Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, sreda 15. januarja 1955
Štev. 11. Leto X. (XVII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
f
- -
Studijska
* a
VECERNIK
i	j?	uP“'"r Maribor, Gospoaka ul. 11 / raiaton uredMiMv*0*40. uprava 3456
IzMja Vazen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poftti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din l Oglasi po ceniku / Oglase sprejeme tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani / Poštni čekovni račun SL 11.400
»JUTRA?
Leževje in abesinski napadi
Ceste med zaledjem in fronto so postale za motorni promet sko. ral neuporabne - Pričetek se srditejše abesinske ofenzive - Obupen položaj v Makali - Stanje na lužnem bojišču
LONDON. 15. januarja. Deževno vreme, ki je nastalo na abesinskih bojiščih, povzroča Italijanom poleg abesinskih napadov vedno večje in skoraj nepremagljive težkoče. Skoraj vse ceste, ki vo dijo iz Eritreje preko doslej osvojenega ozemlja na frontne položaje v Tigreji, so zaradi velikega prometa in slabega
Med tem so pa pripravili Abesinci novo, še srditejšo ofenzivo na severnem bojišču in so že dva dni v teku ogorčeni boji skoraj na vseh odsekih. Zlasti hudi boji se bijejo tudi za Aksum, katerega abesinske čete vedno bolj obkoljujejo, poslužujoč se enake taktike, kakor pri bojih za osvoboditev Makale. V london-
vremena tako pokvarjene in v tako brez j skih krogih vojaških strokovnjakov se upnem stanju, da se more vzdržavati na j zaradi tega docela strinjajo z mnenji dru njih promet z motornimi vozili le z naj-! gih evropskih vojaških strokovnjakov, večjimi napori in težavami. Italijanski ] ki soglasno zatrjujejo, da postaja položaj tovorni park je že tako pokvarjen, da je ! italijanske vojske na severnem bojišču
vsak dan obupnejši in ni niti mogoče več misliti na to, da bi se Italijanom posrečilo kdaj doseči cilje, ki so si jih
PARIZ, 15. januarja. Poluradni »Petit Parisien«, ki stoji blizu Lavalu, objavlja članek na naslov Berlina zaradi vesti, da namerava nemška vlada prekršiti ver-sailesko mirovno pogodbo in vojaško zasesti demilitarizirano ozemlje Porenja. List pravi: Nemčija se mrzlično oboro-žuje, in ko bo to oboroževanje dovršeno, bo skušala berlinska vlada še tekom pomladi izkoristiti v svoje namene medna-
več vozil v popravilu, kakor v prome tu. Zaradi tega je Italijanom nemogoče pravočasno in zadostno preskrbovati svoje prednje postojanke s potrebno hra \ z vojno proti Abesiniji postavili, no in municijo. Nekatere ceste so pa zaradi poplav postale sploh neuporabne in so tako nekateri frontni odseki že nekaj dni brez dovoza nove hrane.
K temu se pridružujejo še vedno srditejši napadi abesinskih čet na italijanske položaje. Abesinci so ustvarili oil sudanske meje do skrajnega vzhoda severne fronte neprekinjeno strnjene postojanke, za katerimi zbirajo sedaj že velike rezerve, katerih doslej niso imeli.
Splošno se opaža, da se poslužujejo Abesinci vedno bolj organizacijskih in taktič nih metod evropske strategije. Na poučenem mestu se zatrjuje, da je to delo evropskih častnikov, ki so v zelo velikem številu zastopani v abesinski vojski.
Tudi posamezne čete vodijo sedaj že Leli častniki, večinoma Angleži in Nemci, ki so prišli v Abesinijo kot prostovoljci. Zaradi takega položaja so nekateri deli italijanske vojske v Tigreji v naravnost obupnem položaju in ne bo preostalo nič drugega, kakor da se umak nejo. Zaradi terena, v katerega so jih potisnili Abesinci, ne morejo nikjer raz viti svojih sil tako. kakor bi bilo potrebno, dočim omogoča Abesincem njihova taktika še vedno uspešne akcije.
Najbolj obupen je pa na vsak način položaj italijanskih čet v Makali. Italijani drže Makalo s skrajnimi napori, dasi bi bilo iz strateških ozirov mnogo bolj pametno in koristno, ako bi jo bili že izpraznili. Zdi se, da gre Italijanom tu le za zunanji prestiž, kar bi se pa utegnilo kruto maščevati. Napredovanja Abesincev v Tembjenu in na severovzhodu od Makale je spravilo to mesto v polkrog, ki se na severovzhodu in severozahodu strnjuje 'vsak dan bolj v krog. Italijani drže samo še neko sedlo, ki krije edino in zadnjo pot za umik iz Makale proti severu. Ako se Abesincem posreči to sedlo zavzeti, bo Makala popolnoma obkoljena in se bodo morale ('ete. ki bodo ostale v njej, vdati ali pa kodo poginile od lakote. Abesinci mesta satnega nočejo napasti, ker ne marajo povzročiti prevelikih izgub, zato se poslužuj,,^ uspešne obkoljevalne taktike po ovinkih. Po najnovejših vesteh, ki pa uradno še niso potrjene, je maršal Ba-doglio naposled vendarle uvidel, da spravlja svoje postojanke v Makali v preveliko nevarnost in' sc je zaradi tega odločil za postopni umik tamkajšnjih čet. Del vojske je zaradi tega že zapustil Makalo iu se umaknil v smeri proti Adigratu.
Tudi na južnem bojišču povzroča deževje Italijanom velike preglavice. Prej peščene in divje puščave nižinskih leg so se spremenile sedaj v močvirja in jezera, preko katerih je vsak promet docela nemogoč. To je tudi deloma vzrok, da je preložil general Graziani težišče svojih načrtov iz Ogadna na skrajni jugozahod, kjer se trudi, da bi od Dola započel ofenzivo v severozapadni smeri s ciljem proti Adis Abebi. Ta ofenziva, ki se že dolgo pripravlja, se pa doslej še ni začela in je sploh dvomljivo, ali se bo začela in če se bo mogla razviti do popolne akcije. Abesinci so se namreč tudi tu dobro pripravili in sklenili do skraj nosti braniti vsako ped zemlje.
Pariz grozi Memčiji s sankcijami
Ako bo Nemčija vojaško zasedla Porenje, bo moralo spregovoriti Društvo narodov
Sestanek združene opozicije
Koncem tega meseca bo v Zagrebu sestanek voditeljev združene izvenparla-mentarne opozicije iz vse države, katerega se bosta, kakor se zatrjuje, udeležila tudi Ljuba Davidovič in Joca Jovanovič. Na tem sestanku se bo skušala najti enotna platforma za nadaljnje sodelovanje »združene opozicije«, ki je doslej vsa dolga leta še niso mogli najti. Mi v uspeli teh prizadevanj ne verujemo, ker je že davno znar.o, da je edina skupna stvar . »združene opozicije« le opozicionalstvo,
! dočim v vprašanju dela, zlasti pa notra-J nje ureditve države, ni prav nobene skup | nosti niti med najbolj sorodnimi skupina-; mi. Znano je, da stoje mačkovci slej ko prej na federalističnem stališču, dočim so se davidovičevci že ponovno izrekli proti federalizmu. Prav tako so davidovičevci nastopili tudi proti vojvodinskemu avto nomizmu. pa tudi pribičevičevci se, kolikor se da sklepati iz raznih pojavov, ne strinjajo docela z mačkovci v pogledu rešitve naših notranjih problemov. Dvont v uspeh novega zagrebškega sestanka voditeljev »združene opozicije« je zaradi tega docela upravičen.
rodne težkoče z napadom na locarnski dogovor. Ni dvoma, da more taka akcija izzvati najresnejše posledice in prisiliti države podpisnice k protiakciji. Nemčija se v tem oziru ne sme vdajati nobenim iluzijam. Naletela ne bo samo na odpor Francije, Anglije, Belgije in Italije, ampak se bo uveljavil tudi mehanizem skupnega mednarodnega odbora.
Kaj se pripravlja v Avstriji?
DUNAJ, 15. januarja. Dne 19. t. m. ob 11. uri dopoldne bo na Dunaju velik nastop domovinske fronte, na katerem bo govoril po generalnem .tajniku Adamu kancelar dr. Schuschnigg, a oglasil se bo tudi podkancelar knez Starhemberg. Kakor se zatrjuje, bodo ob tej priliki orisane splošne smernice avstrijske zunanje politike za leto 1936. Tuji listi objavljajo v zvezi s tem najrazličnejše vesti. Tako poročajo na pr., da se pripravlja sprememba ustave in s tem tudi sprememba na vodilnih mestih države. Nekateri listi pa so šli celo tako daleč in pišejo, da bodo na Dunaj poklicane tuje čete. Vlada je nastopila odločno proti tem govoricam in je bilo nekaj ljudi, ki so jih razširjali, tudi aretiranih.
Konec pomorske konference
LONDON, 15. januarja. Pomorska paritetna konferenca, ki se je pričela v začetku decembra v Londonu, stoji pred dokončnim polomom. Ker Amerika in Anglija nočeta sprejeti japonskih zahtev po enakosti njene mornarice z mornarico teh dveh držav, je dobila japonska delegacija nalog zapustiti konferenco v Londonu. Japonska delegacija odhaja danes v domovino.
V AZIJI SE PRIPRAVLJA VOJNA.
NANKING, 15. januarja. Sovjetska Rusija utrjuje s silno naglico svoje meje v vzhodni Sibiriji od Bajkalskega jezera do Vladivostoka. Grade se močne trdnjave na vseh strateško važnih postojankah. Obenem se vrši dalje zbiranje Rusov v obmejnem ozemlju. Tu se splošno sodi. da se vedno bolj neizogibno bliža spopad med Rusijo in Japonsko in ni izklju-
čeno, da bo vzhodna Azija že letos spomladi zažarela v velikem vojnem požaru.
PRED VOLITVAMI V FRANCIJI.
PARIZ, 15. januarja. Francoski parlament se je v sedanji sestavi sešel včeraj k zadnjemu zasedanju pred volitvami. Nove volitve bodo po vsej priliki 26. aprila. Dasi se je vse zadnje dni govorilo, da bo Laval zrušen, se zdi, da se to nebo zgodilo, ker se večinoma vse stranke bra nijo prevzeti v sedanjem težavnem času vlado v svoje roke. Zelo deluje na stranke tudi zunanjepolitični položaj, ker je sedaj gotovo, da bo morala Francija kon čno spregovoriti v italijansko-abesin-skem sporu jasno besedo, ker postaja la-viranje z vsakim dnem bolj nemogoče. Pričakuje pa se, da bo volilni boj zelo oster in ni zaenkrat mogoče še ničesar prerokovati, dasi je zelo verjetno, da bodo izgledi za levičarje boljši, kakor.se je prej pričakovalo.
ŠE 40.000 ANGLEŽEV V EGIPT.
KAIIIRA. 15. januarja. Med Anglijo in Egiptom se vrše pogajanja za dopoši-Ijatev nadaljnih 40 tisoč mož angleške vojske v Egipt.
UPORI V ABESINIJI.
DŽIBUTI, 15. januarja. Semkaj so dospele vesti, da so se pojavili v voljski rasa Mulugete zaradi pomanjkanja hrane nemiri, kj so pa bili v krvi zadušeni. — Justifiranih je bilo preko 100 častnikov in vojakov.
JAVNE KUHINJE V RIMU.
RIM. 15. januarja. »Stefani« poroča, da je vodstvo fašistične stranke odprlo v petih rimskih okrajih javne kuhinje, iz katerih bodo dobivale hrano rodbine vojakov, ki se bore v vzhodni Afriki.
Proti vojvodinskemu avtonomizmu. V
Vojvodini se je pod uplivom Zagreba pojavilo politično gibanje, ki zahteva za Vojvodino posebno avtonomijo v, okviru Jugoslavije. Proti temu gibanju se je pa j sedaj pričela organizirana akcija vojvo-j dinskih intelektualcev. Okoli 80 uglednih osebnosti, med katerimi so tudi predsednik Srbske akadeihije znanosti in umetnosti dr. Gavrilovič, predsednik narodna skupščine Stevan Čirič, pisateljica Izidora Sekuličeva itd., je izdalo tudi zadevno javno spomenico. Proti avtonomizmu so se izrekli končno tudi vojvodinski davidovičevci.
Razdori v JRZ. Minister Gjuro Jankovič je objavil v beograjskem »Vremenu«, sedaj glavnem glasilu JRZ izjavo, v kateri pravi med drugim: »V okviru radi-kalske stranke so se zelo često ponavljali razni notranji spori ves čas odkar obstoji. Pri teh sporih so vedno zmagali oni strankini prvaki, ki so se najbolj držali strankinega programa. Resnica je. da so se pojavile tudi sedaj neke neprilike, ki so izzvale nesporazum med izvršnim odborom JRZ in nekaterimi osebami. Ti spori pa so brez načelne važnosti. Danes ne more nihče postavljati vprašanja, ali naj gre s politiko vlade, ali pa s politiko glavnega odbora bivše radikal-ske stranke, ker sploh ne gre za dve različni politiki. Do kongresa ima v JRZ vrhovno oblast izvršni odbor, kateremu se morajo pokoravati vsi pristaši JRZ.«
Srbski zemljoradniki. Na nedeljskem zborovanju pristašev bivše srbske zemljo radniške (kmečke) stranke, je dejal eden nje voditeljev Čeda Kokanovič, da se bo stranka, kadar bo napočil za to primeren čas, zopet obnovila, in sicer na temelju starega programa. Do tedaj pa naj vztra jajo zemljoradniki v fronti združene srbske opozicije. Nujna potreba je, je dejal govornik, da se ustanovi v Jugoslaviji enotna fronta vseh kmetov, ker se bo samo na ta način moglo rešiti kmečko in tudi hrvaško vprašanje.
Beograjska emisarja v Zagrebu. Te dni sta se znova mudila v Zagrebu radi-kalski prvak dr. Laza Markovič ter da-vidovičevec Božidar Vlajič in konferirala z raznimi zagrebškimi politiki, seveda vsak zase
Mariborski »Večernlt« Jutra
■■■■■■——i nwi i—ii ini' ii m iiiim
Potek Bolgarskega tedna
V ponedeljek je predaval v Ljudski univerzi profesor Šedivy o bolgarski književnosti — Krasno uspela uvod* na prireditev bolgarskega tedna
V okviru pestrega programa prvega mariborskega bolgarskega tedna je bilo v ponedeljek zvečer v dvorani tukajšnje Ljudske univerze predavanje o bolgarski književnosti, ki ga je imel prof. Jan Š e d i v y, marljivi in nesebični tajnik tukajšnje Jugoslovansko-bolgarske lige, po katere zaslugi in zasnovi se je organiziral omenjeni teden. Po uvodnih pozdravnih besedah, ki jih je spregovoril tajnik Ljudske univerze prof. V o š t e r, je odlični predavatelj v preglednih in mojstrsko razčlenjenih mislih orisal po-Četek in razvoj bolgarske književnosti tja do druge polovice prejšnjega stoletja.
Svoja izvajanja je pojasnjeval z lepimi skioptičnimi slikami ter je bil za svoje odlično uspelo predavanje deležen prisrčnega priznanja in toplega odobravanja Številno navzočnega občinstva, med katerim je bilo opaziti vodilne zastopnike malodane vseh mariborskih kulturnih. nacionalnih in drugih patriotičnih organizacij. Posebno veliko pa je bilo dijaške mladine, kar je še posebno razveseljiv pojav. Vsebino navedenega predavanja povzemamo radi živahnega za-, nimanja, s katerim je bilo sprejeto, v sle-! dečih glavnih obrisih:	:
Bolgarska književnost je med vsemi j slovanskimi najstarejša, saj se pričenja j z delovanjem Sv. Cirila in Metoda. V j tej dobi delovanje njunih učencev na bol- j garskih tleh prevladujejo prevodi cer- ' kvenih knjig, sv. pisma in cerkvenih j pesmi. Omeniti je S i m e o n o v e za- i sluge za razvoj bolgarske književnosti.!
Pozneje šele v desetem stoletju pa se j poraja ljudska književnosti razni prevodi iz grščine, vse v c e r- j k v e n o slovanskem jeziku.!
Šele za drugega bolgarkega carstva od J 1186 do 1393 se razvije in uveljavi mec1 ' ljudstvom narodna književnost v živem jeziku. Ome- ’ niti je predvsem bolgarske pesmi o kraljeviču Marku v 40.000 verzih.
S predvlado Turkov se je zelo poslat-
lov je ustanovil v svojem rodnem mestu Gabrovu pri Trnovem prvo bolgarsko moderno gimnazijo.
Ko se je na torišču šolstva, zgodovine — gramatikalne obdelave uveljavil živ narodni jezik, so bile podane osnove za razvoj bolgarskega pesništva, katerega ustanovitelj je Petko Rajčov Slave j k o v (1827—1895). Pesnik - trpin je doživel, da se je morala grška duhovščina umakniti in da je dobilo bolgarsko pra voslavje svojega bolgarskega verskega poglavarja. Sam je zbiral narodne pesmi ter se ob njih učil. Bil je tvorec tudi številnih basni, ki so postali last vsega bolgarskega naroda. S pesmijo, peresom in puško je pripravljal upor proti Turkom Georgi Sto j kov R a k o v s k i (1821-1868). Njegove pesmi pozivajo na boj za »krst častni in svobodu zlatnu«. Po njegovih stopinjah je stopal pesnik revolucionar Ljuben Karovelov. Naj večji
med pesniki revolucionarji pa je H r i-s t o B o t e v, ki so ga pa ob znani vstaji proti Turkom sovražni Turki 1. junija 1. 1876 ujeli in obesili.
Sporedno pa se je razvijala tudi bolgarska drama. Prvo bolgarsko dramo je napisal Va s il D r u m e v, ki je postal 1. 1878 metropolit v Trnovu in ki je bil znan kot največji sovražnik bolgarskega vladarja Aleksandra Batenberga. Sloves si je pridobil radi svoje petdojanske^ drame »Ivanko, morilec carja Asena I.«, vjcate,-ri se odražajo posledice bizantinskega vpliva v Bolgariji. V drugi polovici 19. stoletja pa je zorel in rastel ter se razvijal največji bolgarski pesnik in pisatelj Ivan Vazo v. Njegovo največje delo jej roman »Pod jarmom«, v katerem opisuje boje s Turki. Bolgarsko življenje od o-svOboditve do 1885 pa se razodeva v nje govem romanu »Nova zemlja«. Pisal pa ie tudi drame, balade in romance. Za njim stopajo v književnem delovanju univ. prof. Stojan M i h a j 1 o v s k i j, tvorec političnih satir, ter Aleks Konstantinov, ki je znan po romanu »Baj Ga-nju«. Njim sledi potem nova generacija bolgarskih književnikov, ki oblikuje najnovejšo bolgarsko literaturo, o čemer pa bo razpravljal predavatelj prof. Šedivy v tukajšnji Ljudski univerzi v sredo, dne 15. t. m.
narje za kg. Mesne cene: volovsko meso I. vrste 8 do 10. II. vrste 6 do 8, meso bikov, krav in telic 4 do 6, telečje meso I. vrste 8 do 10, II. vrste 4 do 6, svinjsko meso sveže 8 do 10 dinarjev za kg.
Pivske MM ke
'•***:■
i mm
Prijava vojaških obvezan<^?v. Pozivajo se vs.i pladejiči *qgjni	ki	stanu
‘jejo fta področju mesta*Ptuj, da se javijo na mestnem* maSstratu najdalje do 31. tm. Ako se mladenič ne more osebno javiti, so ga dolžni javiti njegovi stariši ali delodajalec. V istem roku imajo starši javiti mladeniče rojene leta 1916, ki ne stanujejo v mestu Ptuju, pa so v Ptuj pristojni. Nadalje se pozivajo vsi mladeniči, rojeni leta 1918, stanujoči v Ptuju, ne glede r.a njihovo pristojnost, da se javijo pri mestnem magistratu najkasneje do 31. t. m.
Zopet dva požara na Dravskem polju.
V pozni noči dne 12. t. m. je izbruhnil požar v Pongercih pri Cirkovcah pri posestniku Jožefu Baumanu, ki je upepelil gospodarsko poslopje z vsemi poljskimi pridelki in gospodarskim orodjem vred. Škoda je precenjena na 30.000 Din. — Komaj so se gasilci podali na svoj dom, je naslednje jutro okrog 2. ure na novo zažarelo nebo nad isto vasjo. Goreti je začelo na drugem koncu vasi in sicer pri posestniku Jerneju Unuku. Sreča je, da so se nahajali takrat gasilci v pripravnosti in se takoj lotili gašenja. Vendar pa je tudi temu posestniku zgorelo gospodarsko poslopje z vsem inventarjem in znaša škoda okrog 35.000 Din. Kako je prišlo do požara v obeh slučajih, še ni ugotovljeno.
?M{cabske Mivke
g , , ».	,	.	.	„	.	0 ,	,,	Katja	Delakova, tudi mariborskemu ob
sal obči narodni položaj Botearov V cer iinstv„ ,Mski ,esni mž, >Ce.
h™ J	r poh"Tce «"*» *■- Ua. in predlanskem plesnem veeeru,
hovffi,ne k, je zamenjala prvotm slo- j znMa plesna „metnica nasto|)1 drev, v
»ansk bozoslnzm jez,k z erskrn jezi-1 mariborskem g]edališ5u. Topot se 3rcJ
kom. Isto se je zgodilo v šolah. Pogrče vanje je prodiralo. Uveljavile so se po bolgarskih vaseh tudi grške cerkvene pesmi. Vse to je zbujalo odpor naroda, dokler ni proti koncu 17. stoletja izbruhnil v zapadni Bolgariji pod vodstvom Pavla Djordžiča iz Dubrovnika upor proti Turkom. Le v gorovju in samostanih (Rilski samostan!) je še živela bolgarska prosvetna knjiga. V tej težki dobi bolgarskega naroda se je pojavil sveto-gorski menih o t e c P a i s i j. Leta 1762 je izšla njegova znamenita zgodovina bolgarskega naroda pod naslovom »Istorija slavenobolgarskega«. Paisijeva zgodovina se je širila v rokopisu, ker tedaj ni bilo v Bolgariji tiskarne. Paisij je primešal tedaj obče razširjenemu cerkve no slovanskemu jeziku izraze iz žive bol
stavi s svojo plesno skupino (6 plesalk) ter v družbi švicarske plesalke S. W e-b e r j e v e in znamenitega dunajskega plesalca Fr. Bergerja, ki o njem pra-
milian f IMM1 f I m	r SSSSMNBnKi £
V Mariboru največ panskega konzuma
Plesna skupina Katje Delakove.
vi svetovna kritika, da je absoluten plesalec z izrednimi izraznimi sredstvi. — Spored večera je isti, kot je bil ta ponedeljek v ljubljanski operi in včeraj v zagrebškem Narodnem kazalištu. Pri klavirju : Mirko Trost. Bloki ne veljajo. Vse ljubitelje plesne umetnosti .jpozaria-ino na ta umetniški užitek še posebej. — Vstopnice pri gled blagajni. (Tel. 23-82).
Zasačen tihotapec. Z našimi orožniki se ni igrati. Imajo dober instinkt in takoj spoznajo človeka s slabo vestjo. Pri včerajšnjem jutranjem vlaku je namreč službujoči orožnik g. Dren med izstopivšimi opazil tudi nekega moškega, ki je nekam nervozno stiskal aktovko pod pozduho.
! In res je imel v r.jej 2 in pol kg saharina. Pri zaslišanju na orožniški postaji je bil ■ spoznan za Petra Kropca, že znanega ; tihotapca iz Teznega pri Mariboru. Dejal je, da mu je aktovko z neznano mu vsebino izročil neki moški v Hočah, z naročilom, da jo odda v Poljčanah, za kar bo dobil od prejemnika 100 Din. Kolik' bo ta zagovor držal se bo pokazalo.
Mvm
V Mariboru narašča poraba in konzum plina iz leta v leto. V preteklem letu je
^ !	P°8&n> se vedno bolj	uporablja plin kot
gar,ke govorice.	Na ta	način je	nastal |	£revno	sredstvo. V	desetletju 1920 do
a ozvam s l a v	j a n o	b o 1 g a	r s k i j	1930 je	znagai letni konzum največ v 1.
jizevm jezik. Njegovo	delo je nadalje- 1	1920, in	sicer 804.000	kubičnih metrov in
val p o p Stoj k o, Pozneje znan kot. do leta 1928 stalno padal do 448.000
0 p.° r ° ” 1 *y,r a n	kubičnih metrov. V lanskem letu pa se
je izdal leta 1806 zbjrko pnd.g. Ta zbir-!je posrečilo porabo plina zvišati nad ka predstavlja prvo tiskano bolgarsko! kordno množino v letu 1920,
knjigo. Iz teh pridig je bolgarsko ljudstvo črpalo svoje znanje o bolgarski zga dovini, o bolgarskih svetnikih in carjih ter se navduševalo za narodni jezik. Stroške za prve bolgarske knjige so nosili bolgarski trgovci izven Bolgarije, ki so spoznali, da slavjanobolgarski jezik ni več primeren za takratne razmere in ki so navdušeno sprejeli živo bolgarsko govorico kot književni jezik. Najpotiebnejše učbenike za bolgarske šole je izdal me-
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce na sledeče: Množe se primeri, da delodajalci ne prijavijo svojih delavcev v zavarovanje. Ko jih urad pozove k prijavi, opustitev prijave utemeljujejo s trditvijo, da so najeli delavca ali vajenca samo za po-. ! izkušnjo ali, da delavec ni izročil delavna pr. zraslo število odjemalcev od 135 t ske knjižice in podobno. Taki izgovori
po zakonu o zavarovanju delavosv niso utemeljeni in jih urad ne more upoštevati. Prijavna dolžnost teče takoj od dneva dejanskega nastopa dela, brez ozira na to, ali je delavec najet stalno, začasno ali samo za poizkušnjo. Delavec mora biti prijavljen najkasneje osmi dan potem, ko je službo nastopil. Vsaka zakasnela aii neresnična prijava more delodajalcu povzročiti visoke izdatke, ako delavec (vajenec) oboli pred prijavo ali v roku 8 dr.i po zakasneli prijavi. Urad opozarja delodajalce, da jih more samo pravočasna in pravilna prijava delavcev (vajencev) varovati pred škodo, ki jim bi nastala v primeru obolenja (nezgode) neprijavlje-
na 1.582. To je tem značilneje, ker je do leta 1928 konzum stalno padal, nato pa pričel naraščati. Dočim se namreč uporablja elektrika za razsvetljavo in strojni
re-
m sicer za
34.000 kubičnih metrov. S tem je leto 1935. postalo za Maribor rekordno leto glede konzuma plina. Za proizvajanje pli na je šlo v preteklem letu 2,100.000 kg premoga in se je razen tega pridobilo še j neSa delavca.
1,350.000 kg koksa. Vse to je bilo mogo-' če le z nekaterimi prenovtvami v obratu. Tudi se je spopolnilo omrežje plinske napeljave, tako na pr. v Gosposvetski ul., v Moterjevi ulici in drugih mestnih de-Kh. Skupna dolžina plinskega omrežja
Mariborski živinski sejem. Na včerajšnji živinski sejem je bilo prignanih 558 glav živine, in sicer 14 konjev, 13 bikov, 134 volov, 382 krav in 15 telet. Prodanih je bilo 240. Povprečne cene so bile: debeli voli 2.30 do 3, poldebeli voli 2 do
nih rilskega samostana N e o f i t. Prav- napeljala v preteklem letu v 14 poslopij cati prevrat v šolstvu pa je povzročil Najzfiačilneje je, da ima Maribor najvišji bolgarski vzgojeslovec dr. Peter odstotek glede privatne soudeležbe v u-B e r o n. V duhu njegovega delovanja porabi plina v državi. Ta odstotek znaša prosvetljeni trgovec Vasil Apr 1-90%
znaša 39.667 m. Plinska napeljava se je 2.50, plemenski voli 2 do 3, biki za klanje 2 do 2.80, klavne krave debele 2 do
2.50, plemenske krave 1.40 do 2, krave za klobasarje 1.10 do 1.40, molzne krave 2 do 3.20, breje krave 225 do 3.50, mlada živir.a 2 do 3.50, teleta pa od 3 do 4 di-
Sreskj načelnik v Marenbergu. Preteklo soboto se je mudil v Marenbergu sre ski načelnik g. Milač ter prisostvoval v hranilnici pri predaji poslov novemu odboru. Pri tej priliki je razdelil novim odbornikom dekrete banske uprave. Upamo, da bo nov . odbor delal pravično v korist malih vlagateljev, ki so bili vedno najbolj oškodovani.
Tujski promet je bil lani v znamenju krize in je občutno padel. V Marenbergu so prebile počitnice in bile na letovišču 204 osebe (v letu 1934 462). Od teh je bilo 87 Jugoslovanov (v letu 1934 264) in 117 tujcev (v 1, 1934 198). Med tujci je bilo 106 Avstrijcev, 10 Čehov in 1 Belgijec. Prenočilo je v Marenbergu 1743 oseb (v letu 1934 2670). Te številke kažejo, da je lani tujski promet pri nas občutno padel.
Draga elektrika. Poleg drugih življenjskih potrebščin in stanovanj je v Marenbergu zelo drag električni tok. Elektrarna je last občine in stoji v Vuhredu ob potoku. Marenberžani plačamo za 1 kilovat 7 Din, kar ne plačajo nikjer, tudi tam ne, kjer so elektrarne v zasebnih rokah. Poleg toka plačajo stranke tudi 6 Din na mesec kot najemnino za števec. Ni čuda, da v Marenbergu zelo štedijo s tokom ir. nekateri kurijo rajše sveče, ker so cenejše. če računamo, da porabi stranka samo 1 kilovat na mesec in prištejemo najemnino za Števec, plača že 13 Din. Ali ne bi mogla uprava elektrarne znižati ceno toku posebno sedaj, ko so uradnikom znižali plače in ko so, ta udarec bridko občutili vsi sloji. Če bi bil tok cenejši, bi ga tudi več porabili in blagajna pri tem ne bi trpela. Uradništvo je že vložilo r.a merodajnem mestu prošnje za znižanj v cene toka, a je ta prošnja naletela na gluha ušesa in bila gladko odbita.
7 Mariboru, dne 15. T. 1936.
Mariborski »Veternik« Jutri
Stran 3.
MMM
Mnac-JiCT»•:.?:
t SViirko Ambrožič
V Zagrebu je preminul v najlepši moški dobi zaslužni in ugledni tukajšnji trgovec S. M rko Ambrožič, brat bivšega načelnika SKJ ir. ravnatelja Delniške tiskarne I g. Miroslava Ambrožiča, marljivega in j neutrudnega društvenega delavca gosp. Binčeta Ambrožiča ter uradnika pri tvor-mci Doctor in drug g. Stanka Ambrožiča. Blagi pokojnik je svojčas požrtvovalno in vzorno sodeloval kot eden najboljših telovadcev ljubljanskega Sokola, kjer je bil zastavonoša in član prednjaškega zbora. Med drugim se je teta 1911 udeležil tekem Slovenske sokolske zveze v Ljubljani in leta 1912 sedmega vsesokol-skega izleta v Pragi. Po vojni se je vrnil najprej v Ljubljano, leta 1927 pa se je pre selil v Maribor, kjer je ustanovil samostojno podjetje za industrijo perila. V mariborskem družabnem življenju je zavzemal radi svojega simpatičnega značaja, ljubeznivosti in iskrenosti velik u-gled in spoštovanje. V zadnjem času se ga je lotila težka bolezen, ki je imela za posledico vnetje rebrne mrene, ki mu je blagi pokojnik podlegel v nekem zagrebškem sanatoriju, kjer se je pred tremi tedni podvrgel operaciji. Njegova nenadna smrt je zbudila v Mariboru med njegovimi znanci obilo iskrenega sočutja z njegovo usodo, saj je preminul v najlepši moški dobi. Jutri, v četrtek ob 3. popoldne ga' bodo pokopali na tukajšnjem mestnem pokopališču na Pobrežju. Spomin nanj bo ostal trajen in svetel, žalujoči ugledni rodbini pa naše globoko sožalje!
Smrt pod Jelšo
V Polanskem logu pri Črenšovcih se je zopet pripetila smrtna nesreča. Pri podiranju drevesa je ubilo 59-letnega posestnika Štefana Žerdina. Bi! je zaposlen s sekanjem jelš, pri čemer mu je po-mogal njegov pomagač Ignacij Hozjan, Pri podiranju je prišel Žerdin po nesrečnem naključju pod padajočo jelšo, pod katero je obležal z zdrobljeno lobanjo, dočim se je posrečilo njegovemu pomagaču. da ie pravočasno zbežal izpod padajoče jelše. Hozjan je zadobil lažje poškodbe na roki. Žerdin pa je žive! še nekaj trenutkov, nato pa je izdihnil. Nesreča se je pripetila na sledeči način: Žerdin in Hozjan sta vlekla za vrv. Ko ie jelša padala, je še Hozjan zaklical Žerdinu, naj zbeži, ker jelša pada. Toda Žerdin je tekel v napačno smer in je prišel pod komaj 35 cm debelo jelšo, ki ga ie pa ubila. Žerdin zapušča žalujočo ženo ter 5 nepreskrbljenih otrok. Njegova usoda je zbudila obče sočutje.
Konten Roške Hali
8, februarja v kaztai
Na koncertu Ruske Matice 8. februarja v Kazini sodelujejo sledeči glasbeni prvaki: članica ljubljanske opere g. O. Oljdekop, član zagrebške opere g. A. Manoševski, prof. Glasbene Matice Mariborske g. dr. B. Klasinc in drugi odlični umetniki, kakor tudi pevsko društvo »Jadran«. Po koncertu prosta zabava.
Iz zdravstvene službe. Napredoval je v 8. položajno skupino dr. Alojzij Turšič, zdravnik zdravstvene občine Maribor o-kolica. V isto skupino je napredoval dr. Turij Čarf, zdravnik združene zdravstvo ne občine Ormož. Ravno tako je napredoval v isto položajno skupino dr. Joško firat, zdravnik združene zdravstvene občine Dravograd.
Iz učiteljske službe. Premeščeni so: Ivan Baškovič iz Dobrniča k Devici Ma-riij v Brezju, Leopold Bonča z Železne gore pri Ljutomeru v Sevnico, Ambrozij Rusijan iz Vuzenice v Ptuj, Ar.a Lapajne iz Žirov v Kamnico pri Mariboru, Vida Jaklič ;z Grlinc pri M. Soboti v Moste, Leop. Rot iz Telča v S. Konjice, Štef.
NAMEŠČENCI, POZOR!
V četrtek, 16. t. m. ob 8. uri zvečer bo v dvorani pri »Novem svetu« (Povod-nik), Jurčičeva ul., javno zborovanje privatnih nameščencev. Dolžnost vsakega nameščenca je, da se tega zborovanja udeleži. Na tem zborovanju bodo poročali delegati Pokojninskega zavoda iz Ljubljane. Nameščenci, za naše pravice gre!
Pirc iz Ljubljane v Maribor, Mara Škerjanc iz Trnja v Gomilico pri D. Lendavi, Julija Gaunfuks iz Turnišča v Hotizo pri D. Lendavi, Ana Meliva iz Unca k Sv. Marjeti na Drav. polju, Janko Živko iz Studencev na Pobrežje, Zmago Kristan iz Slov. Bistrice v Maribor, Alojzija Vre ček iz Mežice v Maribor, Ljudevit Musek iz Sv. Vida v Ptuj, istotako Antonija Musek, Josip Sancin iz Tišine pri M. Soboti v Vodice, Al. Soršak iz Prevalj tia Pobrežje, Franc Lužnik iz Skomarja v Celje, Ivar. Sel od Sv. Lovrenca na Drav polju k Sv. Barbari v Halozah, Simon Gorišek iz D. Lendave v Hotiče, Ljudmila Tovstovrstnik od Sv. Andraža v Slov. gor. v Svetli Potok pri Kočevju, Mirko Lešnik iz Marenberga v Negovo v Slov. gor., Jakob Tuhec od Sv. Ane v Slov. g. v Trbonie, Karel Črnko iz Jare-nine v Resnik pri S. Konjicah, Friderik Majcen od Sv. Urbana pri Ptuju k Mariji Snežni.
Smrtna kosa. V častitljivi starosti 86 let je preminul v Kettejevi ulici 16, upokojeni nadučitelj Josip Dernjač, oče u-glednega mariborskega sobozdravr.ika dr. Dernjača. Blagi rajnki je bil častni član občine Št. Peter pri Mariboru. — V splošni bolnišnici je preminul v starosti 61. let upokojeni ključavničar državnih železnic Josip Kumarek. — V 48. letu svoje dobe je umrl v splošni bolnišnici sodarski mojster Anton Hvalec. Žalujočim naše toplo in iskreno sočutje.
Zahvala z najvišjega mesta. Predsednik novoustanovljene gasilske župe za mesto Maribor in najbližjo okolico, bančni ravnatelj g. Bogdan Pogačnik, je pre jel te dni od ministra dvora pismo, v katerem Nj. Vel. kralj Peter izraža svojo zahvalo za udanostno brzojavko, ki mu jo je poslal ustanovni občni zbor župe.
29.000 dinarjev za mariborski spomenik kralju Aleksandru I. so darovale Združene tvornice ruške delniške družbe, in sicer tvornica za dušik v Rušah 12600, »Aga« Roše 5.000, Apner.ik, pri Zagradi pri Celju 2.000 dinarjev.
Nove novinarske legitimacije. Mariborski poverjenik JNU je pravkar prejel nove članske legitimacije JNU. Nove legitimacije so tiskane na platnu, opremljene z registrirano številko ter izstavljene razen tega še v francoščini, da se bodo poklicni novinarji zamogli brez težkoč legitimirati tudi v inozemstvu. Legitimacija za 1. 1936 izkazuje faks-imile-podpis predsednika Sl. Jutriša in podpis tajnika VI. Milenkoviča. V Mariboru bivajoči člani JNU naj se v svrho prevzema legitimacij zglase v uredništvu »Mariborer Zeitung«.
Za šahovsko simultanko Ivana Lešnika, ki bo v soboto 18. tm. v Gambrinovi dvorani, se je doslej prijavilo nad 50 naših šahistov. Pri simultanki bodo korporativno sodelovali člani Mariborskega šahovskega kluba, šahovskih sekcij SK Železničarja in UJNŽB, nadalje šahisti kulturnega društva »Triglava«, nadalje najboljši šahisti tukajšnjih dijaških šahovskih krožkov, razen tega še zastopniki šahovskih klubov iz Ptuja, Slov. Bistrice, Frama in Ruš.
Bolgarska grafika. V petek, dne 17. januarja predava v Ljudski univerzi o bolgarski umetnosti g. K. Hegedušič, zna ni hrvaški pisatelj. Predavanje z mnogimi skioptičnimi slikami naj poglobi razumevanje bolgarske umetnosti in spo-polni naj vtise, ki nam jih je nudila razstava bolgarske grafike.
Ljudska univerza Studenci. V četrtek, 16. t. m. ob 19. uri predava gosp. Franjo Pivka o »Fotografskih motivih«. Predavanje ponazorujejo skioptične slike, Vstopnine ni.
Koncert dr. Romana Klasinca, profesorja Glasbene matice v Mariboru, se vrši jutri, v četrtek, 16. t. m. v dvorani
Grajskega kina. Pričetek je točno ob 20.30. uri, zato prosimo, naj si vsak kupi vstopnico v predprodaji pri blagajni Grajskega kina ob običajnih urah.
Iz »Nanosa«. 15. februarja velik primorski ples!
Sokoli! Udeležite se jutri, v četrtek ob 3. popoldne na Pobrežju pogreba pokojnega br. Mirka Ambrožiča, ustanovnega člana Ljubljanskega Sokola.
Poslovilni večer malega Nacija in priljubljene Margite v Veliki kavarni.
Planinski ples. tradicionalna prireditev Slovenskega planinskega	društva,
bo tudi letos 1. februarja združil vse one, ki iščejo v neprisiljeni družbi vedrega razpoloženja. Radi izrednega zanimanja si preskrbite vstopnice v predprodaji pri »Putniku« ter trgovinah	Kravos,
Kanc. Majer, Hofer in Kosi.	Priprave
vodi poseben veselični odsek	pod vod-
stvom g. inž. arh. Jelenca.
Nočno lekarniško službo imata danes v sredo Minafikova in Konigova, jutri v četrtek pa Vidmarjeva in Savostova lekarna.
Košajnc bi se rad poročil. Kakor poroča današnje »Jutro«, se je znani razbojnik Košajnc obrnil na preiskovalnega sodnika s pismeno prošnjo, da bi se smel poročiti s svojo ljubico. To prošnjo utemeljuje s tem, češ, da je oče otroka, ki bi mu rad dal svoje ime. Pred nedavnim je namreč naklonila sreča Košajnčevi ljubici neko dediščino.
Imajo ga. Poročali smo že o vlomu pri Konigu, kjer je nekdo ukradel 17 kg jabolk. Policija je vlomilca že prijela. Je to komaj 17 letni postopač Elemir B.
Kcmplic. Včeraj je policija izročila sodišču tudi 30 letnega šoferja Hermana T., ki je po izjavi glavnega krivca pomagal pri vlomu v blagajno Teje Supanc.
Pojasnjeno je. Pred dnevi je neka posestnica z Radvanjske ceste prijavila, da ji je nekdo izpod omare ukradel 800 Din. S pomočjo policije pa so pojasnili, da denar sploh ni bil ukraden, marveč je stotake skrila nekam drugam. Našla ga je šele policija.
Razbojniške zgodbe. K zadevni notici pod tem naslovom z dne 3. t. m. nam sporoča g. Kekec, gostilničar v Košakih, da se omenjeni roparski incident ni pripetil v neposredni bližini njegove gostilne, ampak spodaj pri cesti, četrt ure od njegove gostilne, in da ni bil on tisti, ki se je pognal za drznima roparjema, marveč najbrže kdo drugi, ker spričo prevelike oddaljenosti njegove gostilne on ni slišal nikakšnih klicev na pomoč.
Dve nesreči pri podiranju dreves. Včeraj je 241etni delavec Jože Vrhovnik v Breznem podiral drevje. Nesreča je hotela, da se Vrhovnik ni pravočasno n-ntaknil in visoko drevo ga je podrlo r.a tla. Udarec je bil tako hud, da mu jc počila lobanja. Ista nesreča se je pripetila tudi v Novi vasi pri Mariboru 241etnemu brezposelnemu čevljarju Francu Orešniku. Tudi nanj se je podrlo drevo in mu močno poškodovalo desno nogo. ima pa tudi poškodbe na glavi. Oba ponesrečenca se zdravita v mariborski bolnišnici.
Riziko dela. Včeraj dopoldne se je v delavnicah državnih železnic med delom nenadoma zgrudil 30 letni ključavničar Adolf Smodej. Poklicali so reševalce, ki so Smodeja prepeljali v tukajšnjo bolnišnico, kjer so ugotovili težko notranjo poškodbo. Sledila je takojšnja operacija, ki mu je rešila življenje.
V Zgornjem Radvanju so vlomili v tr govino trgovke Ljudmile Klavora v Ho-stejevi ulici ter odnesli raznega manu-fakturnega blaga in špecerije v vrednosti okoli 12.000 dinarjev. Tezenski in studenški orožniki so kmalu dobili pravo sled ter je bil aretiran 36-letni Franc Črepinko, ki je prodajal špecerijske pred mete po Teznem in pri katerem so našli vso ukradeno zalogo. Pri zasliševanju je vse priznal in so ga izročili sodišču.
Plašč, jajca, fižol... Včeraj je nekdo 'ukradel usnjarju Marku Komesu iz sta novama v Dravski ulici še nov Hubertu sov plašč. Lazar Heleni pa je iz vozička, ki ga je za hip pustila na Koroški cesti brez nadzorstva, neznanec odnesel 30 jajc in večjo količino fižola.
Požigi. V Ranci so otroci zažgali senik posestnika Alojzija Celcerja, ki trpi okoli 3000 Din škode. V Zgornjem Gašteraju v Slovenskih goricah pa je zgorel hlev posestnika Šenekerja, ki trpi škodo okoli
GRAJSKI KINO Telefon 22-19
Samo še nekaj dni se predvaja velefilm, ki zadovoli5 vsakega kinoobiskovalca
„$eciuoSa“
To je mojstrsko delo, ki ga občuduje celi svet. Pride izborna veseloigra »Katja«. Szo-ke Szakall.
Kino Union. Do vključno četrtka »Pri belem konjičku«. Sledi prekrasni film »Viktorija«.
REPERTOAR.
V četrtek je gledališče radi koncerta dr. R. Klasinca zaprto.
Sreda, 15. januarja ob 20. uri: »Plesni večer Katje Delakove. Izven.
Četrtek, 16. januarja: Zaprto.
Petek, 17. januarja: Zaprto.
Sobota, 18. januarja ob 20. uri: »Makmte-ščani«. Globoko znižane cene. Zadnjič. Premiera »Zlateda rudnika« bo. v torek, 21. tm. To bolgarsko komedijo, ki se daje za zaključek Bolgarskega tedna, je napisal znani in upoštevani bolgarski dramatik Štefan Kostov, ki si je s svojimi deli (»Zlati rudnik«, »Goljemanov« itd.) utrl pot tudi že v tuja gledališča.
Še enkrat in nepreklicno poslednjič »Malomeščani«. Ob zadnji uprizoritvi Kreftove tako učinkovite in privlačne -ra gikomedije »Malomeščani« je bilo tohko zanimanja od strani občinstva, vrh tega pa je š*c toliko povpraševanja po še enkratni uprizoritvi, da se to uspelo delo ponovi še enkrat in definitivno zadnjič v soboto, 18. tm. ob globoko znižanih cenah.
10.000 dinarjev. 51-letni želar, ki je o-sumljen požiga, je izginil. Zadeva se bo pojasnila pred sodiščem.
Kam je izginila? Preteklo soboto ie prišla iz Laškega v Maribor na obisk 50-letna posestnica Marija Pfeiferjeva, ki pa je že naslednjega dne neznanokam izginila. V nedeljo zjutraj je sorodnikom dejala, da gre v stolnico v obhajilu, pa se nato ni več vrnila. Ker je žena nekoliko duševno bolna, se bojijo, da se ji ni kaj hudega pripetilo.
Seneni trg. Na današnjem senenem trgu so prodajali seno po 55, otavo po 45 do 50. slamo po 35 dinarjev. Vsega skupaj je bilo 14 vozov.
Kako je z vremenom. Pričakovati je prehod k zimskemu vremenu, po večini oblačno, temperatura bo padala, mnogo-kje bo snežilo. Tako zatrjuje dunajska vremenska napoved.
ALPINISTIČNA ŠOLA Zimskošportnega odseka Slovenskega planinskega društva v Mariboru.
Drugo predavanje Alpinistične šole bo v sredo 22. I. 1936 v dvorani Ljudske univerze. Predava dr. Bogdan Brecelj, in sicer: I. Prva pomoč pri gorskih nesrečah, katero najpogostejše srečujemo v naših planinah, pravilno ravnanje s pone srečencem ter vešča oskrba s primitivnimi sredstvi, ki so nam na razpolago. II. o reševanju v gorah in sicer: Prenos ponesrečencev, reševanje v stenah, reševanje v zimi izpod plasov, organizacija naše reševalne službe pri SPD itd. — Opozarjamo na nadvse zanimivo predavanje vse planince, smučarje, Sokole, skavte in dijaštvo. — Cene so skrajno nizke. Pridite na predavanje polnoštevilno!
Jpomiitiaiie se CND
EVGENIJ SABANOV:
JlUbst&MUuž	AoBoitk
ROMAN
Tega živega mrliča imžer.jer Atanazij Gal ni mogel trpeti nikoli. 2e prvo srečanje ž njim mu je vzbudilo neki podzavestni odpor do njega. Sedaj, ko ga ie videl tako često v Apolonijini družbi, ga je pa zasovražil do dna duše.
»Morda,« mu je šinilo nenadoma v glavo, »je ta človek celo njen ženin? Očetov asistent je, njegov znanstveni naslednik, ž r.jo živi v družbi že več let, ž njo je prišel sem...«
Ta misel ga .te udarila kakor strela z vedrega neba. Toda razum se ji je upiral.
»Ne, to ni mogoče! Da bi mlada, lepa, življenja in hrepenja polna Apolonija ljubila tega človeka? Kakor da bi prislonil krasno cvetko k suhemu štoru... Nobenega, ne notranjega in ne zunanjega sorodstva ni med njima, ki bi omogočalo tako ljubezen. Toda... ljubezen je včasih tudi slepa, pravijo. Morda je tudi ona udarjena s tako slepoto? Rodila jo je kakšna lažna mladostna predstava, ki je realnost življenja kljub vsemu še ni mogla uničiti. Mogoče je pa tudi še tretje: da mora biti njegova. Mogoče je oče tako
odločil in se mu ne more in ne upa upreti?«
Ob tej misli se mu je porodila nova, nenavadno živa, a obenem strašna predstava: videl je svojo oboževanko, kako mora biti nevesta človeka, ki ga ne ljubi, človeka, ki sploh ni človek z dušo, srcem in čustvi, kakor so drugi. Videl je njeno strašno usodo, njeno trpljenje in r.emo bolečino. Pravljična princesa v rokah zmaja...
»Morda hrepeni po meni in me pričakuje, da jo osvobodim, dvignem v naročje ter odnesem v svobodo resnične ljubezni in sreče...«
Videl se je že v vlogi viteza z velikanskim mečem, kako napade in pokonča zmaja, osvobodi jetnico in spremeni puščavo v cvetoči raj. Vse v njem je bilo dokonča domišljeno in pretehtano. Treba bi bilo samo še navaliti na zmaja. Toda kdaj, kako in s kakšnim orožjem? Ta zmaj je bil vendar človek, kakor on, Kabajev asistent, ne predpotopni zavrij, katerega bi lahko napadel in pokončal. Na navadni umor inž. Atanazij Gal ni mislil in ni mogel misliti. Takih sredstev se za-
ljubljenec v dobi najvišje kulture in civilizacije ne more poslužiti. Treba je bilo misliti na drugačna sredstva. Toda na kakšna? Inž. Gal si jih je izmislil sto, a je vsa zopet zavrgel. Nobeno ni Ibilo primerno, nobeno ni vodilo do neizgreš-ljivega uspeha.
Mukam ljubezni so se pridružile še muke ljubosumnosti. Inž. Atanazij Gal je trpel in begal kakor izgubljenec sem in tja brez pravega namena in cilja. Noč in dan je oprezal okoli, da bi ujel Apolonijo končno vendarle na samem, stopil pred njo, ji do dna razkril svoje srce in ji povedal vse, prav vse. Zalezoval jo je celo takrat, kadar se je sprehajala ali je posedala v parku v družbi očeta, asistenta ali pa obeh. Bil je trdno prepričan, da jo bo nekoč zalotil — kako objema in poljublja svojega — ženina.
Ako dr. Servacij Evarist tiste dni ne bi bil tako ves zaposlen z gradnjo vzreje-vališč za Kabajeve nestvore, bi bil moral opaziti popolno spremenjenost svojega sorodnika in asistenta. Tako se ni utegnil brigati za nič drugega na svetu, kakor samo za svoje delo. Ker ni nikomur zaupal, je nadziral vse delo izključno le sam in bil edina zveza z argentinskimi inženjerji in delavci. Celq gradbene potrebščine, kar jih ni bil nabavil že prej, je dovažal sam z ogromnim tovornim letalom najmodernejše konstrukcije.
Kakor ni moglo razmišljanje pripeljati
inž. Atanazija Gala do tako hrepeneče iskanega izhoda iz mučnega labirinta lir-peneče ljubezni ir. skeleče ljubosumnosti,, tako ga tudi ni oprezovanje in vohunjenje. Iz svojih skrivališč ie mogel ugclo-j viti samo to, da se njegova oboževana Apolonija mirno in vsakdanje razgovarja z Ecehijelom Kalistom, se mu nikoli na približa, ga nikoli ne objame in tudi ne; poljubi. Pa tudi Kalist sam se je ved-l napram njej zelo korektno, sicer pa prav: za prav indiferentno.
»Tako je,« je zaključil inž. Gal, »Apo-f lonija ga ne ljubi. Zaročena je z njim prisiljeno. A on, jo on ljubi? More tak nestvor, kakršen je Ecehijel Kalist, sploh ljubiti? Ve kaj je ljubezen, resnična ljubezen čustvenega moškega do lepega,: mladega dekleta? Take neskladnosti! svet še ni videl. Satir in Nimfa! Ne. ta primera še ni zadostna; razlika je večja, strašnejša.«
Naposled pa le napočil dan, ko se je izpolnilo Galovo tako dolgo brezuspešno hrepenenje. Bilo je nekega popoldneva v mesecu oktobru. Jesen ie bila tisto leto nenavadno lepa in topla.’ Jutra so bila res hladna, toda po dnevu se je temperatura navadno tako dvignila, da je bilo zunaj, celo v senci gostega pragozda, prav prijetno. Listnato drevje je le polagoma rumenelo in izgubljalo svojo krasoto. Izprehodi po kosilu bili prijetni in osvežujoči.
Smučarske tekme za drž. prvenstvo v Mariboru
Priprave zaključene — Tekmovanje se bo moralo naj> brže preložiti na 25. in 26. januar
ianuar, drugi pa 25. in 26. januar. Ker do danes v Mariboru še r.i zapadel sneg, da bi se lahko zanimivo prvenstvo vršilo, je
Kakor marsikatero leto, kadar se približujejo termini za izvedbo najvažnejših tekem za smučarsko prvenstvo, je tudi letos doletela Mariborski zimskošportni podsavez težavna in neprijetna naloga, da se bo zaradi nesigurnih vremenskih prilik moralo tekmovanje preložiti za osem dni in sicer na 25. in 26. januar. Letošnja zima jo je smučarjem, posebno pa tekmovalcem na smu&sh, zagodla prav po svoje, kajti v Sloveniji, razen v visokih planinah na Gorenjskem, ni bilo do pred nedavnim nikjer snega, da bi se naši smučarji lahko vežfoali. Izjemo tvori naša olimpijska vrsta, ki pod vodstvom finskega ir. norveškega trenerja pridno trenira ter se pripravlja za težko nalogo, dostojno zastopati našo državo na olimpijadi v Garmisch-Partenkirchnu. Ta naša olimpijska vrsta bo tudi nastopila na državnem prvenstvu v teku in skokih v Mariboru, tako, da se bo sleherni lahko prepričal, v kakšni formi se nahajajo naši olimpijci.
Po razpisu Jugoslovanskega zimsko
skoraj gotovo, da se bo državno prvenstvo vršilo 25. in 26. januarja. Do takrat vremenoslovci upajo, da bo zapadel sneg, ki ga smučarji tako težko pričakujejo. Priprave za izvedbo državnega prvenstva so že zaključene ter je Mariborski zimsko-sportni podsavez pripravil vse, da se bo to najvažnejše zimskošportno tekmovanje izvedlo brezhibno. Treba nam je samo snega in Mariborčani bodo imeli priliko, prisostvovati največji prireditvi v jugoslovanskem zimskem športu.
Ob sklepu lista smo prejeli oficielno poročilo Mariborsko-rimsko - športnega podsaveza, da se je državno prvenstvo v smučanju definitivno preložilo na 25. in 26. januarja.
Sodniški odbor pri OOLNP, službeno.
_____________ ________ Naproša se gg. ss. Franki, Vesnaver ir.
športnega saveza je prvi termin za iz-1 Jančič, da se zglasijo zaradi evidenčnih vedtoo državnega prvenstva 18. in 19.1 Podatkov takoj pri predsedniku.
h iutifonja in suda
Norveške žene imajo dostop v vse in poklice
Novi zakon ne izključuje možnosti, da postanejo Žane tudi duhovniki in oficirji
Norveška vlada je te dni sprejela osnutek novega zakona glede dostopa, ki ga imajo žene v razne državne službe. Kakor znano se je nudila na Norveškem ženam prilika, da so dosegle v državni službi razne službe, ki so v ostalih državah rezervirane izključno za moške. Novi zakonski osnutek pa predvideva možnost, da se .v bodoče v državni službi ne more rezervirati in pridržati niti eden poklic samo za moške. To se pravi, da lahko v bodoče zavzamejo norveške žene vse službe in vse položaje.
Vprašanje se poraja, ali je pri tem izključena služba diplomatov, ministrov, duhovnikov in oficirjev. Ko so povprašali norveškega ministrskega predsednika, kako je glede teh poklicev, je dejal: »Kar se ministrov in diplomatov tiče, je jasno, da je postavljanje žena na te položaje odvisno od sposobnosti, saj so zemlje in države, ki so že imele ženske ministre in diplomate. Zakaj ne bi imele norveške žene teh sposobnosti? Kolikor
pa gre za duhovnike in oficirje, sem osebno tega mnenja, da ne bomo na Norveškem še imeli tako hitro ženskih duhovnikov in ženskih oficirjev. Teoretično, obstoja možnost za takšne namestitve. Toda treba je vedeti, da je potrebno za vršitev duhovniške službe, da si izvolijo svojega duhovnika župljani. Doslej se pač ni dogodilo, da bi bili župljani izbrali: kakšno ženo za župnika. Tudi sem prepričan, da se' to ne bo še tako hitro pripetilo. S tem pa še ne izključujem, da bi se to ne moglo zgoditi. Isto velja tudi za nameščenje žene v vojaško službo. Na temelju novih zakonskih predpisov obstoja vsekakor možnost, da zavzamejo žene tudi te položaje.
V duhu novega zakonskega osnutka jo, torej, da se na Norveškem pri postavlja-' nju in napredovanju v državni službi v bodoče popolnoma izbriše vsaka razlika, ki je doslej obstojala med moškimi in ženskami.
Razno
KOKOSOVI TEKAČI
in brisače, linolej,	voščeno
platno, umetno usnje v speci-jainih kakovostih dobavlja najceneje samo Novak. Koroška 8. Vetrinjska 7	4285
Službo lUe
ŠIVANJE ODEJ
iz vate. volne in puha. Izgotovljene odeje v veliki Izbiri najceneje pri Novaku, Koroška cesta 8.	75
Službo dobi
VEŠČO FRIZERKO
; takojšnjim nastopom sprejme Kralj, Meljska cesta. 214
Stanovanje
GOSPODA
sprejmem na hrano in stanovanje. Aleksandrova cesta 64 pri Lešniku. ________ .
SPREJMEM SOSTANOVAL-CA
.s hrano. Aleksandrova c. 64, Stegenšek.	215
SOBO IN KUHINJO
oddam. Zrkovska c. 24.	209
EKONOM-VRTNAR
starejši, z najboljšimi izpričevali Išče službe. Gre tudi za hišnika. Nastop takoj. Naslov v upravi »Večemika«. 210
Prodam
Malo rabljeno SPALNICO IN KUHINJO
poceni prodam. Oddam tudi na dvakratno odplačilo. — Mlinska ul. 28.	212
Posest
ENODRUŽINSKA HIŠA
z vrtom v Studencih. Cena Din 20.000. Pismene ponudbe pod šifro »20.000« na upravo »Večemika«.	211
Sobo odda
ODDAM SOBO.
veliko in svetlo, lepo opremljeno, boljšemu gospodu v Strassmajerjevi ul. 28-11, stanovanje!^_________________4
OPREMLJENO SOBICO
za dve osebi takoj oddani. Meljska cesta 59.	208
Preminil je naš dobri brat, stric in svak gospod
Miroslav Ambrožič
trgovec
Pogreb se bo vršil jutri, v četrtek 16. t. m. ob 3. uri popoldne izpred mrtvašnice mestnega pokopališča v Mariboru na pobreško pokopališče.	213
Rodbini Ambrožič in Paternost
Maribor—Postojna, 14. januarja 1936
Izdaja konzorcij »Jutra* v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA DIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.