načelnih izjav pa f<*s<»»\ v s-jrlošnem so ga P?« ,^ki. — T'eli si. Od Pribn»..rt -i eev, da bi se bori I i v tujih <l< pomlarja vsaka stranka svoje | ^natrali za špijona, ki je pre- j doma. Kar naprej stopi in na želah. "razen v slučaju nai»a stališče.	potoval ves svet, vse videl, vse j(.Vft
vojakov
e<
nc znaš! Podomačo !H»vej. kot te je mati učila. Saj si tam od Novega mesta doma, kaj no?
Striček je vselej uganil. Kdo nisko so mu odgovarjali. P*o-in kaj je bil Striček: Nekateri zonio |MXsl„.;al odgovore in so trdili, da je bil v mladih le-1 „a.špičjl ušesa, Če mu je zde-tih /a tolmača pri neki fran |]a p^ina sumljiva, coski tvrdki na Dunaju; dntgi, Saj nisi Rus, — je zavr-
po če-Pribraina si
ni |M»vedano, je mi-Ijen s vsak po svoje
•ju nai
.a''
V izjavi pa kakšen 4<nap:o tom. To naj si vsak tolmači. To naj bj bil v pravem ijMrtiienii besede napad na oze mlje ali lastnino Združi^nih dr ža\*, ali pa, v širšem jkiiimmiu, napad na ameriške interese.
fJlede pomoči Angliji v njenem boju proti diktatorskim silam se platformi obeh strank prav dosti nc razlikujeta.
Demokrat je izjavljajo: -— Mi obljubljamo tem narodom (ki so jih diktature napadle ali jih še ImmIo napadle) vso ma terijalno poimic, ki jo moremo dati v soglasju z našimi j ustavami in interesi naše lastne deželno obrambe. Republikanci pa pravijo: —
Dcmokmtje pravijo (kaj-tudi res), da so bile potrebne odredi** n Vel ja \ lene pod Roo-sevcltovo administ ra<-ijo, do-čim <o retjurblikanci v obeh zbornicah do zadnjega za\ ra-čali tozadevne Q»rcdloge.
hN-'juiblikanei pa dol že demokrate, da so pri se.-i-avi Tia-rod-iioobrambnega pmgrama prezrli marsikatero bistveno s t vnr.
Re|»irblikane,i so zasnovali olrširno volilno kampanjo, s kaU ■ro bodo skušali spraviti svojega kandidata Wen.bila lj. Wiilkieja v B elo hišo. »lo-Čilll je Roosevelt namignil, tla za volilno kamflvmjo ne 1m> i-mel prav dosti časa.
Narod ga bo pač presojal |h> njegovih dosedanjih delih in
slišal in se v-ega naučil.
Mi se zavzemamo za podporo us?j>eliih ter bo na volilni dan svobodoljubnim narodom, do- ! izrekel odločilno besedo.
nam«. kaz« n |jr in na jila •"•«|o -odl»en:h -troškr»v, ker jf-prodal 'J'm i litrov namiznega olja. ki je imelo večjo količino kidinc. kakor je to predpisa n«>.
SMRTNA KOSA
julija je
2*». julija .je umrl na svojem 1 ■ Jamu v Maspeth, L. 1., Anton Ma v rovič.
Rojen je bil Jfi. aprila, 1881> v Banjeloki v Belokrajini. Tu kaj jo živel Mo let ter zapušča zono, eno hčer in dva sina.
Pokopan jo bil danes na St Johns pokopališču v Middle Village, L. T.
Priza«letini naše sožalje.
Tako je iztaknil med ujetimi "Rusi" 7>et čehov, tri Hrvate in dva Slovenca.
Sto|riti so morali po <lva in dva v vrsto, prednje se je postavilo šest Avstrijcev z nabitimi puškami in nasajenimi ba joiietj in za njimi šest.
Poveljnik je doJ |»oveJje. Od-jK'ljali so jih 7»roti veliki za-7»uščeni }»ristari, olniani z visokim zidom. Slelierni jo ve-svojem (|rli k;, j 2-., r..lk;i. postavili jih bodo k -zidu in jih ustrelili kot velcizdajalce.	*
Tega pa ni vedel v vrsti u-jetih Rusov jugoslovanski prostovoljec Jovo Jelič, <knna iz kršne Like, ki je bil v ruski zemlji ponesreči med proc*to-voljcip aa^cl.
Na Stričkovo vprašanje, kdo jo, je bil moško odgovoril, kot ga so pač naučili: — Peter Vasiljevič (Ivozdov iz taškent-ske gubernije.
In čihlo vseh čud, ostro Stričkovo i uho je preslišalo prevaro.
Ko je bil »Striček že mimo njoga, je slišal Jelič, kako pri-ja-zno se je "gosjxjdin u ch i-lu" s tremi Hrvati podomačo pogovarjal. Žal je bilo Jeliču, «la .se je bil tako potajil in je za vi dno gledal za tistimi desetimi, misleč: —'V domovino jih vodijo, k majicam, ženam in deci.
•Zato je dvignil roko in po-migal Strioku rekoč:
—	Oprostite, gospodine! Ni jes>am ja Peter Vasiljevič Gvo-zdov iz Ta.škenta. Ja sam Hrvat, Ličanin, Jovo Jelič, je moje ime! V domovino bi rad!
—	A tako ? — se je peklensko zarefžal Striček. — Teci za njimi, Jovo, teci, da jilh dohi tiš.
In Jovo Jelič je stekel oa njimi, kolikor so ga ne*de noge. Pri zid*u jih je dohitel.
t- -'i .
L£S N A B O D* A" — New TorS
Tuesday, July 30, 1940
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
BRFTTWO?	-
Naglica-taka in taka
godilo je, da smo i^e nio-zvečer, v novi postojanki utenjnti in priti v jako ne-ni del bojišča. Mi štirje tniki, od Rleheme eete po n, smo i>i hoteli prvi ogloda-lohode *.k> tjakaj. Na kole-smo se bili nemoteno pri-j&Ii va.-i,. ki je bila j*kri-v selen jti in vsa sestreljena.
je ihila tik zadaj za jarki, tere smo morali zaKiiti. in eprieani smo bili. da jih bo-tndi v temini našli, zlasti ker bi naj na« zvoeer pri »ki cerkvi čakali kažipoti, jbtii je bilo znano omrežje rkov. Zatorej smo se koj wljali nazaj.
*CVs1j* ni bila dobra, <wl dežja <a izprana, polna granatnih jakov. Ni^iibo se še dolgo voli, t oda j je za nami v ozračju tišutmdo, in ni >.«• nam bilo eba ozreti, saj isnio to turneje poznali n mnojro dnevov in M.* Prva irranata je sedela k 7j\ nami, nat-o druga, in ačni pritisk na- .»e porinil na rej. ko <ln bi nah 1>W sunek plikansko pftt Sledilo je več relov, veUjali so nam. to ni bi-toftko doirnati. in z«la j je bob-plo kakor kovaškim kladi-r>m kar stv«li med nas na ]>ot rado!. Zdrknili smo v pr-ste-i plaz, ki se je istmio in 7. bob-pnjem dvlguil kvišku. ena sa m ploha kamen.>a in ilovnatih rud — in žp spot i«' gromko in ogubono<no orftiililo in se je rak- ket a je razpori-o.
Tako nfcm"no sem >e oklepal krmila, da so me roke bo-eie in nlsean -i TTf*1 kaj- da i se ne bil, še v tem peklen-etn vri'šču, polu ravnodošno-l, ozrl v stran. Poleg mene je vozil nekdo, a obraz t««ga oveka sem vendar ž<> več let ofbro iK>znal. pa sem ga zdaj jmaj -poznal; tako je bil spre-rnjen. Pravkar je bi«1 zašel s rednjini kolegom v kotoloči-zdelo se je, da se ho pre-pienrl, a nato .je le dobil rav-težje. a del j ko to malce tre-ftka niwm mofri Lrle<lati tja, volj sem imel opraviti sam s
sel»oj, «a.j je »i|»et pelo in orglalo oghišiujočc z vrha na nas. A tega obraza ne bom svoj živ dan poza/bil, tabraza voznika v ognju, ki se je peljal na življenje in ismrt. Obniz ni izražal strahu prod smrtjo. Ta človek niti toliko ča^a ni imel, da bi se bil nuigol ibati smrti, in njegov obraz, obraz pošrtenega človeka je 0»il prožil is skoraj duhovno lepoto, v njem se je odražala volja, da bi bil čim hi-tnejši, hitrejši kot goreče ptice, ki so nas žvenketaje zasledovale.
(Pa -smo jian tudi res ušli. A če bi znal re^'jati obraze iz lesa. v katerih bi mogel vsakdo koj -poznati, da tisti obraz poučeni naglico, naglico liiteče-ga vetra, .pa bi napravil obraz tisteira r-atstnika iz goreče Flan-drije. 1-e še nekoč sem arlede na naglico doživel nekaj, kar se mi je prav tako neizbrisno ohranilo v opominu. A to ni bilo v Flandriji, pa? pa loma v mojem rojstne mestu.
Imeli smo mačko. l<»po, T-rno žival hI estere se dlake, in vsi Siir> jo in 1^*1 neznansko radi, oče. mati in se-tre in bratje, toda mačka, mislim, nas ni iiur-la rada. kakor sploh mačke ne I Krzna jo tega. Milostno je sprejemala naPe nežnosti, a večkrat, ko sem .jo bržAl in r-eui bil srečen, da se je ponižala in žarela presti, se je mahoma povzpela 'kvišku in nenadoma sem začutil, da ima tudi kosti; aj, če mi je čepela v naročju, tega uiseirt občutil. Potem ie skočila na tla, malomarno je s topa1 al naprej, ne da bi se le ozrla, ne da bi slišala moje klice. odšla je, kamor se ji je pač zahotelo, v kot, na polico, kamorkoli.
Tej črni živali ni bilo nikoli zadosti vroče. Poleti je po več ur preležala na soneu in v hladnem letnem času je rada bivala v kuhinji, ikjer .ie bi<'o zakurjeno tii d i takrat, ko v sobi Še ni bilo ognja v peči. Včasih je po-poldne 'ležala na segreti stedil-nikovi plošči. Nekoč v z<jod-
^liHiiiiiiiiitftia^
Najboljši prijatelj v nesreči vam je:
SLOVENSKA PODPORNA
NARODNA JEDNOTA
i
BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA
Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti.
ČLANSTVO: 52,000
PREMOŽENJE: $8,000,000.00
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni st&n:
2657-59 S. Lawn dale Ave., Chicago, 111.
nji jeseni pa smo v štedilniku zakurili tudi zvečer, kar se je le včasih zgodilo. Moja mati nalila je zakurila in nato mene poslala v (kuhinjo, češ, naj pazim, da bo dobro gorelo v štedilniku.
'Že mračno je bilo, ko sem stopi«' v kuhinjo. I? six»dnje odprtino je iz štedilnika rdeče žarela žerjavica in kovinski krožniki ob štedilniku so se skrivnostno svetlikali. Nato sem zaslišal neko p;)<sebno ro potanje; tako votlo je odmevalo, ko da bi kdo prav hitro udarjal s palico, z guniijem na koncu, na kako p'očevino. Prestrašeno sem se ozrl, ali niso kje tatovi in morilci. A bil sein Kam. topot ne jo <vglasi'! od šte dilnika in je bil zmeraj hujši.
(Nemara seiu si mislil, pa dr va v ognjišču tako pokajo, mogoče je kako smolnato. jM)leno na ognju, ki }»oka. kakor bi s puško streljal. Zdaj je bilo topotanje tako hrupno, kakor bi jtZdila četa h n za rov po kamni tem tlaku. In že se mi je začelo dozdevati, da prihaja topot iz štedilnikove pečice. Ne da hi še }H>ii<išlja'' sem naglo potegnil vrata nizdol. Iz pečice je kakor goreč satan, šinila naša mačka v enem -amem <koku, zletela je, ne da bi so dotaknila tal, kakor izstrelek iz topn in ven -kozi odprta vrata in je brez arla^ni izginila. In nikdar več ni moja mati odtlej zapiraUi p* čice, no da bi -se ne bila prepričala, da jo prazna.
i&o dolgo lifce jo preganjalo, bodi podnevi bodi v -sanjali, da sem si predstavljal, kako je mačka, ko so postajala tla pod njo vroča, prestapljala z noge na nogo, zmeraj hitreje, zmeraj
Angleška tuja legija
bolj divje, zaprta v "tisti ozki, črni prostor šo-terih pločevi nastih sten, izročena na milost in nemillo-t rdeči t-ntrti.
lin še danes — ]k> toliko letih - se mi dozdeva, da vidim mačko vso v ognju in plamenih. Brez dvema se ji je bila dlaka že vnela. In včasih, ko e spomnim tistega častnika, ki je drevil z naglico vetra iz rnlrti plamenov, se mi zazdi, la vidim poleg njega naKo mačko, ki z isto naglico besni iz smrtnega ognja.	'
Mački se ni zgodilo nič posebnega, ktr smo pozneje dognali. ko smo jo potegnili izpod postelje, kamor se je bila slednjič skr?la. Šape so bile opečene in si jih je potrpežljivo dala namazati z oljem in jih obvezati. Potem je precej časa pošepavala po štirih, belo obvezanih nožicab okoli. Kasneje pa, ko »smo ji odvzeli obveze. a rane le še niso bifle povsem zac.eljene. je bila najrajSi v veži, ki je bila tlakovana s kamenjem — ki so jo brez dvoma lepo ohlajali.
IPred nekaj tedni so nemški listi sporočili, tla je bilo na podlagi statističnega podviga nemški ga vojnega ministrstva določeno, da je 3000 inozemcev pro-4ovoljno vstopilo v nemško armado, odkar se je začela vojna. Z zavezniške plati so pa na to opozorili, da ie v francoski in po novem taidi v angleški armadi inozemskih prostovoljcev šo dosti večje.
[Največ inozemeev. ki se bojujejo za zaveznike, ima seveda Francija in sicer iz tujske legije in iz posebnih edinic, ki -o jih zbrali ob začetku te vojne in ki so jih izvežiha i v Franciji. Dalje so posebni oddelki inozemcev, ki i-o stalno v Franciji. in ki so pripuščeni k francoski armadi. SSlednjič pa so tik pred.p> vojno izdali v Franciji porsdben zakon, ki obvezuje število inozemcev. da v dobi vojske vršijo po.-ebno vojaško službo, nekakšno delovno službo, pri čemer so prav tako izoblikovani posebne oddelke. Semkaj spada.io pred vsi in b rez d on i o vin c i in politični begunci, ki imajo manj ko 35 let.
•Na obe to kategoriji inozemcev so prodWeiu mislili tudi v Angliji, ko so pred 6 meseci list a novi 1 i vojaško tujsko legijo (Auxiliary Military Pioneer Corps). Kakor je znano, nima Anglija nobene prejšnje in -talne tujske legije, pač pa je brit-ska armada d as i previdno in s pridržkom, že od začetka te vojne spreji mala v svoje vrste število prostovoljno javljaj<»-či:h se i n oz eni?*'v, pri čemer se j je vršila posebna svečanost, j Vpričo častnika in župana tiste olvčine je moral prostovoljec položiti d«snico na sv. pismo in priseči kralju in dali so mu kraljevo pisanje, s katerim se kra:lj inozemcu v imenu angleškega naroda zahvaljuje za njegovo službovanje.
Vendar ni teb inozemcev bas veliko, ki so pripuščeni k angleški vojski. Tem večji je pa navad k delavs-keinju službovanju. ki predstavlja delavsko kolono za pomožna dela pri armadi. Te kolone uporabljajo tudi pri vozotajib, delavnicah za popravila vseh vrst, na
UMOR S SEKIRO. \
Večjidel so ti delavc.i prostovoljci. politični ubt'<ž»i<ki iz Srednje Evrope, tako iz Nemčije, Avstrije, Češke in Poljske.
Mimo teh pa so ondi še Madžari, Rusi, Spanci, Grki in celo Egipčani, Siamci itd. Nastanjeni iso v taboriščih, in so seveda tudi oni zapriseženi kralju. V 5—8 tednih so iavežfba-ni. Seveua se pri njih ozirajo tudi predvsem na kake postavne, tehniške spretnosti in telis-ne zmožnosti. Dobijo svojo uniformo in mezdo, so pod vojaškimi po-tavami in v vsem — glede na prehrano, dopust, podporo svojcev — so izenačeni z rednimi vojaki. Sic* r ne morejo doseči stopnje častnika, pač pa lahko postanejo podčastniki in zar«*s je bilo že v prvih dneh veliko .narednikov in kapralov med njimi, sami taki. ki so službovali že v armadi svoje domovine in so h- tozadevno šolani.
lArigleški ča-niikarji. ki so pred nekaj tedni prvikrat obiskali izobraževalno taborišče delavske kolone, so bi>!i predvsem osupli in v dno duše pretreseni zaradi različnih potov usode vseh teh prostovoljcev.
To so Zbrani doktorji, filozofije. ducat zdravnikov, zobozdravniki. učitelji in odvetniki, zraven so rudarji, krojači, kovinarji, brusači demantov. cirkuški umetniki, bančni ravnatelji. avstrijski iudustrijci, nekdo od trli je imel še pred tremi loti 100,000 funtov štoriin-gov. dalje je nekaj -totin častnikov, nekaj ducatov Nemcev, neki stotnik, major, mornariški poveljnik, avstrijski podpolkovnik itd.
iDva in dvajset od teh prostovoljcev se je v bivši vojni vojskovalo na nemški strani in so prejeli železne križe prvega razreda; več je bivših čepkih in poljskih logijontrjev, a na tisoče je ruskih državljanov in Špancev iz državljanske vojne. Dandanašnji pa vsi skupaj služijo in delujejo drug ob drugem: v službi kraflja Anglije in v 15 jezikih sprejemajo ukaze in navodila. .
i HTi sti da n. ko so hi I i pri kolo-
V Ohatelineauju v Belgiji so mišli 35-letnega Juliena Cheva-liora v njegovi postelji mrtvega. Trije udarci s sekiro so mu končati življenje. Dejanje je izvršila, ikakor se je izkazalo, njegova 18-letna svakinja.
|Ze delj časa je 'deklo opazovalo in težko prenašalo, kako je mož svojo ženo, njeno sestro, trpinčil na najnizkotnejši način. Domov je prihajal večinoma pijan in je ženo, namesto da hi ji dal denarja za irospo-
. linistvo. pretepal. Njena do sot let mlajša sestra je ntiolčala! pouovila. če bi imela možnost.
in je nesrečni žimi skušala samp po svojih močeh lajšati rnnke. Ko jo žena pred kratkim obolela, je de^klo prevzelo gospodinjstvo, in je skrbelda je oetvo-rica otrok imela kaj jesti.
iNekega dne je spet prifja. da bi opravila potrebna dela in je našla Chevalierovo vso krvavo v njeni postelji. Zverinski mož jo je bil navzlic bolezni spet pretepel, nato jo legel v sosednji sobi spat. Ne da bi trenila z očmi. je dekle odšlo v klet. vzelo tam sekiro in pijanca trem,i udarci umorilo. Ko jo prijeli, je izjav?]a. da so nič ne kesa in da hi dejanje
Poučni spisi
gradbenih prostorih in v služ-inistih angleški časnikarji, so bi za oblačilne in prehranjeval-1 člani tega bataljona njim v
ne urade vse armade. Člani teh kolon so izključno sami prostovoljci. V zgodovini tako imenovanih "mednarodnih brigad prostovoljcev" ki nikakor me izhajajo šele iž španske državljanske vojne ali z finsko-ruskega spora, marveč so mnogo starejše, kot si mislimo, so pa te mednarodne delavske kolone seveda novost.
čast priredili gedališko predstavo. Nekaj bivših članov dunajske filharmonije je igralo komorno glasbo, slavni ruski cirkuški klovn je. jezdil na rllu, ki ga je seveda treščil na tla «>dva južnoameriška telovadca sta telovadila in skakala v pcl'ni opr^ii — te je bila res izredna mednarodna si a vn ost v izredni mednarodni armadi.
POSLEDNJI IZ RODA
KRIŠTOFA KOLUMBA.
SI
Poslednji neposredni potomec dona Oris t obal a Colon v A&uileire. vojvoda de Verague, je bil ubit v špartski državljanski vojni 17. wept. 1936 v Madridu. Bil je samski in je kot poslednji (potomec zapustil 8 otrok svojega svaka dona Ra-mona Oarvajala, markiza d' AJcujlafuerita, ki je sknjpaj ž njim padel v tej vojni. Ti potomci so vložili prošnjo, da bi se njihovo inne, ki Sestoji iz priimkov očeta in matere, tako spremenilo, da bi bilo v njem, fudi slavno ime Kolumba. Ob-lalst je prošnji ugodila Ln odslej se imenujejo z imenom: Colon y Carvajalk.
DARILNE POSILJATVE.
v JUGOSLAVIJO in ITALIJO
DIN.---
Drv---
DIN,---
DIN.	—--
DIN.---
DIN.---
DIN.---
$ 2.30 $ 4.40 $ 6.50 $ 8.50 $10.25 $20.— $39.—
V DINARJIH
V LIRAH
100 200 300 500 1000
LIR----
LIR---
UR — — —
LIR —--
LIR---
$ 5.90 $11.50 $17— $28— $55—
Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati
Valed rsimrr ¥ Evropi ni mogoče t Jugoslavijo in Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, temveč samo v dinarjih oz. lirah. Isto velja tudi za vse drugo ev-ropaku driave.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
:: : rOTNlftKI O DDI LB K s t:
216 West 18th Street,
New York
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Skavti dr.
F. J. ffprn. Vezan«"	Cena $2.00
UODOfl DR2AYI«JANI naj narot* knjižico — "How to become a »Ulzra of Uc United Stales*.
V tej knjigi bo tm pojasnil* In sokolji ca iiaaeljen«*	Cena 35C«
DENAR. Spisal dr. Kari EngllA. 'J36 nt rani
Denarni problem Je zelo zapleten In tefsren lu ga nI inognle ntorlti makomur Jnnn.-ga. LMnatelJ, ki Je znan če&kl nurtxIno-KOBpnilar-ski Rtrokovnjak, Je razAirll avo^ delo tako. da bo služIlo slehernemu kot orienlaCnl spis o denarju.
<>«» 50c
DOMAČI ZDRAVNIK. Spisal Sebastljan Knelpp. 240 strani.
Cena $1.25
DOMAČE ŽIVALI. Spisal Damir Feigel. — 72 strani.
Cena .50c
DOMAČI ŽIVINOZDRAVN1K, spisal FranJn Dular. 278 strani, fenn tr«la vrr. Cena $1.50
Zelo koristna knjica za vsakega Živinorejca; opla raznih bolezni In zdravljenje; allko.
GOVEDOREJA, »pisal H .-egvart. 143 atrsnL S slikam*
Cena $1
KOKOS-IKKKIA. Sestavil strani. Brod.
Valentin Razinger. 62
knjiga O IJEPEM VEDENJU.
Cena .50c (Ilrhsnl ) Ves
Cena .75c
KNJIGA O DORTOJNKM VEHFAMT*. 111 strani
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA.
Cena 50c.
BS strani
Cena 30c.
mlekarstvo. Spisal Anton Pevc. 8 slikami 168 strani.
Knjiga sa mlekarje ln ljubitelje mlekarstva ■plot).	_ _
Cena .5Qc
NAJVEČJI SP1SOVNIK. — 13« strani.
Cena 50c
Kuharske
KNJIGE
LJUDSKA KUHARICA
Najnovejša zbirka navodil za Kuhinjo in dom. Cena 50c.
naše Škodljive živali v podobi in besedi. Opisal Fran Krjaver. 224 strani. Bro8.
Cena 25C
obrtno knjigovodstvo 2S8 strani. Ves... Knjiga Je namenjena v prvi vrsti rs stsvbno. umetno In strojno ključavničarstvo »*r žels-
Boiivarstvo.	^
Cena $1—
odkritje amerike, aplaal ri. MAJAR. TrlJ« deli: 162. 141. 133 strani. Cena inetako ves Poljuden ln natančen opH odkrltJa novegs sveta. Spis se čila kakor zanimiva povest t«r Je sestavljen po najboljših virih.
Cena 50c-
praktični računar. Trda ves. *251 «*... Priročns knjižica, ki vsebuje vse. kar Je pri nakUDU la prodaji initrebno.
Cena 75o.
problemi soimibnr »tlozok1je
Spisal dr. F. Veber. 341 *ranl. Knjigo toplo priiwroCamo vsakomur, ki s« hoče seznaniti s glavnimi Črkami sodobna ^ filozofije.
Cena .50c
slovensko-nemški slovar. Sestavil Dr. f. Brailac. — 625 strani.
C«ui $1.25
UMNI ČEBELAR. Spisal Frank Lalcmayer. 163 strani.
Cena _
VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. Sestavil H. Podkrajšek. — 437 strani.
Cena $1.—
VELIKI VSE^DEŽ. 144 strani.
Zbirka zanimivih ln krstkočasnlh spretnosti ; burke in Kaljlvi poskusi; vedeževslna tabela ; punktlranje; zastavice.
Cena
ZDRAVILNA ŽELIŠČA. 62 strani.
Cena 26c
KNJIGARNA
" GLAS NARODA"
216 We«t 18th STREET NEW YORK

. ■ , * i«. . • .
:. .Ci*. -t ...
.• .i Li. li .;...
KRIVNOSTNI
TUDENE^J
Roman: Spisal P. Keller. — Poslovenil I. D.
"Ali vam ne diši*
"O, pač, vse je prav dobro toda želodec imam pokvarjen."
"4 Izpijte kozarček peinkovca; je ei»cer grenak, pa ozdravi." t Tujec je izpil žganje ki je bilo res i^borno. Nato pa je izpremenil barvo in začel govoriti; krčmar je opaail, da se nru je glas rahlo tresel.
*4Tedaj — tedaj, ko sem bil v vasi — kako se že imenuje?" , "(Podlbneg."
i "Res, Podbreg. Tedaj torej, ko sem 'bil tukaj, se je zgodila nesreča z nekim dekletom — mislim, mislim, da ji je bilo
ime Katriea--"
' *4Res, da, da, Katriea Bogateč. Bila je umorjena. Strahotna zgodba to.M
u<Kdo pa jo je umoril?" ' 144Neki gospodar — Čolnar."
"Ali so ga obsodili na smrt!" I '"Ne, na dvanajst let ječe." • rTujec je težko vzdihnil. z
44No, to je bik) še milo!"
"Milo? Predno se dam zapreti za dvanajst let, imam rajši, da mi odrekajo glavo."
"To je odvisno od čioveka," je rekel tujec oklevajoče. "Večina ljudi živi vendar ravno tako slabo kakor kaznjenci — podnevi v tovarnah in rudokopili, ponoči pa smrtno utrujeni v siromašnih poslopjih. Kje je še kakšen razloček?"
"Veste kaj," je rekel krčmar, "ker sva že ontniia rod-biro Bogateč — umorjena Katriea je in*ela brata — Andreja
—	ti je bil i>odoben vam — prav zares, ta je bil podoben vam. Zato se mi zdeli tako znani."
"Jaz vendar nisem Andrej Bogateč," je rekel tujec, v "Seveda ihg — toda podobnost je mod vanva — še prav velika podobnost — vedno večja se mi zdi. iSeveda, vi niste Andrej Bogateč, ta se je že prod leti udri v wemljo — kar se je zgodila tista nesreča, ga še niTiče ni videl v tem kraju."
"Najbrže je ž? mrtev."
44O ne, mriev pa ni, svoji materi pošilja iiz Južne Amerike mnogo denarja."
1 Tujec je iizpil in porinil kivmarju kozarec, naj mu znova natopi. Krčaaur je o*l-šel v točilnico, sicer bi bil videl, kako rnirtiKibl-je postal tujec, ko je vprašal: ' * * Ali ta — Bogidčevk.i še živi?"
"2ivi." je odgovoril krčmar. Tujec je krčevito sklenil roke. Vzdih, ki mu jc prišel iz dna srca. je zadušil v prsih.
'Blažun se je vrnil k mizi.. ' "'No, vidite, žganje j fdobro kar naenkrat so se vam pobarvala lica, prav lopo rdeči ste. ne več tako bledega obraza."
441)a, bolje mi je."
"Bog»»tčevka še živi. Prod kratkim jih jo imela šestdeset. Saj to Še ni nikaka starost. No, vsi jo imajo v časteh. Žena brez graje. Skoda, da jc imela takt) nesrečo pri otrocih. Hči umorjena, sin po svetu, vdova pa čisto sama
—	'te> jc bridko!"
44Zakaj pa je isn odšel od doma?"
"Malo puonosen je bil — tako malo visok — učitelj je bil. In zelo se jo odlikoval. Pri konipainiji je bil komandant in je prejel žtktznd križ. Ni čudno, da je bil mož tako ponosen. Nadgozd«rjeva hči je bila njegova nevesta. Lep, močan fant je bil, vam, kakor sem že rekel jjvlo podoben."
44Jaz ni/>em lep mož."
44Pač," je iz -rca govoril Blažun. "Le nuilo shujšani fte, kakor človek, ki jo že marsikaj pretrpel, čeprav ste ime-aitno oblečeni."
"Obleka pri tem nima nič opraviti."
44Soveda no! Naš posojHniški blagajnik se je prnai ?renii meseci ustrelil. Prej pa si je dal napraviti še prav drago obleko. Tak osel! Ali si ni moge. denarja prihraniti jn se i»=troliti v kakšni stari obleki!"
Tujec r»i poslušal krčmarjevih besed.
4 4 Kaj pa je hiio pozneje z Andrejem Bogatctii^, kateremu sem baje zelo podoben?"
44Zelo podobni! Vedno bolj podobni! No da, Andrej se je vrnil z vojne domov, tedaj pa se mu je nevesta naenkrat začela kujati."	'
» "Kaj je storila?"
"Kujati se inu je začela — tako čudno se je zače!a obnašati nasproti njemju — spreme/iila se je. Mislil je, da je temiu vzrok njegov poklic; bil je samo učile i j; s častnikom bilo sedaj pri krniu; njen oče pa je bil nadgoedar, ki se mu je pretoej visoko vihal nos. Toda rekla je, da je radi Andrejeve sestre, no i ogla ve Katrice, ki je živela tako divje ne samo s Čolnarjem, ampak tudi z vojaki, kateri so bili nastanjeni v vasi. To pa nadgozdarjevi hčerki ni biilo po vo» ji. bila jt vzgojena v imer.itnem pobožnem zavodu,, gospodu očetu pa je bilo povolji manj. Nič več ni povabil Andreja na dom. In tedaj je mladi morž obupal.. Neki dan je bil pri imeni ples. Katriea je zopet 'kar divjala. Tudi njen brat je bil tukaj. Moral jo gledati sestrino noroglavo obnašanje. Ljudje že dolgo niso več zrli s e-poštovanjem ne njega ne njegove družine, s prstom «o kazali nanj. Surov kmet — Meden se pravi temu lunupni — ravno pred dvema urama sem ga vngei iz svoje d«*tojne gostiine — ta je torej dražil in zbadal mladega moža tako dolgo, da 'bi se bila skoraj pripetila nesreča z vojaško pištolo. Spravil sem mladega moža s pomočjo našega starega učitelja na svt^ži zrak. Prigovarjala sva mu in ga mirim, tedaj pa se nama nenadoma iztrgal in zaklical: Zbogom! Pozdravita mi mater! Oddirjal je proti mestu na kolodvor. Moj Bog, mati je jckafla tako, da se Bo^ru lismii. Vsak dan je blodila tn okrog moje gostilne, kjer smo bili vi<leli njenega sina zadnjikrat. Venomer je bila prepričana, da še povrne; toda sin se ni vrnil., bil je daleč od Anina. Nihče ga ni videl več. No, in isti čas je umrla tudi Katriea. IJlboga m?.ti! ISedaj se ji ne godi hudo, e>in ji pošiija mnogo denarja. In v vasi jo imajo v časteh.. Za rojstni dan sem ji tudi jarc poslal karto z letnico šestdeset v zlatem. Gospod graščak in njegova hčerka Km a rta jo tudi obiskala."
(Nadaljevanje prihodnjič.)
MESTO DUNKERQUE.
'J>unkerque, rojstno mesto znamonitega pcmonskega poto-valca Jeana Barta, Čigar duh je skozi vsa stoletja ostal, živ v mestu, ima dolgo zgodovino za seboj.
Leta 646 je bila to še majhna ribiška vas, kamor je prinesel sveti Eloi krščansko vero. On-di je postavil kapelo in je dal kraju flairtsko ime "Puneker-ke," to jo: 4cerkev na sipinah.*. Od leta 900 do 1384 je pripadal Dunkorque grofu Flanderske-nni. nato jo prišel pod oblast Burgund-kih vojvod. Od 1. 1477 do 1529 je spadalo po poroki Marije Burgundsko z Ma-k>inWiianom Habslmrškitn k avstrijskim zemljam in jo prišlo pod špansko oblast. Od leta 1658 do 1662 je bil angleški in so ga od Angležev lota 1662 kupili Francozi, in sicer jo Lu-dovik XIV. dal zanj 5 milijonov francoskih frankov. Sčasoma je postal Dunkorque oert-to največje pristanišče Framci-jo. Zdaj ima mesto tri d^le: lu-ko, trdnjavo in ispodnje mesto. V njem živi 31.000 prebivalcev.
čudovite krivulje, kroge in zavoje, popolnoma v skladu s silo in kotom, v katerem je od letel. Mož. ki ga je zalučal, mora na svojem meStu paziti le na to, kako ga 'bo v zraku spet ujel. V boju pa leti 'burnerang v ravni, samo maijo valoviti črti, na nasprotnika ga je treba nameriti -torej v isti višini.
(Bunierange izdelujejo iz določenih vrst lesa. Nekoč jo bilo to orožje razširjeno povsod. kjer so podnebne priliko pospeševale rast nekih dreves. Ta drevesa so potom izginila, razen toga so odkrili druga o-rožja, ki So bila za krajevne prilike nemara bolj praktična. Na koncu iso se bumerangi o-hranili samo v Avstraliji.
B UME RANO.
•IBumerang jo, kakor znano, luča-mo orožje avstralskih divjakov, ki se odlikuje po tem, da se metalen vrne samo v roko. Izdelano je iiz lesa, obliko ima srpasto ali kolonasfro, spodnja stran je ploska, zgornja pa izbočena.
Običajno mislijo, da je bu merang zelo primitivno orožje a ni tako. Co si ga natančneje pogledamo, bomo dobili vtis, da jo človek v pradavni dobi v tej pripravi odkril v naprej obliko kril novih <Vtal brez ropa. V tej obliki tičijo že zadnjo, najibolj provejane možnosti aerodinamike. Bumerang o]nsu-je na svoji poti lahko najbolj
"ZNAK ČASA."
/Ker so nekatera letala bombardirala veliko ameriško bolnišnico v Ostondo, čeprav jo imela znak Rdečega križa na svojih strehah, pri čom/PT so bi-ubiti bolniki, zdravniki in strežnice, je ameriški Rdeči križ sklenil, da bo znak Rdečega križa, ki naj bi pomenil var-,-tvo, ol'stranil z vseh svojih rešilnih voiz in bolnišnic, saj se dozdeva,, ko da bi ta 7,nak še privlačil hitalsko bombo nase.
STRAHOTE VOJNE
ČASU PRIMERNA KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani
Cena 50 centov
Dobite jo pri
KNJIGARNI SLOVENIC
PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York
TUDI NAPREDEK.
iMed svetovno vojno so sovražniki od 30. avgusta 1914, ko so prvič bombardirali Pariz, do 14. novomjbra 1918 vngli 400 bonih na Pariz, na preedmest je pa 800. Tako zvani "golobje" so metali le nekaj kilogramov težke l*oimlbe. Zeppelin pa po 30 kg težke. Od štiriletnega bombardiranja je bilo 200 mrtvih in okrog 600 ranjenih. Toda 3. junija 1940 jo zmetalo letalsko brodovje, ki jo priletelo nad Pariz, v eni sami uri 1084 bomb vseh vrst in je bilo 254 mrtvih in 700 ranjenih.
SLOVENE (YUGOSLAV) D;
Nova zaloga...
in tudi nekaj novih knjig in pisateljev
SLOVENSKE
KNJIGE
IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS?
V teh kritičnih časih je vsakemu fitatelju dnevnih vesli potreben ta priročni ATLAS, ki ga pošljemo našim naročnikom po najnižji eeni. — Naročite ca še danes!
Velikost »H x 14)4 inter
48 velikih strani; 32 barva nib zemljevidov tujih držav in 9 zemljevidov Zdr. držav in zastav vodilnih 'držav ;
45 svetovnih slik popolnoma o-
znspenih; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kaže celi svet in tudi:
RAZDELITEV POLJSKE MED
nemčijo in rusijo italijansko osvojitev albanije
priključitev ceh oslo vaške k Nemčiji nova finsko-ruska MEJA
Cena 25 centov
PoSljite svoto v znamkah po 3 _oz. po 2 centa.
Posebnost:
HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA
KUPON, ki ga dobite s atlasom ln ko ga izpolnite in poSljete k izdajatelja zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide s novimi mejami vojaku jo člh se držav, kakor bodo preme* njene po sedanji vojni.
Naročite Atlas pri:
"GLAS NARODA"
tli WEST 18th STREET NEW YORK, N. I.
Položaj v Evropi
ROMUNSKA BO ODSTOPILA ZEMLJO
Iz uradnih krogov prihaja poročilo, da je Romunska j pripravljena odstopiti ozemlje, ki ga od nje zahteva Madžarska. Slednjič se je Romunska vendarle otllooila, da bo brez vojne odstopila Madžarski del Transilvanije in Bolgarski južno Dobrudžo.
Romunska s'e je prepričala, da more le z odstopom nekaj zemlje preprečiti razširjenje komunizma po balkanskih državah in obenem zajaničiti mir v jugovzhodni Evropi.
Obenem pa je sedaj tudi i>o-jasnjeno, da sta« Namčija in Itaiija dovolili Rusiji zasesti Besarabijo in severni del Bu-kovine, da pa je tudi Rusiji vstavljeno nadaljnje prodi rane proti zapadu.
Hitler zahteval poravnavo do I 5. se
sredovaLi Nemčija in Italija ter predložili svoj načrt, po katerem bo moralo biti zadoščeno teritorijalnim zahtevam.
Za Romunsko sedaj ne preostane nič drugega, kot vstre-6i Madžarski in Bolgarski in jima odstopiti zahtevano oze-mdje.Poieg toga pa so Romunska tudi zaveda, da more le z odkopom zelje ohraniti mir na Balkanu, kar želita tako Nemčija kot. Italija.
Sedaj se jc izvedelo, da je kant-ler Hitler v svojem razgovoru z romunskimi, madžarskimi in bolgarskimi zastopniki zahteval, da morajo biti medsebojni spori za radi meje |>ora vn an i do 5. septembra. Ako do tega časa spori ne bodo poravnani, tedaj boste po-
Pošljite nam

in mi vam bomo pošiljali 2 meseca
j "Glas Naroda" jj
j in prepričani smo, da boste potem || stalni naročnik.	j j
CIGANKA
Povest o lulmli ciganki, ki so jo hoteli prodati, pa je lH>bt»gnila.
cena
75«
Trosilka lažnjivih vesti aretirana
V Glasgowu je bila obsojena na tri tedne ječe 47 letna Matilda Forsith, ki je javno izjavila, da so se Nemci že izkrcali v južnem delu Anglije in razdejali vse pomole; da jo poslal predsednik Roosevelt v Anglijo ladjo, s katero bi prepeljali v Ameriko par tisoč revnih angleških otrok, da jo pa angleška vlada ladjo zaplenila.
Po obsodbi je izjavil sodnik, da bo vbodoče s trosiloi lažnjivih vesti še strožje postopal.
DAMA S KAMELJAMI
Spisal ALEKSANDER DUMAH
Pisatelj sam pravi, da je knjiga uganka. Strmiš vanjo kot v zastor, ki zakriva oder, kjer se bo igral kos Življenja. In v tem slavnem romanu se res Igra velik kos zelo zanimivega življenja.
cena $1.75
ROKOVNJAČI IZP0] TRATE
Spisal Kazimir Przerwa-Tetmajer.
Zelo zaniaiiva povest o | divjem lovett L>rouitovsk(
cena
ROŠLIN in VERJAK1
Spisal JANKO KERSNIK
Kersnik, ki je iHilcg .losipa Jurčiča naS nnjt»oljšl prlpo-j vedalni pisatelj, v tem romanu popisuje življenje in dc godke na grndu I)vor v doli"' ni Krke na Dolenjskem. Ro-? mar Je zelo zanimiv od začetka do konea.
cena $ 1
GROFOV JAGER
Spisal Albin Hravatin.
Povest iz domačih hribov, ali povest o grofovem ja-gru Janeza Kresniku.
cena 75c
HUBERT
Spisal Paul Keller.
Roman iz lovskega življenja.
cena $ I .-
JARA GOSPODA
Spisal JANKO KERSNIK
Lepše povesti. kot je Jara Gospoda, skoro ni mogoče najti.
cena $1.
JARI JUNAKI
Spisal RADO M URNIK
Knjijia vsebuje 12 kratkih, smesiih jMivesti in t*o vsakemu v veliko razvedrilo in zabavo.
cena $ I.—
JERNAČ ZMAGOVAC
Spisal sloviti poljski pisatelj HENRIK S1ENKIEWICZ
Kakor vsi njegovi romani, je tudi ta zelo Zanimiv.
cena S1.—
JUTRANJA ZVEZDA
Iz angleščine prevedel P. ML (ERNIGOJ
Roman se vrši v Kgiptu in pisatelj prav zanimivo predstavlja zmagoslavje prave ljubezni nad velikimi ovirami in nevarnostmi.
SAMOSTANSKI LOVEC
Spisal L. Ganghofer.
Ganghoferja priStc-rnjo med najboljše sodobne pisatelje. —
Samostanski lovec je najbolj mojstersko njegovo ' delo.
cena $1.
SODNIKOVI
Spiaal JOSIP STRITAR
Starosta naših pisateljev in pravzaprav oče pravilne slovenščine v tem svoj m romanu živo in zanimivo {»opisuje življenje na d»-žell.
cena $!.
SREČANJE Z NEPOZNANIM
Spisal MIRKO JAYORNIK
Pisatelj v knjigi pove isto, jHive naslov: srečal se je z lj dmi. med katerimi so nekat^ že Mirtvi, drugi še živi. Njiho| US. m | ji jc i »i] a zanimiva, pri nel terih tudi tragična. Pred v<* pa popisuje resničuo življer
posameznih.
cena $ I .-V ZARJE VIDOVE
Spisal OTON ZUPANČIČ
Najboljši in še živeči slovenski pesnik podaja s to zbirko zo|>et nekaj umotvorov. 1'esmi so i»osvečeue njegovi ženi Ani.
cena $ I .-
cena
$1.—
KRAJ UMIRA
Spisal JOŽKO JURAČ
Mladi koroški Slovenee zelo jasno in zanimivo popisuje življenje kmetov it. rudarjev.
cena
SI.—
KAKOR HRASTI V VIHARJU
Spisal Strarhwitz.
Zelo zanimiva j»ovest iz domačega življenja.
cena 75c MOJE ŽIVLJENJE
Spisal WAN CANKAR
Najboljši slovenski pripovednik in pisatelj je Cankar, ki v tej knjigi priiRiveduje marsikaj zanimivega iz svojega življenja.
cena
75c.
NA POLJU SLAVE
Spisal HENRIK SIENK1EW1CZ
Pisatelj popisuje sijajno zmago poljskega kralja Jana Sobleske-ga nad Turki pri Hotinu in s tem osvobojenje Poljske. S to zmago je bila končana turška sila. |>od katero so toliko tri>eli tudi slovenski kraji.
cena $ 1.—
OTROCI SOLNCA
Spisal IVAN PREGELJ
Poznani slovenski pisatelj izpisuje čudovit svet med žarkostjo južnega solnca ln senco hladne severne noči.
cena $ 1.—
V LIBIJSKI PUŠČAV
Spisal A. fonari Doyle.
Zelo zanimiv roman, čegar dejanje se dogaja v Egiptu, v deželi bajnega Nila.
cena 5d
ZADNJI VAL
Spisal IVO &ORLI
Poznani slovenski pisatelj irani v tej knjigi po<laja zelo zanimive (todatke o svojih doživljajih v Itogaški Slatini.
cena $ I
ZNANCI
Spisal RADO MURNIK
Poznani humorist v tej knjl gi kaže razne značaje ter knjl go sam oziiačuje kot "Povest in orisi."
cena
ZIMA MED GOZDOVI
Spisal Pavel Keller.
V tem romanu Keller v svetlih barvah rise dogodke na kmetih in posebno v gozdovih.
. cena $ U
ŽITO POGANJA
Spisal Rene Razin.
Franeoski roman zelo napete vsebine.
cena 7
ZADNJI MOHIKANE
Spisal J. F. Cooper.
Dejanje se vrši v letu 1757, ko so Se Indijanci kraljevali v lepi Mohawk dolini v kraju, ki obsega sedanji državi New York ln Vermont.
cena $1.-
Naročite pri:
KNJIGARNI "GLAS NARODA' 216 W. 18th Street New York, N. Y
Poštnino plačamo ml.
Rojakom priporočamo, da naročijo te knjige sedaj, ker zaloga je omejena in zaradi evroj razmer je težko dobiti ▼