PoMnt orad H!S C*<ov#t — Y*Uagtpottamt M!! Ktagenturt	tthaja v CttovtM — Er*th*)nungtor! Klagantur!	Potnm*!n) tnvod )SV UL, mmtina naročnino [ Httngov
P. b. b.


M


** M
bor'*..
Ceiovec, petek, 2. november 1973

Letn)kXXVm.
štev. 44 {4633!
Mogočna demonstracija v Cetovcu:
Stovenci nismo sami v boju za naše pravice
Več kot 3000 ijutii, pripadnikov obeh narodnosti, je na predvečer avstrijskega državnega praznika demonstriraio za izpoinitev čiena 7, proti ugotavijanju manjšine in za prijateijstvo med narodoma v dežeii
Vetičastnega uspeha demonstracije, ki jo j& organizira! Solidarnostmi komite za pravice koroških Sto-vencev, ne more prikriti nihče — ne mo!k vetikega deta avstrijskega tiska, ne z!obno manipulirana poročita v nekaterih koroških dnevni-
Resoiucija
avstrijski zvezni viadi
Udeteženct demonstracije soiidarnostnega komiteja za pravice koroških Siovencev, ki je biia danes v Celovcu, pozivajo avstrijsko zvezno viado, da takoj v poini meri in brez kakršnegakoii ugotavijanja manjšine uresniči dotočita čiena 7 avstrijske državne pogodbe.
Ugotavijanje manjšine, kakor ga v zadnjem času ojačeno zahtevajo in ga očivid-no v obiiki jezikovnega štetja tudi že pripravijajo, bi dokončno preprečiio izpoinitev pravic koroških Siovencev, ustrezajočih državni pogodbi. Ugotavijanje manjšine bi pod pogoji, ki so najkasneje od jeseni 1971 znani najširšim krogom, ne pomeniio nič drugega, kakor preštevanje tistih Siovencev, ki niso kioniii nacionaiističnemu pritisku. S tem bi ugotavijanje manjšine naknadno iegaiiziraio nacio-natistični pritisk. Prav tako je tako štetje čioveka nevredno in je za siovensko govoreče sodežeiane nesprejemijivo.
istočasno bi zanesio nacio-naino sovraštvo in prepir do zadnje vasi in bi odvračaio prebivaistvo od drugih dnev-nopoiitičnih in raznih sociai-nih vprašanj, kot so to dokazati dogodki in hujskanja od teta 1972 naprej.
Tukaj zbran) siovensko in nemško govoreči Korošci so prepričani, da more samo izpoinitev pogodbeno zajamčenih obveznosti po zvezni viadi siužit) mirnemu in enakopravnemu sožitju na Koroškem in je v stanju, da prepreči najnovejši nič kaj dobrega obetajoči razvoj na Koroškem.
kih, pa tudti ne .uradne cenitve" varnostnih organov, ki v svoji že totikokrat demonstriranj .stepoti" za protistovenske hujskaške izpade in ziočinske atentate očitno tudi ude!ežencev demonstracije za pravice koroških Stovencev niso videti. Ugotovitve dveh neodvisnih štetij se namreč presenettjivo točno ujemajo (3020 oz. 3022 udetežencev) in razkrinkujejo trditve o 1200 demonstrantih kot tisto, kar so: zavestno potvorjanje resnice. To pa ni dosti botjši od podlega btatenja udetežencev demonstracije, kot je prišto do izraza na nedetjskem zborovanju Heimatdiensta v Velikovcu, kjer so demonstrante psovati četo z.tevimi fašisti*.
ista misetnost je stavila orgije protistovenskega sovraštva ztasti med demonstracijo v Celovcu. Od starega gesta „Horuk čez Ljubetj" preko novejše, vendar že znane kri-tatice .A ktaner Hitler war recht" pa tja do proslutega nacističnega povetja .Karntner sprich deutscht" je segalo besno kričanje, ki je spremtjalo demonstrante na poti po
cetovšktih uticah vse do Starega trga, kjer so pobesneli nacionalisti v svoji .domovini zvesti" vnemi z vpitjem in žvižganjem motiti Četo avstrijsko državno himno. Radovedni smo samo, kako bi se varnostni organi zadržali v primeru, če bi Slovenci dati podoben .kutturni" prispevek zborovanju Heimatdien-sta (kako znajo čuvati .svetinje" vladajoče družbe — in med take na Koroškem gotovo štejejo predvsem tudi nemškonacionalistične organizacije — sc varnostne obtasli dovotj prepričtjivo pokazate ob obisku Niixona v Solnogradu). Vendar v Velikovcu take potrebe sptoh ni bilo, kajti Stovenci smo znova dokazati, da smo kulturen narod in da smo demokrati, kakor se v Cetovcu nismo pustiti izzvati od etementov, ki sicer radi jemtjejo v zakup kutturo, demokracijo in domovinsko zvestobo, v resnici pa te vrednote brezobzirno teptajo v bta-to s svojim nekutturnim in nedemokratičnim zadržanjem.
Demonstracija v Celovcu je potekala brez večjih incidentov ne-
Podpora koroškim Slovencem
tudi v SR Bosni in Hercegovini
V nadaijevanju neposrednega seznanjanja narodov tn narodnosti Jugosiavije s poiožajem in probiemi koroških Siovencev je skupna deiegacija Zveze siovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Siovencev v začetku tega tedna obiskaia SR Bosno in Hercegovino. V Sarajevu so deiegacijo koroških Siovencev sprejeti vodiini predstavniki repubiike.
Deiegacija je gostiteije podrobno seznanita s poiožajem siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, z bojem koroških Siovencev za dosego narodnih pravic ter s stopnjevanjem nacio-naiističnih protisiovenskih izgredov.
S strani predstavnikov SR Bosne in Hercegovine je biio izraženo veiiko nezadovoijstvo nad dejstvom, da Avstrija še vedno ni izpoiniia svojih mednarodnih obveznosti do siovenske in hrvaške manjšine, kar je v očitnem nasprotju z ustavno iisfino OZN in z vrsto drugih mednarodnih dokumentov.
Ob tej priiožnosti je biio ponovno zagotovijeno, da bo lu-gosiavija storita vse za izboijšanje gospodarskega, poiitičnega in kuiturnega poiožaja siovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Posebej pa so predstavniki Bosne in Hercegovine podprti akcijo za postavitev siovenskega Kuiturnega doma v Ceiovcu ter ob-ijubiii moraino in gmotno pomoč.
dvomno samo po zastugi demonstrantov, ki so se zavedali, zakaj so se zbrati na cesti — da opozorijo javnost na neizpotnjene obveznosti Avstrije do koroških Slovencev, da zahtevajo takojšnjo izpolnitev vseh določit čiena 7 brez ka-kršnegakoti ugotavtjanja manjšine In da manifestirajo željo po enakopravnem in prijatetjskem sožitju med narodi. S transparenti in gesti v obeh dežetnih jezikih so vidno in gtasno povedali, da koroški Stovenci ne zahtevajo privitegijev, marveč samo pravice, ki so jim za-gotovtjene v ustavi in državni pogodbi. in povedati so tudi, da narod, ki druge zatira, sam ne more biti svoboden. Zato: polno pravico za Stovence; zato: skupno proti reakciji in neonacizmu!
Ponovno ogroža meje Avstrije
kdor misti, da člena 7 ni treba izpolniti
V slovenščini je v imenu Solidarnostnega, komiteja za pravice koroških Slovencev na zaktjučnem zborovanju na Starem trgu spregovoril dr. Matevž Grilc, ki je orisal namen tega komiteja ter poudaril, da temu namenu služi tudi demonstracija. „Ravno zdaj, ko nas hočejo šteti, hočemo dokazati našo življenjsko voljo. Z veseljem pri tem ugotavljamo, da nismo sami, ampak da nas podpirajo v naši borbi za dosego pravic tudi pravi demokrati iz nemško govorečega dela koroškega in avstrijskega ljudstva. Ti ljudje vedo, da samo izpolnitev v avstrijski državni pogodbi zajamčenih pravic služi mirnemu sožitju obeh narodov na Koroškem."
Govornik je dejal, da smo koroški Slovenci lojalni avstrijski državljani in da nikoli nismo rušiti meja Avstrije, ne po prvi in ne v drugi svetovni vojni, ampak so to storiti tisti, ki se jim danes cedijo usta od domovinske zvestobe. Dr. Gritc je poudarit, da je osnovna podlaga naših pravic člen 7 državne pogodbe. ..Avstrij-ska državna pogodba garantira meje Avstrije; na drugi strani pa mora Avstrija garantirati izpolnitev te pogodbe. Tisti, ki gledajo danes pogodbo za kos papirja in menijo, da je ni treba izpolniti, ponovno ogrožajo meje Avstrije. To nismo mi, ampak spet tisti, ki trobijo napačno razumljeno domovinsko zvestobo. Člen 7 je del meddržavne pogodbe in zato njegova izpolnitev ni samo notranjeavstrijska zadeva, ampak po pogodbenem pravu zadeva tudi tistih držav, ki so pogodbo podpisale. Zato ni samo pravica, ampak je tudi dolžnost nase matične države Jugoslavije, da opozarja Avstrijo na izpolnitev pogodbenih dolžnosti."
Koroški Slovenci ne zahtevamo nobene ..Slovenske Koroške", je menil dr. Grilc, marveč so to podtikavanja nemških nacionalistov, ki s takimi parolami vzpodbujajo k sovraštvu med obema narodoma. „ Zavedamo se, da je južna Koroška danes večinoma dvojezična. Ven-
dar obstaja brez dvoma strnjeno južno-koroško ozemlje, kjer žive Stovenci, domačini, avtohtoni in ponosni na svojo 1400-letno preteklost. Na tem področju hočemo svoje pravice, ki so zajamčene v mednarodnem pravu in v avstrijski državni pogodbi. Želimo Koroško, v kateri bi živela oba naroda v polnopravnosti, v miru in skupnem prizadevanju za utrditev in krepitev demokracije."
V svojem govoru je dr. Grilc spomnil na vrsto protislovenskih izpadov in atentatov, še posebej pa na lanskoletne pogrome na dvojezične napise, ko je vlada klonila in faktično sistirala zakon, kar je edinstven primer v avstrijski pravni državi. V takem ozračju nacionalisti zahtevajo ugotavljanje manjšine, ki pa ga Slovenci — kakor je naglasil dr. Grilc — v kakršnikoli obliki z vso odločnostjo odklanjamo. ..Zavedamo se namreč, da je v današnji situaciji tako ugotavljanje farza in roganje v obraz narodnostni skupnosti. Po stoletja dolgem zapostavljanju ter po 50- in 20-letnem odrekanju tudi mednarodno zajamčenih pravic nas mislijo danes šteti kakor živino. Tako ugotavljanje pa ne bi pomenilo nič drugega, kakor preštevanje tistih Slovencev, ki do danes še niso klonili nacionalističnemu pritisku; naknadno bi legaliziralo ta pritisk in raznarodovanje."
Ob koncu je govornik poudaril, da so manjšinske pravice demokratične pravice. Zato se le-te ne tičejo samo Slovencev, ampak vseh sodeželanov, ki jim je prava demokracija pri srcu. „Tisti nemško govoreči sodeželani, ki so danes z nami tukaj, se tega dobro zavedajo in upajmo, da se bo tem pridružila množica loialnih državljanov, ki vedo, da se danes teptajo demokratične pravice Slovencev, jutri pa lahko iste pravice vseh državljanov. Nemškemu sodeželanu nočemo in tudi ne bomo odvzeli niti trohice njegovih pravic. Hočemo pa biti enakopravni in to je naša sveta pravica!"
Med demonstranti so razumtjivo prevladovati Slovenci, ki so prišti prav iz vseh vasi južne Koroške. Zbrali so se kmetje, detavci in izobraženci, predstavniki naših krajevnih in osrednjih organizacij, predvsem pa mtadina, študentje in dijaki. Tisti, ki nam zdaj očitajo, da so biti v demonstraciji tudi otroci, naj vedo, da gre za živtjenjske interese naše narodnostne skupnosti; zavedajo pa se naj predvsem svoje tastne krivde, da moramo koroški Slovenci za svoje pravice sptoh na cesto.
Demonstracije pa se je udetežito tudi lepo število nemško govorečih sodežetanov, ne gtede na potitično pripadnost. Med njimi so biti priznani kutturni detavci in umetniki, da omenimo samo stikarja prot. dr. Wernerja Berga, ki se je po tastni izjavi prvič udeležit kakšne demonstracije, pa je bit zaradi tega ,zto-čina" posebej iizpostavtjen žatjivim napadom s strani krogov, ki si sa-mopašno tastijo pravico razsojati, kaj je na Koroškem dovoljeno in kajne.
Skupni nastop pripadnikov obeh narodov v dežeti je izpričat, da Stovenci v boju za naše pravice nismo sami, marveč imamo zaveznike tudli med večinskim narodom; prav tako pa je ta nastop pokazal, da je boj za manjšinske pravice hkrati boj za demokracijo in sptoš-ne čtovekove svoboščine. Skratka: demonstracija je potekata in je iz-zveneta kot skupna manifestacija stovensko in nemško govorečih pre-bivatcev skupne koroške domovine, ki se priznavajo k načelom svobode, pravice in enakopravnosti ter so pripravtjeni, da se skupaj borijo proti zatiranju in zapostavtjanju, proti nacionalizmu in neonacizmu.
Ravno taka borbena enotnost pripadnikov obeh narodov na Koroškem pa pomeni udarec nacionati-stičnim silam, ki se v svojem sovraštvu do Stovencev stopnjujejo v pravo histerijo, kjer povsem zgub-tjajo merita za kutturnost in dostojnost. Njihov nastop ob demonstraciji v Cetovcu je bit v tem oziru dovotj prepričtjiv in so se pošteni pripadniki večinskega naroda vidno sramovati za tiste svoje rojake, ki so se pustiti tako daleč zavesti od nacionalističnih hujskačev.

2 — $tev. 44 (1632)

2. november 1973
Den s!owenischen Mitbiirgern endiich jene Rechte zngestehen
die im Staatsvertrag festgeiegt simi
Def Obmann de: Bunde: Kdmfnet Studenten Gerhatd Friedrich erkidrle in :einer Rede bet der Ab:chluf;kundgebung der Demon:frafion de: Soiidariiai:komi1ee: fiir die Rechte der Kdrntner S!owenen in Kiagenturt:
tmmer wieder wird ver:ucht, da: Eintreten fiir die Rechte der Kdrntner Siowenen ai: einen Kuiturkampf darzu:teiien, der nur die S)owenen etwa: angeht. teh wiii ai: deuheh-:prachiger KHrntner ver:uchen, meine Motive darzu:teiien, im Soiidaritdt:komitee mitzu-arbeiten und an die:er Kundgebung teiizunehmen. Da da: SoiidaritHt:komitee ein Zu-:ammen:chiut; :ehr ver:chieden au:gerichteter Organ):ationen und Per:onen i:t, :ind die:e Motive nicht unbedingt repra:entativ. Vieiieicht heifen :ie aber, etwa: zur Ver:tbn-digung zwi:chen den Teiinehmern die:er Kundgebung und jenen beizutragen, die da-gegen auftreten oder die:er ganzen Frage keine rechte Bedeutung beime::en.
Einer der zentraien Punkte in aiien Au:einander:etzungen i:t die :ogenannte Min-derheitenfe:t:teiiung. So betont etwa der Kbrntner Heimatdien:t immer wieder, dai) er nicht: gegen die Verwirkiichung de: Artikei: V)! de: Staahvertrage: einzuwenden habe, nur: zuer:t muh eine Minderheitenfe:t:teiiung :tattfinden. Vieien Kdrntnern, die in Schuien und Ma::enmedien fa:t nicht: von die:em Probiem gehort haben, er:cheint die:e For-derung durchau: vernunftig, und :ie ver:tehen nicht, warum :ich Siowenen und vieie deut:ch:prachige Kdrntner dagegen wehren.
Betrachten wir den Artikei Vii de: Staat:vertrage:, der von aiien ai: Grundiage jeder Lo:ung anerkannt wird. in die:em Artikei i:t die Rede vom :ioweni:ch:prachigen und gemi:cht:prachigen Gebiet, in dem zwei:prachige Schuien, zwei:prachige Gerichte und zwe):prachige topographi:che Auf:chriften vorzu:ehen :ind. Nirgend: i:t die Rede von einem be:timmten Prozent:atz an Siowenen, von dem die:e Be:timmungen abhangig :ein :oiien. Und die:e: gemi:cht:prachige Gebiet i:t bekannt, e: i:t da: ange:tammte Siediung:gebiet der Karntner Siowenen.
Bedenken wir noch eine:. Der Staat:vertrag wurde im fahre 19M abge:chio::en und :chuf die Grundiage fur die Wiederher:teiiung eine: demokrati:chen und ireien Ghterreich:. Morgen jahrt :ich zum 18. Mai der Tag, an dem der ietzte Be:atzung::oi-dat a:ferreichi:chen Boden veria::en hat. Die Be:timmungen de: Artikei: Vii :ind aber bi: heute nicht verwirkiicht worden.
Keiner kann bezweifein, daf; die:e Verzbgerung von nahezu 2 Jahrzehnten dazu beigetragen hat, die Zahi der Karntner Siowenen zu verringern. Vieie Kinder wurden nicht in ihrer Mutter:prache unterrichtet und :ind :o der :)oweni:chen Sprache und Kui-tur entfremdet, die aber ein te:ter Be:tandteii der Karntner Ge:chichte i:t.
Wer jetzt einer Minderheitenfe:t:teiiung da: Wort redet, akzeptiert damit da: Un-recht, dat; Verfa::ung:be:timmungen nahezu zwei Jahrzehnte unerfuiit bieiben, daf; die dadurch beg8n:tigte Dezimierung ai: Vorwand genommen wird, die:e Rechte wiederum nicht zu verwtrkiichen.
Sich gegen :oiche Mit;achtungen der o:terreichi:chen Verfa::ung zu wehren, i:t Aufgabe aiier demokrati:ch ge:innten Kdrntner. ich rufe Sie daher auf, daftir einzutreten, daf} un:eren :ioweni:chen Mitburgern endiich jene Rechte zuge:tanden werden, die in einer Demokratie :eib:tver:tandiich :ein :oiiten und die im Staat:grundge:etz und im o:terreicht:chen Staat:vertrag fe:tgeiegt :ind. E: handeit :ich dabei keine:weg: um Son-derrechte, :ondern um Grundrechte jede: o:terreichi:chen Staat:burger:, da: Recht auf die eigene Mutter:prache.
Wenn wir am Nationaifeiertag der Wiederher:teiiung einer :ouverdnen Republik &:terreich auf der Ba:i: de: Staat:vertrage: gedenken, durfen wir nicht darauf verge:-$en, daf; ein fiir vieie SOdkarnfner wichtiger Teii die:e: Vertrage: noch nicht verwirkiicht i:t. Die:e o:terreichi:chen Staat:burger brauchen die Soiidaritat aiier demokrati:ch ge-:innten Kdrntner, gieich mit weicher Mutter:prache und au: weichem poiiti:chen Lager :!e kommen, :ie brauchen die:e Soiidaritat gerade heute, am Vorabend de: Nationai-feiertage:.
................umttmmmmmunuttnnmmmmMtHtnmmmmtmmnHtnmunmmmnmutmmummmmmtmummmum
Nacistična
1 J*v v*
dediscma
Na KorošAcTn jo je mračne s//e zaA/e/e, <7a Aodo /zAr/sa/e s/ovensivo Me /e /z Arajevn/A nap/sov, temneč tad/ /z src /jad/. Toda narod, A/ že več Aot t/soč /er ž/v/ na tej zem/j/, A'/ je prež/ve/ najAajše oAdoAje v č/ofešA/ zgodocm/, je navajen tega /n ne A/on/. ^e vedno je A or/ za svoje zaAon/te pravice /n priznanje enaAo-pravnosti z večinsAim narodom. NacZoMa/ZjrZč-wZ sArajneži aporaA/jajo najpod/ejse metode, da Ai aniči/i vse, Aar je j/oveMjAega. DoAaz za to je nedavni z/očZnjAZ atentat na jpowewZA pad/im j/oveMjAZw awrZ/ajZjrow na TčoAeža pri zlpačaA.
Pret/jrojMZA severnega odde/Aa /nštitata za narodnostna vprašanja v TjaA/jani dr. Tone ZorM nam je odgovori/ na vprajarrja v zvezi j po/ožajem s/ovensAe manjše na KorošAem.
H AH Avstrija priznava obstoj Slovencev na Koroškem in Štajerskem ter gradiščanske Hrvate?
Kor je znano, žive 5/ovenci v Avjrriji na KorojAer?! in v oAmejnem oAmočja 3rajerjAe, prer/vjem v radgoMjAem tnAota. Afedrem Ao ZvjrrZja priznava oAjroj S/overrcev wa Koro-jAem, oAjroja 5/ovencev wa ŠrajerjAem Me prZ-ZMava (v rat/goMjAetM rrZAora živi oAo/Z 3000 S/oveMcev). zlvjrrZjcZ zajropajo jra/išče, da jo jrajerjAZ č/oveMcZ prij/i v MraMjjiMjAo do/očZ/o v državni pogodAZ /e po zmoti. Po/ožaj MMMj-šiM v /Ivjtriji oprede/jaje po/eg jp/ojniA Morm meddržavMega prava iM jaZMtgermaiMjAega mira, predvsem jedmi č/eM avjtrijjAe državne pogodAe, podpijane 73. 3. 7P33, Ai Madro/mo oprede/jaje pravice AorojAiA in jtajerjAZA ^/o-vencev ter gradiščanjAZA Hrvatov ter avjtrij-jAe oAvezMojti do M ji A.
H Avstrija pomanjkljivo izpolnjuje obveznosti do manjšin!
V najprotja j pričaAovaMjem zlvjtrija vje do danej ni izpo/ni/a prevzetZA oAveznojti do manjšin, do/očeniA v jedrnem č/ena avjtrijjAe državne pogodAe. Namejto, da Ai Zzpo/njeva/a jprejete oAveznojti, je /Ivjtrija državno po-godAo ZzAorijti/a za zoženje pravic AorojAiA i/ovencev.
Prvi aAt, ajmerjen A manjjinjAZ zaščiti, je Ai/ jprejet že jejeni 3943. Po je taAo imenovana „aredAa o oAvezni dvojezični šo/i", po Aa-teri jo Ai/i do/žni ačenci oAeA jeziAov oAijAo-vati jAapen poaA v oAeA jeziAZA. /Vamejto da Ai Zvjtrija dvojezično šo/o še nada/je razvija/a, je Ai/a ta šo/a na pritijA nemšAZA naciona/ištič-niA ji/, po dojegi popo/ne avjtrijjAe javereno-Jti, odprav/jena v /etiA 393P/39. Od taArat morajo jtarji jvoje otroAe pojeAej prijaviti A dvojezičnem# poaAa. Po dejjtvo jamo po jeAi pomeni dijAriminacijo manjšine. Dragi zaAon-jAi aArep iz /eta 7939 je t. im. zaAon o apo-raAi j/ovenjAega jeziAa pred jodiščem. Padi ta zaAon je zoži/ dotedanje pravice manjšine, jaj je omeji/ najtopanje ^/ovencev pred jodiščem J to/mačem od dotedanjiA devet jodniA oAra-jev na vjega tri. Pretji manjšinjAi zaAon pa je zaAon o dvojezičniA topograjjAiA napijiA, jprejet ja/ija /ani. Prav oA tem zaAona je je najAo/je poAaza/ avjtrijjAi odnoj do j/ovenjAe manjšine in vp/ivnojt nemšAZA naciona/ijtič-niA Arogov pri varjtva manjšine.
H Kakšen namen je imel zakon o dvojezičnih napisih?
Namesto da Ai v daAa državne pogodAe, 7/ /et po njenem podpisa, ave/javi/i dvojezične oznaAe na vsem s/ovensAem in jeziAovno mešanem ozem/ja KorošAe, Ai po tem zaAona Ai/i postav/jeni dvojezični napisi v 203 raztrejeniA ArajiA jažne KorošAe. ^ tem naj Ai se pač pri-Aaza/a, Aot pravijo AorošAi Nemci, raztresenost S/ovencev med večinsAim narodom. Dejstvo, Ai pa ne astreza resnici. Da Ai še Ao/j razAi/i ^/ovence, so oA tej pri/ožnosti odšte/i od manjšine vse, Ai so jim t. im. števni Aomi-tarji pri /jadsAem štetja 7963. /eta vpisa/i za ^/ovence ža/jivo in dijArimiMatorsAo oznaAo „tvindijcA" s še neAaterimi jeziAovnimi Aom-Ainacijami. .S tem je zaAonodaja/ec očitno pri-:ta/ na avedAo tiste jeziAovne Aategorije, Ai so jo prvič aved/i nacisti. Porej /aAAo vidimo v aporaAi te jeziAovne Aategorije nacistično dediščino. Znači/no je, da ozadje taAega postopAa tadi avjtrijjAi izvedenci za manjšinsAa vprašanja oprede/jajejo Aot posAas atomizacije s/o-vensAe manjšine.
H Kako ocenjujete reakcijo nacionalistov na Koroškem v zvezi s postavitvijo dvojezičnih napisov?
Čeprav zaAon o dvojezičniA topograjjAiA napisiA niti zda/eč ne izpo/njaje oAveznojti, zajetiA v državni pogodAi, je ce/o taAo po-manjA/jiva izvedAa vzAadi/a močno reaAcijo nemšAZA naciona/ističniA si/ na KorošAem, zdraženiA v oAeA avstrijsAZA meščansAZA stran-AaA, svoAodnjašAi in /jadsAi, predvsem pa v osrednji protis/ovensAi organizaciji Karntner
Ti/eimatdienst /KorošAa domovinsAa s/ažAaj, Ai zajema v ce/oti AaAiA 3/ raz/ičniA nemšAZA naciona/ističniA organizacij in draštev. Dogod-Ai po posAasa postavitve 203 ArajevniA napisov /ansAe jeseni so še vedno sveži. NemšAi naciona/isti so aspe/i odstraniti vse dvojezične napise,- znači/no za avstrijsAo praAso je, da niti eden od stori/cev ni Ai/ Aaznovan. 3e pred tem so nemšAi naciona/isti v /etiA 7977-72 osArani/i več spomeniAov pad/im s/oven-sAim antijašistom v GreAinja, Zre/ca in Aorov-/jaA. VišeA tega nastopanja pa pomeni atentat na spomeniA pad/im s/ovensAim antijašistom na AoAeža pri zlpačaA. Vzporedno z napadi na spomeniAe protijašističnim Aorcem, Ai jiA je Avstrija po državni pogodAi do/žna varovati, pa nemšAe naciona/istične organizacije odArivajo spomeniAe /jadem, Ai so pad/i v Aoja s s/ovensAimi partizani.
H Kdo v Avstriji podpira boj manjšine za izpolnitev sedmega člena državne pogodbe?
Dogajanja na KorošAem so v zadnjem časa pripe/ja/a do astanovitve so/idarnostnega od-Aora — Ao/idarnostni odAor za pravice Aoro-ŠAZA .S/ovencev — Ai ga predstav/ja po/eg s/o-vensAZA organizacij tadi vrsta nemšAZA napred-niA organizacij na /čorošAem. NjiAova na/oga je neposredna podpora manjšini za dosego nje-niA pravic. Predvsem — odAor najav/ja, da se Ao Aori/ proti „agotav/janja" s/ovensAe manjšine, se pravi proti postopAa, Ai naj Ai po pri-zadevanjiA naciona/istov in Neimatdiensta do-Aaza/, da S/ovenci na KorošAem predstav/jajo /e neznatno manjšino, za Aatero ni potreAno manjšinsAo varstvo niti izpo/nitev 7. č/ena državne pogodAe. Vse Aaže, da Ai že/e/i pri tem
aporaAiti praAso dosedanjiA avstrijsAZA /jad-sAZA štetij, Ai še zda/eč ne dajejo rea/ne podoAe s/ovensAega in jeziAovno mešanega de/a Ko-rošAe.
Od po/itičniA stranA je ^o/idarnostni Aomite za pravice AorošAiA ^/ovencev podpr/a /e Ko-manisticna partija Avstrije, Ai pa ni v par/a-menta in zatorej v avstrijsAem po/itičnem živ-/jenja nima tiste po/itične teže, Ai Ai jo ime-/a v nasprotnem primera.
Po /ansAZA dogodAZA je Aanc/er dr. KreisAp astanovi/ Aomisijo za dvojezične Arajevne na-7^/te, Ai naj Ai izde/a/a pred/oge za priAodnjo manjsinsAo zaščito. De/a te Aomitije se ne ade-/ezajejo predstavniAi manjšine, Aer v njej so-de/aje podpredsedniA P/eimatdiensta. Komisija podpira pred/og za „agotav/janje" manjšine Aot izAodišče za nada/jnje reševanje manjšin-sAega vprašanja. V zadnjem časa se je prvič sesta/ „AoMtaAtni odAor", sestav/jen iz pred-stavniAov manjšine, v/ade in po/itičniA stranA, in oAravnava proA/ematiAo s/ovensAe sAap-nosti.
Kako ocenjujete bodoč! razvoj na Koroškem?
O/^azova/ec doAiva oA zadnjem reševanja a/i (Ao/jej nereševanja s/ovensAega manjšinsAe-ga vprašanja vtis, da sAaša /lvstrija v do/očeni meri zav/ačevati pozitivnejšo manjšinsAo zaščito za s/ovensAo sAapnost. Na to Aaže ce/o-ten razvoj po maja 3933, saj je vodi/ A ates-njevanja, ne pa A aresničitvi do/oči/ avstrij-sAe državne pogodAe.
Za gradiščansAe Hrvate pa ni Ai/ sprejet še noAen zaAonsAi aArep in priAodnost ne oAeta Aaj novega.
Mtadtna. tjubtjann 10. M70
P0StR0K€Q)SV€R)
MOSKVA. — Ob udeležb! kakih 3000 delegatov 120 mednarodnih in 1100 nacionalnih organizacij iz 140 držav sveta je bil v Moskvi mednarodni kongres miroljubnih sil. Otvoritve kongresa so se udeležili tudi ^ najvišji sovjetski voditelji, pozdravni govor je imel glavni tajnik sovjetske KP Leonid Brežnjev, predsednik mednarodnega odbora za mir indijski predstavnik Romesh Chandra pa je prebral poslanico, ki jo je kongresu poslal glavni tajnik Združenih narodov Waldheim. Na kongresu so razpravljali o vseh perečih vprašanjih današnjega sveta, posebej še o miroljubnem sožitju, o mednarodni varnosti, o razorožitvi, o vprašanjih Indokine in Bližnjega vzhoda, o varnosti in sodelovanju v Evropi, Aziji in Afriki, o boju proti kolonializmu in o drugih perečih vprašanjih človeštva.
BEOGRAD. — Kot gost predsednika Tita je bival na obisku v Jugoslaviji glavni tajnik CK KP Češkoslovaške Gustav Hu-sak. V uradnem sporočilu o obisku je rečeno, da sta Tito in Husak v prijateljskem ozračju in duhu medsebojnega razumevanja proučila razvoj odnosov in možnosti razširitve in poglobitve sodelovanja med obema državama in partijama ter izmenjala misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih in o vprašanjih mednarodnega delavskega in komunističnega gibanja. Ob tej priložnosti je jugoslovanski predsednik z zadovoljstvom sprejel vabilo, da obišče Češkoslovaško.
KAIRO. — Varnostni svet je moral spre-jeti še drugo resolucijo o ustavitvi ognja na Bližnjem vzhodu, preden je res prišlo do prekinitve sovražnosti med Izraelom in arabskimi deželami. Hkrati je bilo sklenjeno, da bodo Združeni narodi poslali na Bližnji vzhod svoje mirovne sile, ki naj bi obsegale šest do sedem tisoč mož. Prvi oddelki teh sil so bili že premeščeni s Cipra na Bližnji vzhod ter so začeli zavzemati položaje med sovražnima stranema. V sklopu teh prvih oddelkov je tudi nekaj avstrij' ' skih vojakov, ki so doslej pripadali sanitetnim oddelkom mirovnih sil OZN na Cipru.
NEW YORK. — Glavna skupščina OZN je pozvala Južno Afriko, naj osvobodi vse politične jetnike, ki so zaprti zaradi svojega protirasističnega prepričanja. Resolucija je bila sprejeta s 112 glasovi, proti je glasovala Južna Afrika, medtem ko sta se Portugalska in Paragvaj vzdržala glasu. Resolucija tudi poudarja, da v južnoafriških zaporih nečloveško ravnajo s političnimi jetniki, ki jih pogostoma mučijo.
MOSKVA. — V sovjetski prestolnici je v starosti 90 let umrl maršal Sovjetske zveze Semjon Mihajlovič Budjcni. Pokojni maf* šal je slovel kot „prva sablja revolucije" ia kot zadnji genij „vojne s konjenico". TekotU svojega življenja se je udeležil štirih vojn, njegove posebne zasluge izvirajo iz revolucije, udeležil pa se je tudi druge svetovne vojne. Nekaj časa je bil Budjeni tudi namestnik ministra za obrambo, po zadnji vojni pa je živel v bližini Moskve ter se je udeleževal najvažnejših uradnih proslav, čeprav se ni mogel sprijazniti z mislijo, da b' predstavljal samo simbol slavne preteklosti.
CAPE CAMEVERAL. — Ameriška vesoljska ustanova NASA je sporočila, da bodo 10. novembra izstrelili v vesolje laboratorij „Skylab 3". Domnevajo, da bo tričlanska posadka (Gerald Carr, Wi!liam Pogue in Edward Gibson) ostala v vesolju več kot dva meseca, morda celo 80 dni; s seboj bo vsekakor imela hrane za najmanj 85 dni-Po izjavi NASA bodo astronavti morda opravili pet vesoljskih sprehodov izven laboratorija. Če bo šlo vse v redu, se bo posadka vrnila na Zemljo šele proti koncu januarja ali celo v začetku februarja pri' hodnjega leta.
ŽENEVA. — Medparlamentarni svet jc na svojem zasedanju v Ženevi sprejel resolucijo, ki ostro obsoja delovanje vojaške junte, ki se je polastila oblasti v Čilu. Tudi ta resolucija kaže, da svetovno javno mnenje ne veruje več zagotovilom novih oblastnikov v Čilu, ki so uvedli režim, kateri je na las podoben fašističnemu oziroma nacističnemu.
BONN. — Zahodnonemška vlada je pozvala Ameriko, naj se ne poslužuje zahod-nonemških pristanišč za pošiljanje orožja it drugega vojaškega materiala Izraelu, ket želi voditi do krize na Bližnjem vzhodu nevtralno politiko. Odločno in jasno stališče zahodnonemške vlade je seveda izzvalo veliko ogorčenje v Ameriki, kjer so se pritožili, da med zahodnimi zavezniki ne najdejo dovolj razumevanja in podpore. Zaradi takega stališča pa je bil kanclef Brandt deležen tudi ostrih napadov s strani desničarske opozicije, ki ji je poslušnost napram Ameriki očitno več vredna kot lastna neodvisnost.
2. november 1973
štev. 44 (1632) — H
Tudi gradiščanski Hrvati
zahtevajo izpolnitev določil 7. člena
..Gradiščanski Hrvati sodijo, da !e z vlogo folklornega, muzejskega eksponata pač ne morejo zadovoljiti. Zato je hudo, če nemška večina gradiščanske Hrvate tako dojema in jih tako potem tudi obravnava."
V teh besedah je zeio jasno izpovedano, da se tudi gradiščanski Hrvati nočejo in ne morejo sprijazniti z dejstvom, da Avstrija še vedno ni izpoiniia svoje zakonske in moraine doižnosti do svojih manjšin, izhajajoče ne ie iz doiočii 7. čiena državne pogodbe, temveč tudi iz avstrijske ustave iz ieta 1867 ter iz senžermenske mirovne pogodbe.
To so nedvoumno izpovedali ob 25-letniici Hrvatskega akademskega kiuba na Dunaju, ki so ga priredili za letošnji avstrijski državni praznik. Osrednja prireditev v tem okviru je bit ,Symposion Croaticon", na katerem so poleg predstavnikov gradiščanskih Hrvatov govorili tudi znani strokovnjaki manjšinskega prava, kot npr. prot. dr. Veiter in drugi. Prosvetni minister Sinowatz,
ki naj bi simpozij otvoril, pa je svojo udeležbo odklonit, ker so se gradiščanski Hrvati .drznili" opozoriti na neizpolnjene obveznosti Avstrije.
Opozorilo na te obveznosti je bilo seveda povsem upravičeno, saj se morajo gradiščanski Hrvati prav tako kot koroški Slovenci še vedno boriti za svoje najosnovnejše pravice, čeprav jim je v ustavi
Probiemi narodnih manjšin
na seminarju mladine iz Koroške in Slovenije
V Celovcu so se minulo soboto in nedeljo zbrali predstavniki Zveze mladine Slovenije, Zveze skupnosti Študentov Slovenije ter Zveze koroških študentov (Bund Karntner Stu-denten) na seminarju, na katerem so razpravljali o pomenu dvojezičnega pouka za narodne manjšine.
Omenjenč organizacije se v svojem poročilu za tisk strinjajo, da je eden odločilnih pogojev za nacionalno enakopravnost dobro zgrajen sistem dvojezičnih šol ter ugotavljajo, da je treba sedanji šolski sistem na Koroškem, ki temu načelu ne ustreza, spremeniti s tem, da se uvede celovit dvojezičen pouk.
Pravice in položaj italijanske in madžarske narodnostne skupnosti v Sloveniji, o katerih so poročali predstavniki teh narodnosti, smatrajo predstavniki Zveze koroških študentov (Bund Karntner Studenten) za Vzorne, je dalje rečeno v objavi za tisk, ki potem ugotavlja:
„Vsako propagandno manipuliranje v zvezi z izvajanjem 7. člena državne pogodbe odločno zavračamo in obsojamo kot onemogočanje demokratične ureditve in ustavnega položaja in izvajanja pravic slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, ki so zajamčene z avstrijsko državno pogodbo. S tem v zvezi ugotavljamo, da je SFR Jugoslavija s podpisom državne pogodbe jasno priznala sedanje avstrijske državne meje, obenem pa opozarjamo na to, da ima kot sopodpisnica državne pogodbe tudi legitimno pravico, da budno spremlja in zahteva izpolnjevanje Vseh obveznosti, ki za avstrijsko dr-
žavo izvirajo iz te državne pogodbe. Vsak poskus izkrivljanja teh dejstev obsojamo kot nevarno demagogijo, ki obremenjuje tudi meddržavne odnose."
Na seminarju udeležene organizacije so z zadovoljstvom ugotovile, da dosedanji stiki predstavljajo dobro podlago za nadaljnje sodelovanje in so se že dogovorile za seminar v Sloveniji, kjer bodo razpravljali o vprašanjih izobraževalnega sistema, to je o šolski in visokošolski reformi.
in mednarodnih pogodbah zago-lovljena vsestranska enakopravnost. Hkrati so obravnavah tudi svoje notranje probleme, kjer gre za vprašanja jezika in kulturnega razvoja, predvsem pa za vprašanja sociološkega in socialnega značaja. Predvsem pa je bilo opozorjeno, da avstrijska javnost ni ustrezno seznanjena s problematiko narodnih manjšin, kar je brez dvoma eden izmed glavnih vzrokov tudi za to, da položaj teh manjšin ni bolj zadovoljivo rešen. Zato je imela prireditev med drugim in ne nazadnje tudi namen, da sooči avstrijsko javnost z dejstvom, pred katerim le-ta prepogosto zapira oči.
Prireditve gradiščanskih Hrvatov so se udeležiti tudi številni predstavniki iz Jugoslavije in predvsem iz Hrvaške, ki so hrvaški narodnostni skupnosti na Gradiščanskem zagotovili vso potrebno podporo v njenem nadaljnjem prizadevanju za dosego narodnostnih pravic in enakopravnosti.
Sploh je bilo ob te) priiožnosti poudarjeno, da se hoče Jugoslavija odločno In trajno zavzemati za pravice hrvaške in slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji ter da so povsem neosnovane v Avstriji razširjene trditve, češ da tozadevno v Beogradu mislijo drugače kot v Ljubljani ali v Zagrebu.
jc žrehtz zzpclniži v vseh pcthrchncsžih
S svojega zborovanje v Rogaški Siatini so geografi Slovenije poslali protestno pismo avstrijski zvezni vladi, v katerem z ogorčenjem protestirajo proti atentatom proti koroškim Slovencem, kot sta bila v zadnjem času zlasti razstrelitev partizanskega spomenika na Robežu ter bombni napad na sedež ZSO v Ceiovcu. Slovenski geograti zahtevajo ustrezne ukrepe avstrijske vlade, da bodo krivci odkriti in kaznovani. Posebej pa zahtevajo, da Avstrija čimprej izpolni določila 7. člena v vseh podrobnostih.
V pismu slovenskim organizacijam na Koroškem pa so slovenski geografi naglasili, da podpirajo njihov odločen in brezkompromisen boj za uveljavljanje vseh narodnih pravic koroških Slovencev. .Slovenski geograti smo vedno smatrati vse pokrajine, naseljene s Slovenci, kot enoten nacionalni kulturni prostor," je rečeno v pismu, .zato smo tudi del svojih strokovnih, raziskovalnih prizadevanj posvečali Koroški in drugim pokrajinam slovenskega zamejstva. Danes se obvezujemo, da bomo svoje delo v tej smeri še razširil) in poglobil). Še posebej pa obljubljamo, da bomo našo mladino, ki nam je zaupana, vzgojili tudi v ljubezni do zibelke slovenstva — do Koroške In koroških Slovencev."
Dve zanimivi razstavi
v ljubljanskem razstavišču Arkade
Prejšnji teden so v razstavišču Arkade v Ljubljani (Trg revoiucije 18) odprii dve gostujoči razstavi iz Hrvaške: ena prikazuje namizni pribor in posodje od renesanse do secesije, druga pa predstavlja mojstra me-daijerstva Viadimira Štovička in 2e-iimira Janeša.
Razstavo .Namizni pribor in posodje od renesanse do secesije" je strokovno pripravil Muzej umjetnost i obrt v Zagrebu, ki na tem področju razpolaga z izredno obsežnimi in dragocenimi zbirkami. Prireditelji so razstavo zasnovali tako, da posredu-
„Manjšina je iahko enakopravna
!e tedaj, če to že!i večinski narod
V oM/rg now fe/cv/z/jsM ot/t/gje wcd se/?o)" je Mg TMiMK/i četrtek v EfMgf; rgzprgvg o po/ožgjg v/ogi MtgMjštM v S/oTeni);'. V rgzprgv/ so sot/e/ofg/Z predstgfM;&: MMt/žgrsM in /tg/ijgMsM Hgrodnost: v 5/o-fCMi'ji ter zgstopmM tgm^gjb:j;7? .S/ovenceu, torej večm-sMgg Mgrotfg,- Mf gostg pg stg Mg Hgvzočg tMi zg-stopHtM Mro?&;Z? tu tržgsM? S/oveMcev.
Rgzprgvg je ze/o preprtč/jiuo poMzg/g, MM tvorno je zožitje pripgtMMv rgzrM ngroMosfi v S/ovenij; tMi prt resevgnjg zgp/eteniA ng/og. PoMzg/g je predvsem, dg je /e popo/ng in resničng CMgMprgvMo.st Mgrod-nosti, MMr so jo v S/oveniji KzgMni/i z nstgvo in jo dosfedno spoštujejo v vsgMgnji prgMi, /gMo jgmstvo zg Kspešno sMpno reševgnje vse/? vprgšgnj.
Vseidng in pote^ rgzprgve stg ngprgvi/g gioM^ vtis z/gsti tndi ng predstgvniM zgmejslM S/ovencev. TgM je predsednik S/ovenske kn/tnrno gospot/grsM zveze v 7*r-
stn Roris Rgce ngg/gsi/, dg mg je koggtg rgzprgvg pred-stgvnikov ngrodnosti še ko/j ntrdi/g prepriegnje, dg je mgnjšing /gkko engkoprgvng /e tedgj, če to že/i večinski
ngrod. štejem v čgst s/ovenskemg ngrodg, ki te prgvice nndi svojim mgnjšingm, je izjgvi/ predsednik Rgce in meni/, dg gg je posekno prevze/g orggnizgcijg dvojezič-negg šo/stvg, ki očitno kgže ng že/jo večinskegg ngrodg po greditvi tgkik mgterig/nik in dgkovnik pogojev, ki zggotgv/jgjo okstoj in vsestrgnski rgzvoj mgnjšin. .Zg/ pg je mgrsikje drggod odnos do mgnjšin tgk, dg jik pekg ng pot gsimi/gcije, sgj živijo v oko/jg, ki pomeni tg/i/ni /onec zg drgge ngrodnosti."
Zgstopnik koroškik 5/ovencev dr. Erik Prgnč pg je opozori/, dg njegovi rojgki ng Koroškem rgvno v istem trengtkg demonstrirgjo zg prgvice, ki so mgnjšingm v 5/ovenji sgmo po seki gmevne. Pogdgri/ je, dg je vzdgšje ng rgzprgvi preprič/jivo dokgzg/o, dg je mgnjšing eng-kovredni pgrtner in engkoprgvno izrgžg svoje zgkteve, mis/i in pokgde. /z tegg vzdgšjg očitno veje spozngnje, dg /gkko postgnejo mgnjšine trden most med ngrodi. „Zk/iževgnje /jgdi rgz/ičnik ngrodnosti ng povsem eng-koprgvni rgvni pomeni zgrne doživetje, iz kgteregg kom črpg/ moč zg ngdg/jnji koj zg ngše prgvice."
je skratka vse, kar sodi na pogrnjeno mizo. Obsega skupine posodja in pribora iz časa renesanse, baroka, rokokoja, klasicizma, bidermajerja, obdobja historičnih slogov in secesije. V pretežni večini gre za namizno opremo, ki je bila namenjena predvsem za slovesnejše priložnosti, tako da so razstavljeni predmeti hkrati tudi spomeniki obrtniške in oblikovalne veščine. Čeprav obsegajo posamezne skupine tudi povsem okrasne predmete (nastavke, vaze, figure), pa je težišče vsekakor na tistih kategorijah predmetov, ki so namenjeni rabi (pribor, krožniki, kozarci, sklede itd.) in torej razodevajo osebno kulturo gostiteljev minulih dni.
Za razstavo je izšel zelo dragocen katalog, ki poleg podatkov in barvnih reprodukcij razstavljenih predmetov prinaša tudi razpravo o razvoju namiznega pribora in posodja ter o kulturnozgodovinskih vidikih prehranjevanja in pogoščanja.
Hrvatsko numizmatično društvo pa je organiziralo razstavo .Vladimir Stoviček-medalje in Zelimir Janeš-taktile". Oba umetnika sodita v sam vrh sodobnega jugoslovanskega me-daljerstva ter razstava s svojim obširnim izborom, ki daje prireditvi določene poteze retrospektive, seznanja z razvojno potjo obeh umetnikov in z rezultati njunih ustvarjalnih naporov. Pomen in teža razstave pa je tudi v različnosti koncepcij obeh umetnikov, ki sili obiskovalca v primerjanje, tehtanje in razmišljanje o bistvu in možnostih medaljerstva.
Razstava v Arkadah je odprta dnevno od 10. do 19. ure, v nedeljah pa od 10. do 13. ure.

TONE SVETINA	201
Zadremal je s knjigo v roki. Zbudil se je, ko mu je s tleskom padla na Ha. Spe) je sanjal o velikih ribah. Tokrai fiu je prijel som, kakršnega še ni bil potegnil iz jezera. Črn in dolg kakor veslo. Neskončno dolgo ga je vlekel k bregu. Vsakič, kadar ga je privlekel do čolna, je bil manjši. Ko pa ga je nazadnje le potegnil na suho... je knjiga Padla na tla, pes je zarenčal in ga zbudil.
Skušal je znova zaspati. Želel je, da bi se povrnile sanje o velikem somu, da bi ga vlekel na breg, kjer bi mu z Veseljem zabil nož v zaglavno vretence ter gledal, kako jezno otepa z mastnim repom in odpira gobec z rdečimi Škrgami . ..
2
Vzhajajoče sonce je posrkalo jutranjo jesensko meglo * jezera. Nenadoma se je zablestela gladina z odtenki rumenečih gozdov in belimi vrhovi gora. Izza otoka, kjer so čemele zaplate odmrlega listja, je priplul čoln. Za njim se je od vzhodne obale vlekla bela brazda izginjajočih pen, naznanjajoč bližnjo spremembo vremena, ki draži živčne tjudi in ribe, da rade prijemajo.
Ozračje je bilo hladno in čoln s samotnim ribičem se je komaj vidno premikal. Vesla so skoraj tipaje segala v Vodo.
V	goščavi na skali tik nad železniškim predorom v Zaki se je zganit Tonček. Ko je dvignil k očem daljnogled in spremljal samotni čoln, so se mu poteze na obrazu zaostrile.
„Ali bo pravi?" je šepnil Nestor, ki se je pretegoval, da ne bi otrpnil od mraza.
.Mislim, da bol Za sabo vleče ribiške vrvice," je dejal Tonček in ponudit daljnogled Nestorju.
Le-temu je pogled zdrsnil skozii vejevje čez železnico in cesto na jezersko gladino.
.Major Wolf! Seveda! Kdo drug tako pozno jeseni lovi ribe?"
V	cerkvi pod gradom se je oglasil zvon. Bila je nedelja in pritrkavalo je k maši. Jugozahodnik jima je vel v obraz in zvonenje je tako močno donelo prek vodnih planjav, kot bi bila cerkev tik pod njima.
.Mu že zvonil" je dejal Tonček in potisnil predse novo nemško mavzerico z daljnogledom. Usmeril jo je proti čolnu, ki je od otoka zavil proti orumenelemu ločju in se bližal obali.
.Če se bo kot po navadi držal plitvin, kjer so ribe, se nama bo moral približati na razdaljo dvesto metrov v kake pol ure," je sklepat Tonček.
Tudi Nestor je pripravit puško.
Pomežiknila sta si, kar je pomenilo, da sta oba pripravljena. Čez čas se je tiho priplazil do njiju po trebuhu eden od dveh kurirjev, ki sta jima z brzostrelkama krila hrbet. Poročal je Tončku, da se je pod njimi, v bunkerju ob vhodu v predor, premenjala straža in da je odšla patrulja z mitraljezom proti postaji.
Pravi Vrni se na mesto! Dobro pazita, da nam kdo ne pride blizu, ker bi bili sicer izgubljeni."
Včasih se je zgodilo, da je patrulja zavlila navzgor na skale, ker so jih od tam večkrat vznemirjali ostrostrelci, pa
tudi z mitraljezi so že napadli postajo. Zato bi bilo nevarno, če bi imeti nasprotnika za hrbtom. Ležati podnevi le sto metrov nad progo je bito veliko tveganje. Če bi se dalj časa zadrževali v grmovju na tem nosu in če bi sovražnik zvedel zanje, bi jim lahko zastavil pot z dveh strani.
Prejšnji večer je imel Nestor naročenega trafikanta, ki naj bi bit prišel na zvezo. Ko je odhajal iz skrivališča za Savo, je srečal Tončka, ki se je takoj ponudit, da gre z njim. 2e nekaj časa sta skupaj iskala gestapovskega vodnika, domačina, ki je vodil Hartwickovo skupino po sledovih Tončkovih varnostnih grup. Trafikant je bil točen. Sestali so se v kmečki hiši na obrobju naselja. Od vseh vesti o dogodkih okoli nemških štabov sta bila najbolj vesela obvestita, da pojde major Wolt naslednji dan s čolnom ribarit. Tonček je bit ves iz sebe zaradi požiga Rodovne in zavoljo tega, ker so črnorokci grozili očetu, da ne bo živel več kot mesec dni. Nekajkrat so voglarili okoli hiše, še večkrat pa skrivaj čakali nanj. Pred kratkim je bil Tonček na štabu korpusa, kjer ga je zbodel Maks, kako da Gorenjci ne morejo pospraviti majorja Wol(a. Obljubil mu je, da jim bo poslal na pomoč Mihajla in še katerega od korpusnih diverzantov. Čeprav se Tonček ne bi odrekel tej pomoči, mu je čast velevala, da sami opravijo z njim, kot so s von Grahom in množico Woltovih tipalk. Tudi z Wolfom so imeli neporavnane težke račune. Dan za dnem so se šli, kdo bo koga.
Nestor je dobro čutit, da major Wolt vse bolj čvrsto stiska obroč okoli njegovega centra. Nastavil mu je že nekaj pasti, da bi ga spravil s sveta. Prek zveze je dobil sporočilo, da bi se župan rad sestat z njim in se o nečem pogajal. Namignjeno mu je bilo, da utegne major Wol( poskrbeti za njegovo bolehno mater, da bi jo izpustili iz koncentracijskega taborišča. Vabilo za navezavo stikov so nekajkrat ponovili. Toda Nestor se ni odzval. Slutil je past.
Radišani so se spominja!) dveh zgodovinskih dogodkov
Tudi po naših krajih so najrazlič nejša društva v minuiih tednih prirejata bučne proslave in pohode, ki so veljali obujanju spomina na dogodke pred dobrim polstoletjem. Zanimivo pa je, da se nobeno teh združenj — ne sedaj, ne v preteklosti — ni spomnilo nekaterih drugih dogodkov, ki pomenijo morda še večjo zarezo v zgodovini naše dežele in človeštva sploh. To dejstvo vsekakor upravičuje sum, da dotič-ni krogi, ali vsaj pretežna večina od njih, pri svojih praznovanjih zasledujejo povsem drugačne cilje.
Slovensko prosvetno društvo .Ra-diše" pa je priredilo minulo nedeljo v svoji dvorani pri cerkvi kulturno prireditev ob 35-letnici vdora nacističnih čet v Avstrijo in ob 25-tetnici deklaracije o človekovih pravicah.
Janko Ogris
PEHMSEDEMDESETLETMiK
Pred dnev! je Janko Ogris, po domače Mikiavž v Bitčovsu, zdrav in či) v krogu družine in prijateijev obhaja) svojo 75-)etnico.
Njegovo živijenje je en sam neprestan boj za dosego pravic koroških Siovencev. Čeprav se Janku Ogrisu v miadosti ni izpotniia njegova vroča ieija, da bi posta) učt-te)j, kar mu je zaradi narodnostne zavednosti prepreči) takratni nad-učiteij v BNčovsu, je kijub temu v svoji kuiturno-potitični dejavnost) )me) totiko odgovornih funkcij, kot maiokateri Stovenec na Koroškem. V ietu 1933 je posta) postanec v koroškem deieinem zboru, kakor je zdaj tudi njegov sin dež. posianec.
O iivtjenju Janka Ogrisa smo podrobneje )n obširneje poročati že ob njegovem čO-tetnem jubiteju. Zato tokrat samo ponovimo, da se more maiokateri koroški Stovenec ponašati s podobno zgodovino kot naš jubiiant Janko Ogris. Poteg šte-vitnih drugih tastnosti, s katerimi je obdarjen, je tudi ta, da z vetiko tju-beznijo sodetuje pri našem tistu, saj je eden naših najbotj aktivnih dopisnikov na terenu.
Ob njegovem živijenjskem jubiteju mu iskreno čestitamo in žetimo, da bi mu biio nakionjenih še mnogo zdravih in srečnih tet, da bi še naprej uspešno prispeva) k upravičenemu boju koroških Siovencev za dosego narodnih pravic in resnične enakopravnosti!
Ta prireditev je bila sprva zamišljena kot navaden koncert. Neposredna bližina avstrijskega državnega praznika in splošna načela dru-štvenikov pa so dala povod, da so prireditvi, katere sta se poleg drugih številnih gostov udeležila tudi predsednik Slovenske prosvetne zveze Hanzi Weiss in župan žrelske občine dvorni svetnik dipl. inž. Ernst Dobernig, dali poseben okvir. 12. marca letos je minilo 35 let od tistega dneva, ko so Hitlerjeve čete vkorakale v Avstrijo in so tako za sedem krvavih let zbrisale državno eksistenco te dežele. 10. decembra pa bo 25 let, odkar je glavna skupščina Združenih narodov na slovesen način proglasila svojo splošno deklaracijo o človekovih pravicah. Tragedija, k! se je pričela leta 1938, naj bi bila torej s tem proglasom deset let po svojem pričetku za vedno končana.
Pač pa se moramo koroški Slovenci povprašati, ali je ta deklaracija prinesla tudi nam popolno enakopravnost. Joset Friedrich Perko-nig, katerega oče je bil Slovenec, mati pa Nemka, je v svojih poznejših letih tožil, da se je odtujil slovenski narodnosti zato, ker so mu venomer dopovedovali, da je slovenščina jezik hlapcev in za za-
kotje in da mora ta jezik v tej deželi molčati. Isto nam gotovi krogi dopovedujejo še dandanes. Toda kdo more govoriti o enakopravnosti IjucJi, katerih jezik se javno sramoti in zaničuje? Ali se tako ne sramoti in zaničuje tudi ljudi, ki ta jezik govorijo?
Take in podobne so bile misli, ki jih je nanizal govornik v svojem nagovoru. Prireditev sama je bila nadvse pestra in razgibana. Ob začetku je bila kratka proslava, katero je otvoril moški zbor s ,Po-bratimijo", zaključil pa mešani zbor s Prešernovo .Zdravico*. Z recitacijami sta nastopila Franci, Walfer in Andrej Lampichler.
Koncert so pričeli s svojimi izvajanji .Radiški fantje". Doživeto so zapeli šest narodnih. Navdušiti so znali predvsem s svojo fantovsko prešernostjo. Nato je nastopil moški zbor, ki ga je vodil Stanko Wrulich. Radiški pevci so že od nekdaj znani po svojem ubranem petju. Zato so tudi tokrat kaj kmalu našli stik s poslušalci. S pretežno rodoljubnimi pesmimi pa je zaključil prireditev mešani zbor, ki ga je vodil $iman Wrulich. Na splošno je treba povedati, da je nedeljska prireditev zelo dobro uspela, tako po svoji vsebini in sestavu, kakor tudi po podajanju.
Planinci treh dežel
so se zbrali na tradicionalnem srečanju
Prejšnjo soboto in nedeljo je bito v Postojni 9. srečanje pianincev treh dežet. Srečanja, ki je vsako ieto v eni izmed deže! Furianija-Juiijska krajina, Koroška in Slovenija, so se poleg domačinov, ki so bili tokrat gostitelji, udeležili tudi predstavniki omenjenih dežel, med katerimi je bilo z dvema delegatoma zastopano tudi SPD v Celovcu.
Številne domače in tuje goste je pozdravil predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik. Po sprejemu pri predsedniku občinske skupščine Postojne, tov. Miranu Fajdigi, so si planinci ogledali največjo zanimivost tega kraja — Postojnsko jamo. Nato je v prostorih hotela „Ja-ma" sledil delovni program, ki je obsegal dva referata. Dr. Jurij Kunaver je predaval o svojevrstnosti kraških pojavov, Aleš Kunaver pa o poteku himalajske odprave na Anapurno. Predavanji sta predavatelja olepšala z barvnimi diapozitivi. V diskusiji oziroma razgovorih, ki so potekali v prijetnem vzdušju, je prišlo tudi do izraza, da bodo jugoslovanski planinci drugo leto na Plataku na Hrvaškem obhajali 100-letnico organiziranega planinstva, prav tako bodo italijanski planinci drugo leto proslavili 110-letnico obstoja italijanskega planinskega društva, Korošci pa 10-lct-nico rednih srečanj planincev treh dežel. Leto 1974 bo torej posvečeno jubilejnim prireditvam.
TudH žc primer
Čeprav se na Koros^etn nenehno izvaja ponentčeva-nje, do/oceni &rog! trdijo — po nače/anapad je naj-i?oZ;ša oivam^a, — da 5/ovenci Koroško „sfoveMlz!r%jo". Soj Siovencev na Korošcem za izpoinitev č/ena 7 državne pogodbe smatrajo nekateri za izdajalsko dejavnost napram rlvsfriji in za nevaren ekstremizem, zla/ so se tema žargona v zadnjem časa pridraži/i tadi avstrijski v/adni krogi, ki prav radi .operirajo" z izrazom .ekstremisti". Pri tem mečejo v isti koš neonaciste in 5/ovence, ki se korijo za izpolnitev člena 7 državne pogodke. Vendar pa številka 7, ki se pogosto pojavlja zapisana na raznik poslopjik, cestak itd., ni nič dragega kot opozorilo, da koroški Slovenci že id let zaman čakamo na izpolnitev člena 7 avstrijske državne pogodke in da ki kil že skrajni čas, da se nam dajo pravice, ki nam pripadajo.
Kijak zagotovilom vsek strank, da smo koroški Slovenci enakopravni, se ponemčevanje izvaja nemoteno naprej. Sp/ok smo prišli do spoznanja, da je ponemčevanje nekakšna manija, ki je nekaterim avstrijskim državljanom prešla v meso in kri. Ozdravitev tega kolest-nega stanja je seveda zelo težavna. Opisati vam kočemo enega izmed neštetik primerov, ki se stalno ponavljajo in mečejo tlako Inč na avstrijsko, zlasti pa na koroško javnost.
Pred nekaj leti je na pianini Kože! v Karavankak nad Podrožco pogorela pastirska kajta, last pašniške zadra-
ge v St. /akoka v Poža. Pastirsko kajto je imela oziroma ima še danes v najema neka smačarska organizacija iz Vrke. Po so po požara kočo spet zgradili, so seveda oknovi/i tadi najemniško pogodko, v kateri je kilo med dragim izrecno poadarjeno, da se ime pastirske koče „Koscl?!fz%l;%Mf" ne sme spremeniti. Letos spomladi pa so se pojavili plakati, ki so vakili na tradicionalni .Karavanski tek" in na katerik so pastirsko kočo na Kože! že imeli .prekrščeno" na ime .Veldnerkatte". Padi koroški tisk je prevzel novo ime.
Pakšnik in podoknik primerov ki lakko naštevali še in se. Če sedaj tem Ijadem, ki so odgovorni za vsekino plakata, očitamo, da je to, kar so storili, nepravilno in da se tema pravi ponemčevanje, kodo seveda ažaljeni in takoj trdili prav nasprotno, češ, poglej jik Slovence fpo navadi aporakljajo zato drag izrazj, spet imamo dokaz, da Slovenci slovenizirajo Koroško.
Čeprav je okče znano — saj zgodovina o tem piše — da je Slovencem pretila nevarnost vedno s severa (Drang nack dem 5'adenj, se Slovenci niso nikoli zatekli k jadikovanja, da imajo strak, kot to delajo zadnje čase ve-lenemško in Jašistično asmerjeni krogi na Koroškem oz. v Avstriji. Splok opažamo, da so ti krogi zelo .plašni", saj se po vsaki akciji, ki je kila naperjena proti koroškim Slovencem, takoj distancirajo od nje — zakaj neki?/
9. srečanje planincev treh dežel je imelo obeležje svojevrstnosti kraške-ga sveta, čigar lepote in znamenitosti so si naslednjega dne ogledali. Tako so med drugim obiskali tudi Institut za raziskovanje krasa v Postojni ter si ogledali še druge kraške zanimivosti na področju Postojne. Občudovali so 9 kilometrov od Postojne oddaljeni Predjamski grad, katerega početki segajo nazaj v 13. stoletje. V njem je tudi majhen arheološki muzej. Pri Pivki jami, ki je od Postojne oddaljena 5 kilometrov, pa planinci imeli piknik. Kampin
pri Pivki jami slovi kot eden me najlepšimi v Evropi. Prvotni načrt, da bi se povzpeli do Vojkove koče na Nanosu, kjer naj bi bil piknik, so morali zaradi slabega vremena opustiti. Kljub temu je srečanje doseglo svoj namen, saj so udeleženci bili teoretično in tudi praktično seznanjeni s posebnostmi kraškega sveta, ki odkriva svoje čare prav na področju Postojne.
Tudi drugače je srečanje bilo uspešno, saj je mnogo prispevalo k nadaljnji poglobitvi tovariških odnosov med planinci treh dežel.
Siovensko p)anin:ko društvo v Ceiovcu vabi čiane )n pri-]ate){e na iziet na
RATITOVEC
v nedeijo 4. novembra 1973. Zbiratišče ob 6. uri zjutraj pred Miečnikovo bencinsko črpaiko v Kožentavr).
Ratitovec je 1672 metrov visoka gora nad Seiško do-!ino, s katere se ztasti v jesen) nudi čudovit pogted na oko-tiške vršace. Ratitovec spada v skupino vrhov poti prijateij-stva.
Peija!) se bomo z avtomobi-)i preko Škofje Loke skozi Sei-ško doiino do naseija Prtovč nad Žeieznik). Od tam je še eno uro hoda na vrh, kjer je tud) pianinska postojanka. Vrača!) se bomo preko Sorške pianine v Bohinj in s) ogie-da)i še zanimivost) Bohinjskega jezera.
S pianinskimi pozdravi!
Odbor
Tone Svetina: UKANA Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA______________________________Tof
Spričo slabih izkušenj vseh, ki so se pogajali z gestapom, in spričo sumničenj, ki so se med tovariši takoj porajala, se ni hotel spustiti v nobeno igro. Ob mislih na razrušen dom in bolno mater, ki je zaradi njega še v večjih težavah, mu je biio hudo pri srcu. Tudi on se je hotel rešiti nevidnih rok, ki so mu stiskale vrat. izvedel je, da poročnik Hartwick s skupino nevarnih domačinov nenehno vohlja za njegovimi obveščevalci in da Ima nekaj ijudi nalogo, ujeti ali ubiti Tončka, ki je bil strah in trepet nemških podrepnikov, saj je bil povsod in nikjer, zmeraj na pohodu kot volk. Nestor ni mogel odreči, ko je Tonček predlagal: .Greva nadenj. Midva sama. Zdaj ali nikoli. Gre za to, ali bo on nas ali mi njega."
Nestor je vedel, da ima Tonček prav. Ko se je stotnik Vogt premaknil s svojimi psi še bliže reki in je zašel včasih tudi čeznjo, neposredno v njegovo bližino, je premaknil svoje taborišče uro hoda više, pod Planino Pečano, v skrito zakotje, kjer so se izgubljali celo lovci. Komaj so si urediti taborišče in steze za zveze, že so nekega meglenega jutra doživeli napad. Prišli so policisti in Hartwickova skupina. Na srečo je bilo enega izmed njegovih fantov nekam nagnalo in je zablodil malo stran od taborišča, na rob, pa je med drevjem zagledal Nemce, ko so se počasi vzpenjali po strmini skozi goščavo in obkoljevali taborišče. Fant je s hlačami pod koleni nekajkrat ustreliti s pištolo in tako opozoril tovariše na nevarnost. Precej stvari so pozabili v kolibi: nahrbtnike, papirje in pisalni stroj. Dva fanta sta padla, enega je okla! pes, medtem ko so Nemci izgubiti samo psa, ki ga je ubila partizanska krogla. Nestor in Tonček nista še odkrila, kdo bi jih lahko izdal v iako skritem kraju. Nestor je preselil center daleč stran, v Bohinjsko kotlino, kamor Hartvvick in Vogtovi psi niso našli, ker bi se prej srečali z odrednimi stražami.
Da major Wolf in župan nista bila za požig vasi, jim je poročal Rieget. Tudi trafikant je potrdil to, pa le niso verjeli. Zanje je bil Wo!f vir vsega zla, z njim so hoteli poravnati račune tudi za vse tisto, kar so počenjali drugi.
Pred nekaj dnevi so pripeijali k Tončku človeka, ki je z njim sodeloval v prvem letu vstaje. Nemci so ga zaprli in izpustili, nekaj časa je boleha), ko pa se je pozdravil, so ga spet zaprti. Zdaj je prišel na Jelovico, v partizane. Te-renci so ga sprejeli medse. Ta možakar, ki je imel doma ženo in otroke, je padel pred Tončkom na kolena in povedal, da so ga spustiti iz zapora zato, da bi ubil Tončka, Nestorja, ali Jelovčana, katerega koli od njih, ki bi prišel prej na zvezo. Vosovci so med ljudi vrgli vest, da je bil mož pri nekem napadu ubit, v resnici pa so ga poslali v eno lizmed skritih delavnic korpusa.
O vsem tem sta premišljala Nestor in Tonček ko sta čakala na čoln, ki ga je zakril lok obrežja. Naposled se je le pokazal. Tonček je v daljnogledu zagledal moža v uniformi, ki so se za njim poditi zaman več kot leto dni. Zdelo se mu je prav neumno — pred dvema letoma bi ga bili zlahka ujeli ati ubiti, saj se je sam pogajal s partizanskim poveljstvom, s partijo in oblastjo, medtem ko so Nestor in njegovi opozarjali, da je prevarant in provokator ...
Tonček se je skušal umiriti. Predse je potisnil puško z daljnogledom. Preračunala sta, da bosta sreljala iz razdalje dvesto ali tristo metrov in da jima tokrat ne bo ušel, razen če splava k ribam v vodo ali zleti k pticam v nebo.
Na njuno veliko presenečenje pa čoln ni zavil k obali. Major Wolf je zaveslal v širokem loku vstran, da bi obkrožil otok. Ko da bi nekaj slutil, je hitreje premikat vesla ...
.Ta hudič naju je zavohal," se je pridušal Tonček in stisni) kopito tesno k ramenu.
.Najmanj štiristo metrov je daleč, če ne več, toda pri' tisniva, tale zelo težko pride na muho!"
Čoln je drsel enakomerno, za njim se je vlekla široka bela sled. Mož v čolnu je malo močneje pritegnil z ievim veslom, tako da se je njegov široki hrbet zožil in se ja proti njima obračai z bokom. Tonček ga je ujel v daijno-gledov križ. Globoko je zajel sapo, da bi bil miren. Nestor je nestrpno čakal na njegov strel.
V smrečje nad njima je priietela od jezerske obala šoja in zakrehala, kot bi jo kdo zmotil.
Strel je ostro jeknil nad gladino. Voda ni brizgnita-Človek v čolnu se je naglo upognil, kot bi bil zadet, in na-pravil nekaj zavesljajev, da je čoln zdrsni) v bočno lego-
Ustrelil je še Nestor in voda je brizgnila tik ob čolnu-Ko pa je spet odjeknil Tončkov strel, se je postava v čolnu dvignila, se zagrabila z roko za prsi in padla v vodo.
.Zadet je!" je zarenčal Tonček in val zadovoljstva ga je preplavil, ko je odložil puško in dvigni) daljnogled.
Na mirni gladini je čoln obstat nepremično, okoli njega so se širili in izgubljali krogi, kot bi bil kdo vrgel v vodo velik kamen.
.Kaj pa, če je samo ranjen?" je podvomil Nestor.
Se nekajkrat sta ustrelila na čoln — morda je Wol( z" njim? Voda je pljuskala, čoln se je vijugal. Nista še izpraznila šaržerja, ko se je onkraj jezera, pri hotelu PetranU, oglasil brzostrelni top. Veriga eksplozij je zahrumela p° skalah tik nad njunima glavama. Za hrbtom se je vžgalo praprot in trava.
Na železniški postaji je zabobnela strojnica. Pognaia sta se — s spremljevalcem vred — skozi sikajočo točo drobcev in oblačke strupenega dima. Veje so ju totkie p° obrazu.
Ustavili so se šele globoko v gozdu, v zavetju robo* da so prišli do sape in se razgledali, če je pot v strmo
72 D 697/73
/m Namen afer jRepubJijkr/
!z Biičovsa in okoiice
Ddj Pcz/rF^gcncFf Ff/^gerr/Mrt F^č ^Hrc/j Jcw P/cFrcr FGP Dr. FreM-^er ;/! (/er	gcgen DcrFert
wcgew GFcrtrcZMMg ^gea J/e 5/cFerFe/f Jer FFre wacF ^cr 79. 70. 7973 zn Gegerzw^rt ^ Pr/v^MF/ZZgers Dr. /ene/ Fe/J-yr zzzzJ jez'we^ Vertreters Dr. /vzzr/ 'F. A/aycr, ^ow;'e zzz /lM?f eiewFe/r Jes ^e^cFM/J/g^err F/erFert GzzZZezz^rzzrzMer ^zzrc/zge/zz/zrierz 6//eM?/ZcFeM F/zzzzpZ-^er/zzzzzJ/zzrzg zzz PeeFr erFdHMt;
Der FescFM/J/gte
FferFeri GM^^erzFrMMrzer,
% /g/;re, ^4wgeste//ter, 7^6tfwzzrzzzi-*^or/, /i?w Fe//er 77, /sf
scFrr/J/g,
Fzzt zzzM 37.	7973 zn T^/zzgerz/zzrZ
^rcF J/e Ver/zzuzzng zznJ Vero'//ew:-^'cFzzng Jes .drf/Fe/s ^F\: nzz/zt Jer ^/erFst" /nsFesonJere Jer Fextste//ew.* -So FdMM ZcF nzzr Fe/ nzczner A7ez'wzzwg c/ezFen.- /n nzeznen /lzzgen z^Z Jer '.DežnzzzfJzen$Z" /zzzzJ zznge^c/z/oMene ^erezMe/ Jzzy 7(reF^gescFw//r 7(Jrntewy ^nj ^o/eFe GescFw//re wzzeFern Fe-^annz/zcF" zn Jer rlzzjgzzFe Jer perzo-^MeFezz Dr;zcFjeFrz'/f ^S/ofenjFz' Vest-^/F" voz?! 37. y. 7973 zzzz/ S 3 Jen PrzvgfgnF/Jger Dr. /ose/ Fe/Jner zn ^nenz Dr^eFioerF nnnzenf/žcF oFne ^n/zzFrzzng Festzznznter 'FzzfszzeFen ver-^cFj/eFer FzgenseFzz/zen zznJ Geszn-"Kngen gezzeFen.
Fr FzzZ F/eJrrrcF J/e GFerZreZzzng ^acF ^ 797 $;G, J' 29 FressegeseSz ^gangen zznJ wzrJ F/e/Jr nzzcF J 793
Siovensko prosvetno društvo ^Edinost" v Piiberku
vab) na predavanje
„KARNTNER HE!MAT-D!ENST VČERAJ !N DANES"
k) bo v soboto 3. 11. 1973 ob 19.30 ur) v dvorani gostii-ne „Rb::iw!rt" {Stefitzj v PH-berku.
Predavate!}: Zdravko Ve))k, študent prava na Dunaju.
Predavanju siedi diskusija. Vsi prisrčno vabijeni!
Odbor
StG zwežfer Szrzz/szzZz zznZer ylnwen-Jzzng Jes ^ 267 JtG zzz ezner Ge/J-sirzz/e von
S 1.000.— jtausendj
zrn Dnez'nFrzng/zcFFezZs/n// 3 Fzzge /trresz
zznJ gcnzJ^ J' 3^9 5tPO zzznz Strzz/-Fosrenerszztz, sowze geznJ^ ^ 29/2 Fressegesetz zzzr ZzzF/zzng ezner Ce/J-Fzz/?e von
S 2.000.— j:weitausend)
nn Jen OFnznnn Jes /GzrnZner /7ez-nzz:tJzens7es Dr. /ose/ Fe/Jner
verzzrtež/r.
GenzJ^ ^ 73 PressegeseZz /st Jer FeseFzz/JzgZe verp///cFret, Jze Ver-o'//enf/z'cFzzng J/eses GrZez/es zn Jer ersten oJer zwežten Nzznzzner Jer perzoJzseFen DrzzeFseFrz/f ..^/czzensFz VestnzF" nzzcF FecFzsFrzz/t Jzeses Dr-(ez/es JzzrcFzzz/zzFren, wz'Jrz'gen/tz//s nF Jzesenz ZeztpzznFt Jze ^zerzoJ/se/re DrzzcFscFrz/t nzcFz nzeFr erscFeznen Jzzr/.
GWM^^77P^M^M^ZWW/J^ Ver/zz// Jer z7zzsgzzFe vonz 37. $. 7973 Jer PerzoJzscFen DrzzcFscFrz/z „S/o-vensnz VesZnzF" zzngeorJneZ.
Genzžz/? y 3 PressegeseZz Fzz/zen Jer F/genZMzner zznJ Jer Ver/eger Jer /ze-r/oJ/scFen DrzzcFscFrZ/z „S/ofensFZ VestnZF" zzzr zzngefeZ/zen F/nnJ nzzJ Jezn PescFzz/JzgZen /zzr Jze Ge/JsZrtz/e, Jze Ge/JFzz^e zznJ Jze /fosten Jes Ver/nFrens.
PezZrFsgerZcFf Ff/zzgen/zzrZ
^Ff. 72, zznz 79. 70. 7973 Dr. /ZzzJnMr FreszzeFer
Pred nedavnim smo v naši občini obhajali pomembno in tudi redko siavje — zlato poroko.
Pred 50 leti sta si v tukajšnji župni cerkvi podala roke k zakonski zvezi Jožef Raihman po domače Ljinči na Moščenici in Marija rojena Užnilt p. d. Plažicava v Št. Janžu. Z mladostno vnemo sta tedaj mlada po-ročenca prevzela Ljinčijevo posestvo v svojo last in oskrbo ter tako razbremenila ženinovo mater, ki je morala voditi domače gospodarstvo, ker je njen mož že dolga leta poprej umrl. V prvi svetovni vojni je padel en ženinov brat, drugi pa je še v stari monarhiji postal sodnik. Ker je bil zaveden Slovenec, po plebiscitu ni dobil službe v domači deželi. Zato je bil prisiljen preseliti se v Jiugosla-vijo, kjer je bil dalj časa okrajni sodnik v Prevaljah in nato v Kočevju. Kmalu po upokojitvi ga je smrt prezgodaj ločila od svojih dragih. Sedaj počiva v Zalah pri Ljubljani.
Ljinčijeva kmetija je zelo razsežna in zato sta mlada gospodarja morala krepko prijeti za krmilo, da sta kljub gospodarskim krizam privedla kmetijo do lepega ugleda. Prav ta kmetija je bila podlaga njunemu sinu, ki je danes gospodar, da jo je dvignil na stopnjo najsodobnejšega gospodarstva.
Ko je leta 1920 pogorel velik del vasi Moščenice, sta tudi Ljinčijeva hiša in gospodarsko poslopje postala plen uničujočega ognja. Ker se starejši sin ni vrnil iz prve svetovne vojne, je moral, četudi še mlad, današnji jubilant Jozej pošteno prijeti za delo. Morda je prav ta doba trdega dela bila odločilna, da je Jozej Še danes delaven, tako da mu marsikateri mladi ljudje le težko sledijo pri delu.
Oba jubilanta sta bila tudi že pred poroko zelo delavna v naših slovenskih kulturnih društvih — Jozej v bilčovskem, Mojcej pa v šentjanškem. Oba sta v svoji mladosti v igri in pesmi imela svoje veselje. Rada pojeta še danes in ni je društvene pri-
Dom v Tinjah vab) na dvodnevni
SEM!NAR O DRUŽtN!
#v soboto 3. novembra 1973 od 9. do 16.30 ure.
Predavateij: dr. ivan Hribernik, Kranj.
# v nedeijo 4. novembra 1973 od 9. do 16.30 ure.
Predavateij: prot. dr. Anton Trstenjak, Ljub-tjana.
Vabijeni so starli in vigoji-teiji, profesorji, učiteijice in učiteiji.
reditve, da je ne bi obiskala, če jima le zdravje to dopušča. Zavednost in zvestoba svojemu slovenskemu poko-lenju je od davnih časov pri Ljinčije-vih doma in se je seveda prenesla tudi na njihove otroke. Rodilo se jima je pet otrok, tri hčerke in dva sina. Eden sinov je v pretekli vojni moral
Počastili smo spomin
na junake protifašističnega boja
V
V teh dneh smo na 40 pokopališčih širom južne Koroške počastili spomin tistih junakov, ki so na naši zemlji darovali življenje v oboroženem boju proti fašizmu — pripadnikov številnih evropskih narodov, ki so se na Koroškem kot partizani bojevali za osvoboditev zasužnjenih narodov in s tem tudi za osvoboditev Avstrije. Na vseh teh pokopališčih so predstavniki Zveze koroških partizanov položili vence, prav tako pa so vence polagali tudi predstavniki jugoslovanskega generalnega konzulata v Celovcu.
Prejšnji teden, na predvečer avstrijskega državnega praznika, so se predstavniki Zveze odporniškega gibanja in žrtev fašizma (KZ-Verband) na celovškem centralnem pokopališču poklonili spominu žrtev, ki so med leti 1938 in 1945 darovale svoja življenja za osvoboditev izpod zločinskega nemškega fašizma. Komemoracije so se udeležili tudi slovenski zastopniki žrtev fašizma.
Predsednik KZ-Verbanda Joset Nischelwitzer je ob tej priložnosti v kratkem nagovoru spomnit, da je boj zoper nemški fašizem zahteval milijone človeških žrtev, med njimi tudii stotisoče Avstrijcev. 2700 so jih obglaviti, 16.400 so jih pomorili z zloglasnih fašističnih taboriščih, 8000 jih je umrlo pri mučenju v gestapovskih ječah, več kot 66.000 avstrijskih Zidov pa je moralo umreti samo zato, ker so bili drugega verskega prepričanja. Govornik je tudi poudaril, da je na 40 koroških pokopališčih pokopanih več kot 500 mož in žena, ki so kot partizani žrtvovali svoje življenje za osvoboditev izpod fašizma.
V svojem govoru pa je predsednik Nischetvvitzer tudi opozoril na današnji razvoj na Koroškem, ko neofašizem spet dviga glavo. Zato je poudaril, da je treba predvsem mladini pojasniti, kaj pomeni fašizem, da ogromne žrtve, doprinesene v protifašističnem boju, ne bodo ostale zaman.
dati življenje za pustolovščine Hitlerjevega tisočletnega rajha, drugi pa je naslednik na kmetiji, medtem ko so hčerke poročene v domači župniji. Da je bil slavljenec tudi napreden in razumen slovenski kmet, priča dejstvo, da je bil dalj časa krajevni načelnik Slovenske kmečke zveze in tudi v drugih kmečkih organizacijah, kjer je odločno zastopal težnje naših slovenskih kmetov.
Slavje zlate poroke je bilo prirejeno v duhu domačnosti in sloge s pričetkom v naši župni cerkvi. Pri zlati maši so sodelovali trije duhovniki — domači župnik Kassl, nečak slavnostnega para Rudi Safron in domačin kaplan Kapus Valentin. Cerkveno slavnost so še povzdignile pevke in pevci društvenega mešanega zbora pod vodstvom pevovodje Foltija Kapusa. Po cerkvenem obredu so se številni svatje podali k Miklavžu, kjer jim je gostilničarka Kati Ogris, hčerka slavljencev, pripravila obilno gostijo. Ob prepevanju lepih slovenskih pesmi so se gostje še dolgo v noč zabavali in ob najlepšem razpoloženju obhajali jubilej.
Pred koncem slovesnosti je Janko Ogris starejši v lepem in pomenljivem govoru na kratko orisal potek petdesetih narodu in naši slovenski zemlji posvečenih let ter jima prisrčno čestital k jubileju v želji, da bi doživela še mnogo srečnih in zdravih let.
Tem voščilom se pridružuje tudi uredništvo Slovenskega vestnika, čigar zvesta čitatelja sta oba jubilanta.
Na Potoku pri Bilčovsu je pred kratkim umrla Rotija Bister, rojena Pajnter. Doživela je visoko starost 83 let.
Že v mladih šolskih letih je morala vsled težkih življenjskih pogojev takratnih let, ko so delavske go-staške družine svoje člane le težko preživljale, služiti kmetom za pastirico. Pozneje je služila še mnogo let kot kmečka dekla, dokler se ni poročila z Mihaelom Bistrom. S svojimi prihranki sta si na Potoku zgradila hišico. Ker sta bila pridna in sta se dobro razumela, sta z delom prislužila toliko, da je bilo za življenjske potrebe. Pred dobrim letom je umrl mož Miha, sedaj pa mu je sledila še njegova žena, tako da sedaj oba počivata na bilčovskem pokopališču in uživata večni mir.
Pretekli ponedeljek se je v delavnici lesnega podjetja Francija Gasser-ja hudo ponesrečil mizar Schelander Franci iz Moščenice. Stroj mu je odrezal vseh pet prstov leve roke. Z našim Francijem, ki je tudi pevec moškega pevskega zbora SPD Bilka, iskreno sočustvujemo in želimo, da bo ozdravel in zopet prišel kmalu med nas ter da se bo po možnosti še nadalje mogel zaposliti pri domačem podjetju.
^one Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tort
Pobočje prosta. Umik bi jim lahko z dveh strani naglo ^drezali. Zato so spešiti naprej z vso naglico, dokler **'So prišli na pobočje Pokljuke.
Čoln na jezeru se je umiril. Skozi prestreline se je vanj ^Stekala voda. Vesla so ležala na gladini kot odmrle jbke, vrvice z blestivkami so se potopile na dno. Gladina ^ bila zrcalno mirna. Senca zvonika je ležala na njej kot Vozeča konica kopja.
3
Po zvijugani poti se je vzpenjala kolona s konjenikom. Prihajala je s Primorskega. Na sedlu so se ustavili, da oi se oddahnili. Pred seboj so v daljavi zagledali visoko planoto Jelovice. Za njenimi gozdovi se je poganjala v nebo ^Origa sneženih triglavskih gora, vzporedno z njo pa hribi ^Oravank. V prosojni luči so se gore grmadile druga ob drugi kot nepremagljiva pregrada.
.Gorenjska, kako lep in nevaren svet!" je dejal ko-*'ienik skupini do zob oboroženih fantov, ki so ga spremili.
Sonce je zagrnil oblak in na pokrajino je padla temna
Ssnca.
.Gestapo... Kdo ve, kje in kdaj se bomo srečali z ki'm," se je konjenik obrnil k Blisku, ki ga je bil Maks do-^čil za spremljevalca članu vrhovnega štaba narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije in slovenskega centralnega ^miteja partije tovarišu Mihi. Bili so na poti v blejsko-ihinjski kot, kjer so pokrajinski aktivisti sklicali veliko ^jaško politično posvetovanje.
Po primorskem osvobojenem ozemlju so se precej pogovarjali o gestapu. Mihi so nekateri odsvetovali to pot,
so se višji voditelji vso vojno — razen redkih izjem —
izogibali Gorenjske, nad katero je ležala senca gestapa, kjer je gospodaril Wolf z zankami in pastmi.
Na korpusni Ozni je bil Miha izvedel — in tudi sam je tako menil — da je strah pred gestapom pretiran. O tem ga je prepričal Jelovčan. Govorice, da ne veš, s kom imaš na Gorenjskem opraviti, so zgrešene. Služile so ciljem dobro preračunane nemške propagande, ki naj bi hromila moč odpora. Gestapovska moč na Gorenjskem da je malenkostna v primerjavi z belogardizmom v drugih pokrajinah.
Miha, ki se je bil že srečal z gestapovskimi šefi v begunjskih zaporih — tja so ga bili z zajetimi voditelji odpora na zahtevo Nemcev poslali Italijani, ne da bi bili vedeli, kdo je pravzaprav — se ni bal. Razložil jiim je, da je vsaka policija, tako tudi gestapo, omejena v svoji moči. Ker se ukvarja predvsem z ukanami, je lahko tudi sama ukanjena, če se spopade z ljudmi, ki poznajo njene metode. Miha je imel iz svojega dolgoletnega partijskega dela, ko so ga nenehno preganjali, obilo izkušenj s policijami vseh vrst.
Blisk mu je dal prav. Če bi bil Wolf res tako močan, bi bil Jelovčana, Nestorja, njega in še koga drugega že davno vzel vrag. Gestapovska moč se je skrhala. Partizanska varnostna služba, za katero so delale oči in ušesa oboroženega naroda, je gestapu uspešno kljubovala in ga preraščala.
Blisk je zdaj delal na Ozni devetega korpusa, prj Maksu. Domenila sta se bila, da bo opravljat izredne naloge. B<il je mlad in neugnan, zato je zdržal nenehno na poti. Pomagal mu je iskati agenta Alfo, na skrbi je imel pripravljanje atentatov in podobnih težavnejših nalog, ki mu jih je dajal Maks. Pred nekaj dnevi je izvedel zamisel, o kateri sta se menila že z Artijem; le-ta je bil nedavno odpoklican v Belo krajino na centralo, k Matiji.
Sestal se je bil z Doris. Povabil jo je v bližnjo vas in v meglenem mraku sta se sešla na robu gozda. Spremljevalce je bil odstranil, tako da sta govorila med štirimi očmi. Krajevni aktivisti so jo vsii po vrsti hvalili, kako nesebično pomaga odporu z denarjem, blagom in obveščevalnimi vestmi, do katerih bi se težko prikopali.
Blisk pa je drugače gledal na njeno delo. Po Maksovem nalogu jo je kar naravnost in trdo prijel. Povedal ji je, da dvomijo o njeni iskrenosti in da je vse njeno delo na tehtnici. Vztrepetala je in njene oči so užaljeno zagorele. Ugovarjala je na vse načine, vendar mu ni ušlo, da rahlo drhti in skušža omrežiti tudii njega. Toda on je bi! trden. V zaporu je zasliševal tudi Gorazda, ki so ga povezovali z njo in z majorjem Wolfom. Osebno je bil prepričan, da Gorazd ni nič kriv, toda okoliščine so govorile slabo zanj. Blisk je komaj prepričal Maksa, da so podaljšali preiskavo. Gorazd mu je bil povedal, kako je z njo in da je nevarna, ker zna omrežiti vsakega moškega. Takrat, ko so imeti z Wolfom prve stike, so vsi mislili, da ga je ona omrežila in ga s tem pridobila za osvobodilni boj. Blisk je spoznal, da Gorazd ni pretiraval. Življenja žejno žensko telo, ki je dišalo po sveži postelji in vabljivih užitkih, toploti, romantiki in skrivnosti, je bilo vaba, ki se ji je bilo težko odreči. Celo njemu, ki je tako ljubil Melito ...
Ni ji pustil do besede. Povedal ji je, da jo nekateri iz nene bližnje okolice obtožujejo, da je gestapu napravila mnogo več uslug, kot bi bilo za dvostranskega agenta dopustno; očitajo ji celo krivdo za smrt nekaterih aktivistov v okolici.
Toliko da se ni zjokala. Skušal jo je pomiriti. Dejal ji je, da ji partizani dajejo možnost ovreči ta sumničenja s tem, da likvidira majorja Wolfa — lahko ga zastrupi, ati pa — kar bi bilo še bolje — mu podtakne v sobo, kjer se je vstavljal, mino. Razložil ji je, da bi uporabili mino na
Jakec in teta Poiona
Ko je bito Jakcu tri teta, so ga doma naučiti povedati, kje stanuje. ,Za vsak primer, če te kdo ukrade," se je namuznita babica. Brž je znat zdrdrati: .Jaz sem Polajnarjev Jokec iz Strme poti šest." — ,No, zdaj te bodo že vedeti pripetjati domov, če bi se ravno izgubil," si je oddahnila mamica.
Tako, predstaviti smo vam Jakca. Toda, če že govorimo o njem, moramo seveda omeniti tudi , da ni marat tete Potone. Ni je marat, pa pika. Posebno pa se mu je še zamerita potem, ko so začeti šušljati po utici, da tepe putke, če ji ne zneso jajc. Da je ni sram) Jakec je limet putke hudo rad. No, hvata bogu, Potona sptoh ni bita njegova teta, ampak soseda. Le praviti so ji tako.
A glej smolo) Prav prvega v mesecu je potrkala na njihova vrata. Prijazno je zavita oči — in zacvitita: ,Mi posodite za uro ati dve Jakca, tega pridnega fantiča? Bratovemu sinčku bi rada kupila obteko, pa bi jo kar na njem pomerita. Seveda bova šta v
Uganke
Nisem sonce, vendar svetim.
Gorim, a ognja ne zanetim.
(03]UJ0Z)
Vsa je siama izgoreia, hiša je ostaia ceia.
(od]d)
Obieke štiri v ietu dni, kdo zamenja, ugani ti!
(OADJDN)
Čuden je res ta stric: zdaj je svetiih, poinih iic, potiej hujšati začne, dokier končno ne umre. Teden dni nato ga ni, potiej pa spet oživi in čez čas ta čudni stric :pet je svetiih, poinih iic.
(ouni)
S .p" me je maio, z .n" me ni nič ostaio.
(oi?iu-oi?!d)
mestu tudi v slaščičarno, na torte, mmm, na stadke torte. Pa pazila bom nanj, na moč pazita)"
Kaj hočete? Mamici res ni preostato drugega, kot da posodi Potoni Jakca za tisto dopoldne. Obtekti so ga v modro obleko, sedta sta na avtobus in se odpeljala v mesto.
Po trgovinah se je trto tjudi. Seveda, okrog prvega je vedno gneča, ko prinesejo očetje k hiši denar. Sta sta mimo staščičarne. Teta Potona se zanjo še zmenila ni. Zavita sta v prvo trgovino, pa v drugo in tretjo. .Majhnega otroka imam s seboj," je cvilita Potona povsod, — .pa še botan je povrhu. Spustite me vendar naprej, res ne morem čakati v vrsti." Ljudje so biti prijazni---in so ju spu-
stiti naprej. Toda — ne mistite, da je kupovala Potona obleko za nečaka) Kje neki! To je bil namreč te Izgovor. V resnici je rabita Jakca za to, da ji nli bito treba — kot se spodobi — čakati pošteno v vrsti. O, ti presneta) Seveda, če tepe putke, ni to nič čudnega. Ctovek bi ji pripisat vse grdobije na tem svetu. Jakcu se je dokončno zamerita. Od sivega obupa ga je točita te še miset na staščičarno.
Potem sta šta mimo druge staščičarne, in mimo tretje — zadnje v mestu. V nobeno nista zavita. Potona se je vsa predata kupovanju toncev in žtic in rjuh in v vsaki trgovini se je na njegov račun zrinita mimo vrste. Deset metrov od zadnje staščičarne, ki jo je Potona kajpada spet prezrta — pa je Jakcu
pošlo potrptjenje. V očeh se mu je prižgala iskrica. Na vogalu je stat poticaj. Ko sta bita te še meter, dva od njega, — je nenadoma odprt usta in se pričet dreti na vso moč: .Pomagajte, pomagajte, ukradli so met Jaz sem Jakec Polajnar jz Strme poti šest! Pomagajte, ukradti so me!"
Poticaj se je v hipu obrnii in ju ostro premerit. Teta Polona je prebtedela kot kreda. Brž ga je potegnita za rokav. .Za božjo votjo," je siknila, .kaj se pa dereš? Si znorel?" Jakec je globoko zajet sapo, napet grto in spet zatulit: .Na pomoč, ukradti so met Jaz sem Jakec iz Strme potit*
Poticaj se je odtepit od vogala lin stopit k njima. .Je to vaš sin?" se je ostro zazrl Poloni v oči. Potono je popadla rdečica. .N-N-ak, n-ni," je jectjala. .Nečak? Vnuk?"
—	je vrtal policaj dalje in gtedat vse ostreje. Teta Potona se je dokončno zmedla. Rdeča kot paradižnik je odpirata usta in hlipala
—	in nič pametnega ji ni prišlo na miset. Tega seveda ne sme povedati, da je z Jakčevo pomočjo gotjufata tjudi v trgovini. Kaj naj si izmisti?
Toda policaju se ni dato čokati. .Pojdite z menoj na postajo policije," je ukazat rezko. Teti Potoni so se šibita kotena, da je komaj hodila — in tako sram jo je bito, da bi se najrajši vdrta v zemtjo. Glavo je skrita za široko rdečo ruto, da je ne bi opazit kdo od znancev iz utice, tn na Jakca je bila tako strahovito jezna, da bi ga zmteta v drobno
VLADO FIRM
Gorska kraljica
Megla, ki so jo prepodili vetrovi, se je razpotegnila proti spečemu Barju. Pernati prebivalci so še dremali in poležavali v svojih toplih gnezdih in tudi kak štirinožec je bil še presanjav, da bi se pretegnil na svojem ležišču. V travi, mlakah, pod širokim listom ali v krošnjah košatih bukev, je tako živel in dremal mali pisani svet vseh letnih časov.
Na sončnem pogorju Polhovega Gradca se je cvetje že koalo v jutranji rosi in na širo-o odprlo svoje cvetove brenčečim čebelam, ki jih je prinesel prvi sončni žarek. Ko pa
je pritegnila jutranja sapa, so svetli listi črnega gabra odplesali h gorski kraljici, Rumeni jožefci, najlepši med gorskim cvetjem, ponos Dolomitov.
..Pozdravljena, najlepša v naših gorah!" so zašepetali ga-brovi listi. .Prisluhni, oče gaber je pregnal sivo meglo, da ti ne umaže nežnega cveta in tvoje smaragdno zelene oblekice."
.Zahvaljeni, bratci!" je odgovorila kraljica. .Očetu gabru ovejte, da mu že pošljem renčeče čmrlje in veselo bo, da bo kaj."
Jutranji vetrič je nežno zanikal njeno bujno cvetno glavico in zanjo lovil sončne žarke. V resnici sivkaste skale, ki jo je preraščal mah, je odpiral svoje cvetove rdeči sleč. Nagibal se je proti nežni jožefci in zašelestel: „2e prav, že prav. Res si najlepša med nami, toda tudi nas imajo radi čmrlji in čebele. Poglej tja, kjer se bohoti baron, Zlato jabolko, tam, na jasi, kako ga obletavajo čebele in čmrlji."
Gorska kraljica pa, vedno skromna, čeprav lepa, se ni prav nič jezila na jezičnega sleča.
ČRTOA//R 3/7VAOVRC
je to
MCKtegOTfM š&re^/jd, s ^/;MM<%o?H r/roMd p/IM zrnje v MfM tdm p/^/jd?
Ad&ŠHd MMJ^d, ^d^ŠHd /nIŠM, j'd še vrd^ct, Am, seve,
^d&šen %rdt je, tdw zw%d ti^d-fd^d — Mo pove?
To je stdrd stensM Mrd, izrez/jdn in /ep o&rds,
Hdw z zvonM?! zvenont t/drd, z ?notn;?M TMo/oTM n;er;' ČdS,
čds potn/dd/ /n cvetenjd, čds zorenjd /n sddov, čds /?o meg/d Hdw jesenjd /*e// s snego??! Muz Mov.
kašo, če bi ga mogla. Na postaji policije s# Jakca še enkrat povprašati za nastov. Ede" izmed policajev je brž sedet na motor i" se odpeljat domov po očka. Že čez pot urs je bit očka pri Jakcu in potem se je vse ral' jasnito. .Zakaj si pa vpit, da so te ukradti! se je resnih oči obrnit poticaj k Jakcu, p°' tem ko je očka povedat do konca. Jakec bi tahko zdaj iztrese) iz sebe vse, kar ve #" Potoni. Da se mu je ztagata o tortah in list# o trgovinah — in tudi o putkah, ki jih pretep pa, bi tahko razkrit reznico. Toda potem b' Potono gotovo zaprli — in ko je že sedete tu vsa skrušena in v zadregi, je sktenit, ek* bo vseeno raje motčat. Torej je zamrmrat te! .Po mamici mi je bito dotgčas, domov se"* hotet." Poticaj je jezno zmajat z gtavo' .Ampak to se ne deta tako, kot si naredit Le navijte mu ušesa," je pokimat očku, k# sta odhajata skozi vrata na cesto.
Doma so Jakcu res naviti ušesa. Ampck ne prehudo, tn mamica mu je napravila det' go pridigo o tem, da čtovek nikdar ne sr"# tagati. Saj res ne bo več tagat, toda, — "0) si Potona te še enkrat drzne priti ponj potem bo povedat vse. Tudi tisto o putkah'
A Potona mi več prišta. Že od dateč se j* izognita njihovim vratom, kadar je šta mo — in po ulici se šuštja, da se postavi zdet vsetej tepo v vrsto, kadar nakupuje prve9^ v trgovinah, tn da tudi putk ne tepe več -'
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA___________________________Tol
enostaven vžig po vžigalni vrvici v sosednjem prostoru, kjer bi eksptožija in razbitine podrte stene ubite majorja. Predtožit ji je tudi dekte, ki ni imeto nobenih sorodnikov in bi takoj po eksptoziji pobegnita v hosto in prevzeta krivdo nase, tako da Nemci ne bi limeti vzroka maščevati se nad njo In njeno okolico.
Domenita sta se za mino. Vzet jo je iz torbe in ji jo potožit v roke. Ogtedovata jo je z vseh strani, boječ se, da se ji bo razteteta v rokah. Potem ga je paztjivo postu-šata, kako naj mino nastavi in kako naj jo vžge. Od te zamisli je pričakovat uspeh. Če se bo Doris odtočita oprati svojo vest, bo žrtvovata Wo!fa. Če tega ne bo storita, bodo imeli dokaz, da je kriva še več, kot jo dolžijo. Aretirati jo bodo lin poizkušati izvabiti iz nje, če so jo Nemci uporabili za kanat, po katerem Atfa in morda tudi drugi, iz Hrastove skupine, obveščajo Wotia.
Nekaj podobnega se je namenit dogovoriti z Lavro, ki naj bi z mino vrgta v zrak povetjstvo stotnika Knieckeja v idriji. To dekte mu je bito prinesto Anino pismo, ki ga je potem izročit Primožu. Z njo je imet težave. Dobro je de-tata, vendar ni mogla prikrivati svojih čustev do njega, Btiska. Čutit je, da bo štej ali prej izbruhnita, in bat se je, da ne bi nastate težave. Nič ni prikrivata, da je zatjub-tjena vanj. Prek nje in neštetih drugih izvidnikov so nadzorovati idrijsko posadko. To nevarno in dobro izvežbano vojsko je imet korpus v vsaki večji akciji za hrbtom.
Tudi za vodstva betih so pripraviti nekaj paketov z minami. Treba jih bo na razne načine spraviti v postojanke.
Prenočiti so na tej strani doline. Ponoči je prišet Tonček v spremstvu dveh mitraljeških trojk. Proti jutru so jih pospremiti In zavarovali cesto in reko, tako da so nemoteno prišti na pobočje Jetovice.
S soncem so prišli na planoto, kjer je stala nekoč vas Dražgoše. Zdaj so biti tod samo ostanki kamnitih ruševin, sprani od dežja In porastti z orumenetimi travami. Od mogočne gorske vasti z vetiko cerkvijo in košatimi domačijami, ki so se belite na zeleni preprogi potožnih pobočij pod strminami Jetovice, je ostal samo boleč spomin: pepet in prah, razmetano kamenje, tijaki od eksptoziij granat, ki jih je zaraščala trava .. .
Motče so obšti vas in njena opusteta potja. Prišti so do mesta, kjer je stala cerkev — tu so Nemci postreliti vse moške iz vasi, od petnajstletnega dečka do starcev, prav vseh oseminštirideset, ki se niso umakniti z borci in so verjeti obetom Nemcev, da se jim ne bo nič zgodilo.
Tonček, ki se je udetežit dražgoške bitke kot mitraljezec, jim je pripovedovat, kako je bilo takrat. Tri dni je besnet spopad dvesto mož Cankarjevega batatjona s tri tisoč Nemci, ki so ob pomoči topništva zaman naskakovali snežene goličave pod vasjo in jih nastitjali s trupli. To je bil boj, ki so ga Nemci imenovali Grof)einsatz in o katerem niso v svojem tisku niti črhniti.
Vzpeli so se na Bičkovo skato. Malce so podoživtjati hude ure tistih januarskih dni teta 1942, ko je bito živo srebro zdrknilo dvajset stopinj pod ničto !n ko so španski borec Gregorčič, komisar Johan in Žagar sktemiti, da se bodo na teh potjanah spopadti s sovražnikom na živtjenje in smrt. Hoteti so dokazati Nemcu, da ni še gospodar na stovenskii zemtji. Če je bita kapitulirata vtada, to še ne pomeni da se je vdat narod ter se sprijaznil s porazom in postopnim uničenjem!
Pravzaprav so hoteti pokazati Nemcem, da izsetitev Stovencev ne bo potekala tako zlahka, kot bi odgnati k mesarju čredo ovac: rajši umro, ko da bi se vdali.
.Tri dni smo vztrajati v dimu, ognju in krvi, ko so druga za drugo gorete domačije, med jokom žensk in otrok,
med pokanjem, ki se je začelo z dnem in nehato z nočjo< je dejal Tonček in brcnit v kopo tulcev v visoki, rumeni, suhi travii. .Od tod je stretjal Biček! Tamte pa sem bit jaz * mitraljezom. Triindvajset mitraljezcev pa nič koliko strete^ z dobrimi mavzericami je totkto po Nemcih, pa so šti k^ naprej.. .* Ob spominih grenkobe in zmage so ogledov^ nekdanje potožaje, kjer je divjala bitka.
.Dražgoše so stovenske Termopite," je reket Blisk, ^ se je rad usfavtjat v tej razrušeni vasi, da se je napoji! % novim srdom.
.Tu se je zbrat cvet naroda. Najbotjši od najbotjŠ^' tn najtrši od trdih," je dejal Miha, Tonček pa je dod<*!' .tn tudi najbotj trmasti od vseh trmastih na Gorenjske""' Ta boj je bit za Nemce kot za votka kost, ki se mu zatok"# v grtu. Niso marati priznati, da so se udarili z batatjonor" komunistične vojske, tvanko mi je iz hoteta Toplice poroča!' da so se nemški oficirji menili in poročali v Bertin, da s# je njihova vojska spopadta z enoto redne jugostovansk# vojske, izredno oborožene, ki še ni kapitulirata; lin to krat, ko so se nemške tankovske armade ustavite pr## Moskvo!
To je bit prvi poraz, kli je dat misliti esesovskemu 9^ neratu. tvanko je poročat, da so po pokotu Nemci rek" temu nadutežu Bluthund. Nič ni bito s pomiritvijo dežel#' Nič niso pomagate ustrelitve talcev ne selitve v Srbijo in ^ vzhod. Tudi napovedana priktjučlitev dežete k vetrker"^ rajhu je šta k vragu. Gautajter je doživet beden sprejem, gornjesavski dotirri so mu zaminirati pot, stavnostnega sp^ jema ni bito. Vse se je razsuto. Karkoti so si zamistiti; j* ostato nekje na pot poti. Dražgoše so bile kamen, kjer ^ se Nemci prvič temetjito spotaknili, tako da jih še da"#* zanaša."
(Dd/je pri/rodnjičj
Erskine Caldwell
Jesenska
snubitev
. Že dva meseca ali nemara še dlje k nosi) Amos Villiams steherno netijo vrč svojega lanskega jabolkov-^ Esteri Tibbets in sedaj je meni), "a je že čas, da se kaj zgodi. Amos ^ je že vse teto poskuša) oženiti z Estero, toda Ester je ime)a dobro Vpeljano farmo in )epo število gospodarskih poslopij, pa je mis)i)a, da J' je tudi tako čisto dobro. Skoraj ^sake nedelje zvečer je kazalo, kako le Ester že pripravljena privoliti v Poroko, medtem je pa že zmanjkalo jabolkovca in moral je oditi pa čakati, da mine še en teden, ko bo znova poskusil. ^
Ko se je v ponedeljek zjutraj vračal na delo v tovarni, so drugi hoteli bedeti, če se je prošlo noč kaj pripe-t'lo. Vsi v tovarni so vedeli, da je
J A"ios vse mogoče poskušal, samo da * se oženil z Estero še pred zimo, Preden bo nastopilo hladno vreme.
^°valo,
Pot."
t,se se bo dobro izteklo, samo Ce *?tera pristane, da se poroči z njim. jj.Vel bi v Esterini hiši, ki je za miljo tovarni od njegove in tako bi ne bilo treba toliko pešačiti, ka-gre na delo.
,^se do konca tedna je bil Amos J^tpan. Že od torka je pritiskal /*raz, njegova edina odeja pa je bil '3r rumenkast koc, za katerega je Jsrra rekla, da ga ne bo potrebo-
V nedeljo proti večeru je Amos napolnil dva vrča svojega lanskega jabolkovca in ju vzel s seboj, da obišče Estero. Ko je prišel tja, je želel, da bi Estera takoj začela z njim piti. Estera je imela rada jabolkovec, posebno takega, ki je bil že eno leto star in sta že pred deveto uro en vrč izpraznila. Amos ni ves večer spregovoril nobene besede o ženitvi. Računal je, da bo bolje počakati s pogovorom o tem dotlej, ko bosta načela drugi vrč.
Estera je z drugega vrča pošteno potegnila in preden se je vsedla, je odplesala nekaj korakov.
Amos je začel prinašati Esteri po vrč jabolkovca, ker je eden od možakarjev dejal, da ženska, ko se dovolj na-P'je jabolkovca, vzame vsakega.
..Amos, kaj ti je sinoči rekla Este-m?" je vprašal eden izmed ljudi in ?*ežikal ostalim. „Je-li rekla, da te "o vzela?"
Nekaj minut ni Amos ničesar rekel, ves teden je tovarna delala palčice *a lizike, Čez nedeljo je pa prišlo spet novo veliko naročilo. Amos je vzdignil vzvod in prilagodil stroj, da meta! palčice na njegovo klop, *j*edtcm ko so vsi čakali okoli njega, **a bi slišali kaj o Esteri.
. ..Nemara je prehitro zmanjkalo Jabolkovca," reče. ..Trenutek sem že Pomislil, da bo pristala na ženitev, Pa najbrž ni bilo dovolj jabolkovca."
.Veš kaj, Amos," reče nekdo iz-j^ed ljudi resno, ..prihodnjo nedeljo rpš moral nesti dva vrča jabolkovca.
sem jaz snubil svojo ženo, nisem JPogel ničesar storiti, vse dokler ji **'sem — kadar koli sem jo obiskal ''' Prinesel po dva vrča. Torej ji mo-faš nesti dva vrča, Amos. To bo učin-
da bodo stvari šle pravo
. .Pa bom res moral kaj takega sto-,'h," reče Amos. „Ampak v sodu je ^ malo jabolkovca. Ostalo mi je sa-*Po še kakih pet — šest galon. Pa **di zima že prihaja. Če se z Estero jje bova kmalu vzela, bom moral ^piti odeje."
. .Amos, nesi ti prihodnjo nedeljo fsteri dva vrča, a če ves ta jabol-Sovec ne bo deloval, ti bom jaz dal galon iz svojega lastnega soda."
. Amos je potegnil jermen na svojem stroju, ki je začel izmetavati palice za lizike. Čim bolj se je bližala Jma, tem neprijetneje se je počutil.
Estero se je nameraval poročiti, P^den bi se noči ohladile, da bi mu .c bilo treba kupovati novih odej. .estra mu je odnesla vse koce, ko se ^ preteklo pomlad možila, pa jih ji .edaj ne more vzeti nazaj. Estera pa dovolj odej, tako da bi v tem "Ameru to zimo lahko rabil njene.
D0M!SUCE
Prekomerna oholost je znak sitne duše.
Treba je priznati razlike, ki obstajajo, In treba se je sprijazniti s tem, da eni drugim nimajo kaj ukazovati.
Žene se ne urejajo in negujejo zavoljo moških, temveč zavoljo drugih iena.
Če priseže človek zvestobo do groba, navadno s tem ne misli svojega groba.
Kdor sebi jamo koplje, je krt.
Dolžnost do samega sebe je v tem, da človek ohrani človeško dostojanstvo v lastni osebnosti.
Aforizmu ni potrebno, da je resničen, vendar mora resnico nadkrlllti; z enim samim Izrekom se mora povzpeti nad njo.
.Dober je ta jabolkovec, Estera," je rekel ko za uvod.
Estera je ponesla spet kozarec k ustom in napravila dva ali tri požirke.
.Amos, tvoj jabolkovec je zmerom dober." Nasmehnila se mu je.
Amos si je z dlanmi drgnil kolena, da bi z njih zdrgnil temnomodri madež. Rad je poslušal, kako Estera hvali njegov jabolkovec.
.Fantje iz tovarne so mi obljubili, da mi bodo poklonili poln sod, ko se bom oženil," se je nesramno zlagal.
Pogledal je Estero v upanju, da bo na njenem obrazu zapazil kakšno znamenje, kako je na njo vplivala skrbno skovana bajka. Estera je brezizrazno gledala v strop, ko da ne ve, zakaj jo Amos vsako nedeljo obiskuje s svojim lanskim jabolkovcem. Amos je natočil še en kozarec iz vrča.
Medtem ko je Estera pila jabolkovec, je Amos proučeval kup debelih blazin in odej, ki so ležale na postelji v sosedni sobi. Ko je videl Esterine odeje, je bil bolj odločen kakor kdajkoli — tisti hip bi se ženil. Ni videl nobenega smisla, da bi prihajal vsak teden v njeno hišo in ji nosil svoj dobri jabolkovec, ko bo pa — če se bosta vzela — tu vsako noč in bo dobri jabolkovec ostal samo njemu.
Tudi tokrat, ko je prinesel dva vrča, je vedel da je to zanj najboljša priložnost v življenju. Ako bo Estera izpila oba vrča jabolkovca in bo še zmeraj odklanjala njegovo snubitev, potem nima nobenega smisla, da bi Še kakšno kapljo potrošil za njo.
Estera je izpraznila kozarec in ga vrnila Amosu. Postavil ga je na mizo in se ozrl, da je videl, kako je Estera s palcem in kazalcem privzdignila rob obleke in brezbrižno vrgla koleno čez koleno. Takoj je vedel, da je drugi vrč napravil svoje, zakaj Estera ves ta čas, kar ji je prinašal samo po en vrč, ni še nikoli tako živahno vrgla nogo čez nogo. Natočil je še en kozarec in si navdušeno mel roke, medtem ko je ona nosila kozarec k ustom.
.Estera, v hranilnici imam nad sedem tisoč dolarjev," je začel. To je bila stvar, ki jo je vedno omenjal, preden jo je vprašal, če ga hoče vzeti. .Moja farma in poslopja so vredni tri tisoč dolarjev in nimam nobenih dolgov."
Ester je privzdignila oči in pogledala Amosa. Oči so ji bile videti zaspane, vendar pa je bila budna.
„Ne nameravam se poročiti," reče in se sploh prvič nasmehne. .Želim ostati taka kot sem, Amos."
To je bilo edinkrat — odkar je zahajal k njej — da ji je jabolkovec udaril v glavo. Vznemirjeno je gleda, presenečen spričo njenega naglega odpora.
.Ampak koci..." se nervozno zagovori.
.Kakšni koci?" ga vpraša, se opre na komolce, potem pa vstane in gre po sobi. Jabolkovec jo je povsem omamil.
.Zima prihaja — hladno vreme!" je obupano tarnal.
.Kakšno hladno vreme pa, Amos?" se je spet zasmejala.
.Pravkar sem mislil na odeje," reče brezupno.
Estera gre do vrat in pogleda v svojo sobo. Amos se ji približa in obstoji pred njo.
.Amos, saj nimam nobenih kocev," se nasmehne Estera, .zato pa imam dovolj blazin in odej."
.Rad bi, da bi se vzela," je zamolklo rekel. .Ali se hočeš omožiti z menoj?"
Estera ga grobo odrine in se vrne nazaj v sobo. Tako neumno se je hihitala, da še govoriti ni mogla.
Amos stopi k mizi in ji nalije še kozarec jabolkovca. Ko je pila, je bežno pogledal v skoro prazni vrč in se takoj zavedel, da mora pohiteti, ako hoče dobiti njeno privoljenje, preden bo jabolkovec pošel.
Ko mu je vrnila prazen kozarec, ga je Amos postavil na mizo in jo prijel za roko, preden se mu je mogla
Kri je skozi nogavice kapljala na tla.
.Ester, hočem, da se poročiš z menoj, takoj, preden bo ..." začenja ponovno.
Preden pa je mogel izgovoriti še eno besedo, je Estera zgrabila bližnji vrč, v katerem je bil prinesel jabolkovec, in mu ga vrgla v glavo. Samo opazil ga je in se za hip zmedel. Zalučala ga je bila s tako močjo, da se je ob železni peči razletel na tisoč koščkov. Takoj je segla po drugem vrču, toda Amos je bil urnejši od nje. Zbežal je skozi vrata na dvorišče, preden ga je mogla vreči vanj. Ko je bil že na cesti, je ona že bila pred vrati in z vso silo zavihtela vrč nad njim. Amos se je z enim samim skokom vstran izmaknil in stekel naravnost domov.
Deta naših domačih avtorjev
H Valentin Poianšek: VEUKE SANJE MALEGA ČLOVEKA,
zbirka črtic, 232 str., br.
H Andrej Kokot: ČUJTE ZVONOV! POJO, pesniška zbirka, 80 str., umetn. priloge, br.
B Florian Lipusch: ZMOTE D!JAKA TJAŽA, zgodba iz dijaškega življenja, 168 str., br.
K Milka Hartman: LtPOV CVET, pesniška zbirka, 144 str., ilustr., br.
B Blaž Singer: VODN!K na pot) med Stovenct na Koroškem, turistični priročnik s seznamom dvojezičnih krajevnih imen in zemljevidom
B Valentin Poianšek: KARANTANSKE, pesniška zbirka,
100 str., br.
B Andrej Kokot: ZEMLJA MOLČ!, pesniška zbirka, 64 str., umetn. priloge Zorke Weiss, br.
Posamezne knjige lahko naročite tud) po pošti. KNJiGARNA . NAŠA KNJ!GA" CELOVEC WULENGASSE
Iztrgati. In potem, ko jo je tako držal, da ga ni mogla odriniti, jo je poljubil. Ker je vedel, da se ga bo skušala iznebiti, jo je objel z obema rokama in jo držal, dokler ji je govoril o ženitvi.
.Estera, hočem, da se poročiš z menoj," se je boril proti njeni moči, .kajti če se ne vzameva, bom moral kupiti nove odeje za zimo."
Estera ga je suvala in praskala, Amos jo je pa še čvrsteje držal. Videl je, kako je pobesnela, hkrati pa se ni mogla premagati, da bi se ne hihitala, bedasto kakor poprej. Amos je natočil poslednji kozarec medtem ko jo je z eno roko držal.
Ko jo je tako še naprej držal z eno roko, ji je nasilno skušal vliti jabolkovec v usta. Zdajci je Amosa pahnila z vso silo in oba sta se zvalila na tla. Amos se ni potolkel, Estera si je ob stolu razbila koleno, da ji je na nogi zazijala velika rana.
Ko je prišel domov, mu ni preostalo nič drugega, ko da popije še nekaj več jabolkovca in gre v posteljo. Ker so se stvari tako razvile, je bil tako besen, da je popil trikrat več jabolkovca kot običajno, medtem ko se je spuščal v svojo klet.
In tako se je Amos naslednje jutro odpravil v tovarno, pomirjen z usodo, ki mu ni dovolila, da bi se bil poročil z Estero. Le to mu je bilo žal, da je porabil lanski jabolkovec, pa bo moral kljub temu — kupiti nekaj kocev.
Ko je prišel do tovarne, mu je neki c pri vhodu zastopil pot. se ni hotel umakniti, ko je A
tujec
Človek mos po-
V edeževalka
V mojih mladih letih ni bilo radia in televizije, ni bilo kina. Zato pa smo bili mladi tembolj veseli, kadar je v bližnji trg prišla družina glumačev. Imeli so vrtiljak, prirejali so predstave in razkazovali razne čarovnije. Ena ženska iz te družbe je trdila, da je ve-deževalka!
Hodila je po okoliških vaseh in za majhen dar, za par jajc, za krajcar, najraje pa za klobasico, je napovedovala bodočnost. Njenim napovedim ni sicer nihče verjel, a ker smo to družbo imeli radi, smo ji dajali majhne darove in se smejali njenim prerokom. Večji dar ji je kdo dal, lepšo napoved, več sreče mu je prerokovala.
Tako je prišla vedeževalka Barba na Markeževo dvorišče, kjer je oče Markež prav tedaj klepal koso. .Očka, dajte mi majhen dar, pa vam povem bodoč-nost," je rekla. Oče jo je jezno pogledal in zagodrnjal: .Kaj boš povedala, saj nič ne veš." .O jaz vse vem," je hitela Barba. .No, če res kaj veš, pa povej, kaj sem danes južinal," je počasi vprašal oče. .Oh,
to je malenkost, za take stvari se jaz, ki poznam bodočnost, ne brigam." „No, pa mi povej, kako naj kosim, da ne bom s koso zadel v kamen?" je spet vprašal Markež. .Veste kako, očka, samo en milimeter nad kamnom zamahnite, pa ga ne boste zadeli." Markeža je pograbila jeza. Takole me ima ta Barba barbasta za norca, čakaj, te že izplačam!"
Vstal je s stola, vzel bič, ki je visel pred hlevom, ga ogledoval, koliko se bičevnik ukrivi v lok, naenkrat pa je lok izpustil iz rok in bič je krepko oplazil Barbo po plečih.
.Au, au," je kričala Barba, .zakaj si me udaril?" „B<ič mi je po nesreči ušel iz rok," se je smejal Markež. .O, nalašč sii me, nalašč," je še bolj kričala vedeževalka. Markež pa se je norčeval: .Saj si vedeževalka, saj praviš, da vse veš, potem bi pa tudi lahko vedela, da boš eno pobrala, če se boš Iz ljudi tako norčevala. No, zdaj vsaj vidim, da nič ne veš, da nisi vedeževalka, a pojdi z menoj, ti bom vseeno dal dobro malico." Barba se je brž potolažilo, a poslej ni nikdar več prišla vedeževat k Markežu.
skušal vstopiti.
„Vi se pišete Amos Williams, kaj ne?" ga vpraša tujec.
„Tako mi je ime, odkar se spominjam," odvrne Amos nevoljno in hoče v tovarno.
„Well, z menoj morate v zapor," reče tujec in mu pokaže preganjeni papir.
„Zakaj pa?" vpraša Amos.
„Na papirju stoji: Osebni napad na Estero Tibbetts."
Po cesti je prišel do vrat tovarne človek, ki je bil pred tednom obljubil Amosu pet galon jabolkovca, ko mu je svetoval, da nese Esteri dva vrča. Vprašal je Amosa, kakšne ne-prilike ima.
„Ti si me spravil v to kašo," ga je Amos psoval. „Dejal si, da bosta ta dva vrča tako vplivala nanjo, da se bo omožila z menoj, sedaj me pa spravlja v zapor zaradi napada!"
„Well, seveda je to slabo, da moraš v zapor in tam izgubljati čas, ampak Amos, vse to si sam zakrivil."
„Kako: sam zakrivil?"
„Prav tako je, Amos. Žensk je troje vrst: Ženska, ki ji je potreben en vrč, ženska, ki sta ji potrebna dva vrča in ženska, ki so ji potrebni trije vrči jabolkovca. Moral bi mi takoj spočetka povedati, da je Estera ženska, ki so ji potrebni trije vrči jabolkovca. Če bi bil to storil, bi ti bil jaz rekel, da ji nesi tri vrče namesto dva."
ŠPORTNI VESTNIK
*	ENA TOČKA ŠE LOČ!
OD ..JESENSKEGA PRVAKA"
Enajsto prvenstveno kolo 2. nogometnega D razreda je bilo med vodečimi enajstori-cami razveseljivo le za ekipo Slovenskega atletskega kluba. Že v soboto, 27. oktobra, sta si stala nasproti v Launsdorfu Wolfnitz in Launsdorf ter se ločila z remijem 2:2. Rezultat je bil za SAK zelo koristen, saj sta najhujša nasprotnika v borbi za prvenstveno lovoriko pustila v medsebojnem spopadu po eno točko. Ker je slovensko nogometno moštvo v nedeljo zmagalo, znaša naskok vodečega moštva v lestvici Wo!fnitz samo še eno točko. Wo!fnitz je iz 11 tekem osvojil 20 točk, SAK 19. Na tretjem mestu leži že nekoliko oddaljen Launsdorf s 16 točkami.
V	lepi in zanimivi tekmi je Slovenski atletski klub preteklo nedeljo premagal nogometno moštvo iz Kraiga 4:0 (1:0). Zmaga bi lahko bila še izdatnejša, vendar je treba pomisliti, da je SAK zmagal na tujem. Za SAK, ki je moral nastopiti brez kapetana Jožeta Fere in Bartolomeja Lampichlerja, je poskrbel Mirko Singer za gol pred polčasom. Prvi gol je omembe vreden, ker ga je Singer dosegel z metom iz stranske črte. V drugi polovici je SAK zamenjal mladega Martina Hobla, za katerega je prišel na polje Janko Pandel. V drugi izmenjavi po desetih minutah je prišel Vinko Wieser namesto Pandela. Singer je tudi v drugi polovici dosegel zadetek za SAK, njemu pa sta se z goloma pridružila še Polti Waldhau-ser in Hanzi Wieser.
SAK je tudi tokrat zapravil mnogo možnosti, v 20. minuti pa Peter Waldhauser niti ni izkoristil enajstmetrovke.
Gostitelji so le nekajkrat nevarneje prodrli v kazenski prostor SAK, kjer se je izkazal Vladimir Wakounik v golu.
Nekateri rezultati nogometnega prvenstva:
2. C razred: Ledince — Št. Janž 4:2, Škofiče — Kostanje 7:1, Bilčovs — Dholica 4:1. V lestvici vodi DSG Borovlje, Bilčovs in Št. Janž zasedata 5. oziroma 6. mesto.
2. E razred: Globasnica — Šmarjeta v Rožu 0:2, Šmihel — Grebinj 2:3.
*	SELE — ŠT. JANŽ 7:3 GLADKA ZMAGA DOMA
V	letošnjem četrtem nastopu v namiznoteniškem prvenstvu 2. koroškega razreda-zapad sta si v nedeljo stali v Selah nasproti ekipi iz Sel in Št. Janža. ^Slovenski derbi" je odločila zase ekipa iz Sel, ki je zmagala 7:3. Selani so prikazali zrelejšo igro in so bili tudi tehnično boljši in hitrejši. Večja izkušnja je naposled tudi vodila do izdatne zmage nad novincem iz Št. Janža.
Rezultati posameznih iger: Mirko Oraže
—	Mihi Hornbock 21:19, 17:21, 21:18; Verner Fale — Martin Mischitz 18:21, 21:18, 12:18; Pavel Olip — Hanzi Hornbock 21:11, 21:5; dvojica Oraže/Olip — M. Hornbock/Mischitz 21:14, 16:21, 24:26; Fale — M. Hornbock 21:7, 21:23, 13:21; Oraže — H. Hornbock 21:12, 21:12; Olip
—	Mischitz 21:18,21:18; Olip — M. Hornbock 21:14, 15:21, 21:18; Fale — H. Hornbock 21:13, 22:20; Oraže — Mischitz 21:10, 18:21, 21:14.
2e dan po prvenstveni igri v Selah je namiznoteniška ekipa Št. Janža nastopila doma proti ekipi WSG iz Bruckla/Mostiča. Prvenstvena tekma je bila enostranska, Št. Janž pa je z lahkoto zmagal 9:1. Posamezne igre so se takole končale: Mihi Hornbock — Starzacher 21:14, 21:19; Mischitz Martin — Sima 21:8, 21:12; Hanzi Hornbock — Coch 21:18, 21:12; dvojica: Mi-schitz/H. Hornbock — Starzacher/Sima 21:18, 21:12; Mischitz — Starzacher 21:3, 21:6; H. Hornbock — Sima 21:16, 21:15; M. Hornbock — Coch 21:5; 21:14; H. Hornbock — Starzacher 16:21, 22:20, 13:21; Mischitz — Coch 21:10, 21:13; M. Hornbock — Sima 21:13, 21:9.
V	iestvici 2. koroškega namiznoteniškega razreda-zapad zaseda Št. Janž 4. mesto s 7:3 točkami. Prihodnja prvenstvena tekma šentjanškega moštva bo v ponedeijek ob 19.30 uri v Grabštanju proti vodečemu moštvu v iestvici.
*	KAC ZMAGAL NA DUNAJU
V	7. koiu avstrijske zvezne lige je mojster iz Celovca KAC zmagai izven proti Stadiau 6:2 (1:1, 4:0, 1:1). Svoj prvi nastop za Ceiovčane je ime) reprezentančni vratar Preg!, ki je pomenii za KAC veiiko oporo. Mojster tudi tokrat ni navdušit gie-daice, kar pa je morda treba pripisati novemu sistemu prvenstva. Prvenstvo je namreč razčienjeno na dva deia. Osem moštev se bo najprej potegovaio za točke v dvokrožnem sistemu, naposied pa se bodo pomerili najboljši štirje za uvrstitev od 1. do
4.	mesta. Na ta način lahko postane tudi tisti mojster, ki v prvem delu prvenstva zasede 4. mesto, saj se prične zadnji del pri stanju 0 točk.
Rezultati 7. kola: Kapfenberg — Feld-kirch 3:6 (2:0, 1:2, 2:2), HC Salzburg — WEV 3:4 (1:1, 0:1, 2:2), IEV — ATSE Gradec 6:3 (3:2, 0:1, 3:0). Lestvica: 1. IEV 11, 2. ATSE 10, 3. KAC 10, 4. WEV 8,
5.	Salzburg 6.
Koča nad Anhovo pečjo
tudi v zimskih mesecih vabi pianince
Na Bleščeči planini, kjer sloji znana slovenska planinska postojanka ,Koča nad Arihovo pečjo", so se rane, povzročene pred dobrimi dvemti lelii, ko sla v obdobju enega meseca pogoreli kar dve planinski postojanki, že spet zacelile. Obe planinski postojanki — Stickrova pastirska koča poleg slovenske planinske postojanke in dr. Pušnikova lovska koča — sta spet obnovljeni, tako da je Bleščeča planina postala še lepša in privlačnejša. Letos v mesecu novembru obhajajo slovenski planinci petletnico obstoja svoje planinske koče, prve slovenske zamejske planinske postojanke, in hkrati petletnico obstoja dežurnega službovanja v omenjeni postojanki.
Dežurno službo opravljajo najbolj aktivni člani Slovenskega planinskega društva v Celovcu. Njihova naloga ni samo v tem, da so ob sobotah, nedeljah in praznikih ob vsakem vremenu v koči, temveč da skrbijo za vzdrževanje koče — priprava kurjave za Zimo, transport raznih predmetov, razna popravila itd. Tudi markiranje poti so v glavnem izvedli pripadniki dežurne službe. Oskrbniško odgovornost za kočo imata podpredsednik SPD Jožko Miklavčič in njegov zet Jakob Trodt, ki skupno z dežurniki tvorita takoimenovani gospodarski ,team" v planinski organizaciji SPD v Celovcu. Iz omenjene delovne skupine izhaja tudi največ odbornikov SPD.
Do pred enim letom so dežurniki imeli redno službo tudi pozimi. Sedaj pa pozimi ne dežurajo več, ker je bilo to včasih povezano z večjimi težavami (ogromno snega). S tem ni rečeno, da pozimi ne hodijo več na planino. Prav tako je treba kuriti in prezračevati kočo, odkidati sneg pred vhodom v kočo, katerega se včasih nabere skoro do strešnih žlebov.
Koncem letošnjega leta bodo slovenski planinci 'izvedli svoj občni zbor. Točen datum in kraj bodo pravočasno objavili v obeh slovenskih časopisih. Predvidoma bodo na občnem zboru pokazali tudi barvne diapozitive o dejavnosti slovenskih planincev na Koroškem.
Kakor lansko leto, tako bodo naši planinci tudi letos silvestrovali v .Koči nad Arihovo pečjo*. Člani in prijatelji slovenskega planinskega društva so že sedaj prisrčno vabljeni na to družabno prireditev. Poleg tega smo naprošeni, da sporočimo vsem članom in prijateljem slovenskega planinskega društva, da imajo le-ti tudi pozimi priložnost obiskati planinsko postojanko na Bleščeči planini, kjer se lahko smučajo in v topli koči uživajo čare, ki jih v dolini v svojih stanovanjih ne morejo nikoH tako doživljati, kot v samotni planinski koči pozimi.
RADtO CELOVEC
SOBOTA, S. H.: 4.00 Jutranja gimnastika — 4.55 Glasbeni mozoik — 8.05 Družinski obzornik — 10.00 V žarišču — 10.45 Naša lepa domovina — 14.00 Voščila
—	15.15 Godbe na pihala — 17.10 Pestro sobotno popoldne — 18.35 Mala solistična parada — 19.05 Koračnice — 19.50 Note In beležke — 21.00 Zveneča Nižja Avstrijska — 22.10 šport — 22.20 Plesna glasba po naročilu.
NEDELJA, 4. H.: 4.10 Igra na orgle — 8 15 Kaj je novega? — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.30 Radijska pripovedka — 11,00 Dopoldanski koncert — 13.10 Ogledalo mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine
—	14.30 Voščila — 14.00 ..Navidezno mrtev" — 17.05 Ljudski koncert — 18.00 Mali večerni koncert — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 Avstrijska ra!lye — 21.15 Zadnja postaja — 22.10 šport.
PONEDELJEK. S. 1!.: 4.00 Jutranja gimnastika — 4.50 Glasbeni mozaik — 8.05 Oddaja za starejše ljudi —
9.00	šolska oddaja — 9.30 Vesele note mojstrov —
10.00	šolska oddaja — 11.03 ..Stari komadi" — 13.30 Na obisku pr) koroških glasbah na pihala — 15.00 Komorna glasba — 14.15 Za žene — 17.10 Kaj radi slišimo ... — 17.54 Oddaja kmetijske zbornice — 18.00 Deželni razgledi — 19.50 Note in beležke — 20.10 Zveneči operetni vodič — 21.30 Piano Concerto — 22.10 šport.
TOREK, 4. 11.: 4.00 Jutranja gimnastika — 4.50 Glasbeni mozaik — 9.00 šolska oddaja — 11.03 Ljudske pesmi — 14.30 Za otroke — 17.10 Ne zaničujte mi moj-
strov — 17.54 Oddaja sindikalne zveze — 18.00 Deželni razgledi — 19.50 Note In beležke — 20.10 Zveneča alpska dežela — 21.10 Ljudstvo in domovina — 22.10 šport.
SREDA, 7. 11.: 4.00 Jutranja gimnastika — 4.50 Glasbeni mozaik — 9.00 šolska oddaja — 9.30 Vesele note mojstrov — 10.00 šolska oddaja — 11.03 Ljudska glasba — 13.30 Na obisku pri koroških zborih — 14.30 Srečanje: Komorna glasba s Koroške in Slovenije — 14.30 Razno o operetah — 17.10 V dunajski kavarni — 17.54 Oddaja združenja industrialcev — 18.00 Deželni razgledi — 19.35 Za prijatelja planin — 19.50 Note In beležke — 20.10 ..Navidezno mrtev" — 21.30 Zvezne dežele poročajo—22.10 šport.
ČETRTEK, 8. 11.: 4.00 Jutranja gimnastika — 4.50 Glasbeni mozaik — 9.00 šolska oddaja — 9.30 Vesele noto mojstrov — 10.00 šolska oddaja — 11.03 Ljubezenske pesmi — 13.30 Zabeleženo na koroških cestah
—	15.00 Komorna glasba — 14.30 Za otroke — 17.54 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 18.00 Deželni razgledi — 19.05 Avstrijske godbe na pihala — 19.50 Note In beležke — 20.10 Lovska oddaja — 21.00 Iz koroškega glasbenega življenja — 22.10 šport.
PETEK, 9. 11.: 4.00 Jutranja gimnastika — 4.50 Glasbeni mozaik — 9.00 šolska oddaja — 9.30 Klavirska glasba — 10.00 šolska oddaja — 11.03 Ljudska glasba
—	14.45 Koroški avtorji: Michael Guttenbrunner — 14.30 Za otroke — 17.10 Glasba za konec tedna — 17.54 Oddaja delavske zbornice — 18.00 Deželni razgledi — 19.50 Note in beležke — 20.10 Mladina muzicira — 21.30 ..Poznal sem vse " — 22.10 šport.
SLOVENSKE ODDAJE
SOBOTA, !. 11.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od st'" do srca.
NEDELJA, 4. 11.: 7.10 Duhovni nagovor — Po vaH želji.
PONEDELJEK. S. 11.: 13.45 Informacije — Ljudske pasmi — Krojevna, ledinska In hišna Imena v Rožu.
TOREK, 4. 11.: 9.30 Vrtiljak popevk — 13.45 Informacije— športni mozaik — Iz popotne torbe.
SREDA, 7. 11.: 13.45 Informacije — Poper In sol. ČETRTEK. 8. 11.: 13.45 Informacije — Koroški kultur"' pregied — Cerkev !n svet.
PETEK, ?. H.: 13.45 informacije — Kar po domaE*',^,
RAD!0 LJUBLJANA
Poročfta: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11 00 -12.00 — 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.N
—	24.00.
SOBOTA, S. 11.: 4.50 Beseda na današnji dan — S '" Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.25 Studio za najdene skladbe — 10.15 Glasbeni drobiž od tu in tam — 11.15 Z nami doma In na poti — 12-'" Melodije za opoldan — 13.15 Zabavna glasba — 14.'"
S pesmijo In besedo po Jugoslaviji — 15.40 Pojo no!' operni pevci — 14.00 ..Vrtiljak" — 17.10 Orgle v ritmu
—	17.20 Gremo v kino — 18.15 Dobimo se ob Isti Ut'
—	19.15 Z ansamblom Jožeta Privška — 20.00 Radiji'*' radar — 21.00 Majhni ansambli zabavne glasbe " 21.30 Zabavna radijska igra: Inšpektor ne miruje *
22.15	Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo '" plesom v novi teden.
NEDELJA, 4. 11.: 4.50 Danes za vas — 8.07 Radij*"" igra za otroke ..člvčiv in Živžav" — 9.05 še pomnit"-tovariši... — 10.05 Koncert Iz naših krajev — 1'-'" Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.15 Zabav"" glasba — 14.05 Nedeljsko športno popoldne — 16"" Humoreska tega tedna — 14.20 Melodije z velikim' zabavnimi orkestri — 17.05 Nedeljska reportaža " 17.25 Popularne operne melodije — 18.00 Radijsko igra: športni dogodek — 19.15 Glasbene razglednica
—	20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Zaplešite z nam'
—	23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse. PONEDELJEK, S. 11.: 4.50 Rekreacija — 8.10 Gtasb"-
na matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb ** 9.20 Pisana paleta lahke glasbe — 9.40 Izberite p"*' mlco — 11.15 Z nami doma In na poti — 12.40 S tujim' pihalnim! godbami — 13.15 Obvestila In zabav"" glasba — 14.10 Amaterski zbori pojo — 14.30 Vošči'"
—	14.00 ..Vrtiljak" — 17.10 Koncert po željah poslus"'* cev — 18.15 Lahka glasba slovenskih avtorjev — 1?'^
Z ansamblom Borisa Franka — 20.00 Operni koncert "
21.30	Zvočne kaskade — 22.15 Za ljubitelje jazza **
23.15	Popevke se vrstijo.
TOREK, 4. 11.: 4.50 Beseda na današnji dan —
Glasbena matineja — 9.35 Poslušajmo jugoslovansko zborovske skladbe — 10.15 Odmevi z baletnih odro?
—	11.15 Z nami doma in na poti — 12.40 Z domačim' ansambli — 13.15 Zabavna glasba — 14.10 „A!I j"' poznate" — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 ,.V razcv"*e(r tu . . . — 17.10 Koncertni oder za domačina In gost"
—	18.30 V torek nasvidenje! — 19.15 Z ansamblom Mojmlra Sepeta — 20.00 Slovenska zemlja v pesmi '" besedi — 20.30 Radijska Igra: ..Junak našega časa"**
21.15	Melodije v ritmu — 22.15 Od popevke do popevke— 23.05 Literarni nokturno.
SREDA, 7. 11.: 4.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.25 Otroš"" igre — 11.15 Z nami doma In na poti — 12.10 Zna"" melodije, znani orkestri — 13.15 Zabavna glasba **
14.30	Voščila — 15.40 Odskočna deska — 17.10 Predstavljamo vam ansambel dvanajstih solistov — 18:'8 S pop ansambli — 19.15 Glasbene razglednico — 20'"' Simfonični orkester RTV Ljubljana — 21.25 Vedno lep" melodije — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 Revij" jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe.
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih org"; nlzaclj na Koroškem; glavni urednik: Rado Janeži^ odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In upr"' va: 9021 Klagenfurt — Celovec, Gasometergasse tel. 32-5-50 — Tiska: Založniška In tiskarska družb" z o. j. Drava, Celovec — Borovlje
AVSTRUA 2
18.00 Jaz sem mnenja — 18.25 Otrokom za lahko noč
—	18.30 Novo v kulturi — 18.55 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.04 šport — 20.15 Slovo — 21.20 šport
—	21.50 čas v sliki — 21.55 Imenovali so ga Kelly, film.
NEDELJA. 4. 11.: 14.00 Povesti o mačehah — 14.10 Za mladino — 14.35 Za družino — 17.05 Razgovor s slikami — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Papež Janez XXIII. — 18.30 Odprave v živalske raje — 19.30 čas v sliki — 19.40 šport — 21.35 Iz medicinske šole
—	22.05 šport In čas v sliki.
PONEDELJEK. 5. 11.: 18.00 Novo v znanosti — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Stan Laurel in Oliver Hardy — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki In kulturne novosti — 20.04 šport — 20.15 Ljudje s farme Shlloh — 21.20 Otroci v našem okolju — 21.30 Prometna vzgoja — 22.30 čas v sliki.
TOREK, 4. 11.: 18.00 Angleščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Knlps — 19.00 Slike iz Avstrije In Južne Tirolske — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki In kulturne novosti — 20.04 šport — 20.15 Konrad Lorenz —21.05 Mestni pogovori — 22.20 čas v sliki.
SREDA, 7. 11.: 10.00 šolska oddaja — 11.00 Dve naročen! krsti — 14.30 Za otroke — 17.05 Za mladino — 17.30 Kaj bi lahko postal? — 18.00 Francoščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Tri deklice In trije dečki — 19.00 Slike Iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki In kulturne novosti — 20.04 šport — 20.15 Panorama — 21.20 Kojn — 22.40 čas v sliki.
ČETRTEK, 8. 11.: 10.00 šolska oddaja — 18.00 Italijanščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 športni mozaik — 19.00 Slike Iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki In kulturne novosti — 20.04 šport — 20.15 čudežni otrok, Mollymauk — 22.00 čas v sliki.
PETEK. 9. 11.: 10.00 šolska oddaja — 11.00 čudežni otrok, Mollymauk — 12.40 Klub seniorjev — 18.00 Zeleni svet — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Zaljubljen v čarovnico — 19.00 Slike Iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v slik! In kulturne novosti — 20.04 šport — 20.15 Komisar — 21.20 Odkrito povedano, ORF diskusija — 22.20 čas v sliki — 22.25 Angleška filmska komedija.
SOBOTA. !. 11.: 17.00 Minikrilo In kraljevski nakit — 18.30 Festival jazza 1973 — 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.04 šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Festival Jazza 1973 — 22.30 čas v sliki.
NEDELJA, 4. 11.: 18.00 Tedenski obzornik — 18.30 Prerezi — 19.30 čas v sliki — 19.40 Novo v kulturi — 20.10 Vzgoja — 20.15 Ali poznate melodijo — 21.00 Vicent van Gogh — 21.30 čas v sliki.
PONEDELJEK, S. 11.: 18.30 Mikroskop — 19.00 Pohabljeni otrok — 19.30 čas v sliki In kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.04 šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Jour fixe — 21.15 Sodba — 21.55 Telereprlze.
TOREK. 4. 11.: 18.30 Formalna logika — 19.00 Morska biologija — 19.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.04 šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Dve naročeni krsti — 21.45 Telereprlze.
S SADNIM! DREVESC! !N GRM!Č)
drevesnice
Marko POLZER
Lazar pri Veselah
SO VS! ZADOVOLJN!!
SREDA, 7. 11.: 18.30 Iz našega šolskega programa: Telefrance — 19.00 Planet svetovno mesto — 19.30 čas v sliki In kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.04 šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Dunajske povesti — 21.00 Miniature — 21.15 Marylin Monroe — 22.05 Telereprlze.
ČETRTEK, 8. 11.: 18.30 Mladinsko sodišče — 19.00 Kontakt — 19.30 čas v sliki In kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.04 šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Sanje o dobrem belem bogu — 21.15 Vesoljska ladja Enterprise— 22.00 Telereprlze.
PETEK, 9. 11.: 18.30 Kar naj bi vedeli — naučeno osveženo — 18 45 Uvod v elektroniko — 19.30 čas v sliki In kulturne novosti — 20.00 Za konec tedna — 20.04 šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Ljubim te — ljubim te. film — 21.45 Telereprlze.
TV JUGOSLAVtJA
SOBOTA, 3. 11.: 9.35 šolska oddaj" — 19.55 Obzornik — 18.10 Mozaik — 18' Daktari — 19.05 Moda za vas — 1?' Igralec je igralec — 19.45 Risanka — 19.50 Cikcak ** 20.00 Dnevnik — 20.35 3x7-kv!z — 21.25 Barvna prop"' gandna oddaja — 21.30 Skrivnosti morja — 22.20 St"* rinarja — 22.50 Kažipot — 23.10 Poročila.
NEDELJA. 4. 11.: 8.55 Skrivnosti morja — 9.45 Ptuj'"' festival — 10.10 Kmetijska oddaja — 10.55 Mozaik ^ H.OOOtroškamatineja — 11.45 Poročila — 11.50 Kompot — 17.50 Moda za vas — 18.00 Poročila — 18.05 K'" Grande — 19.45 Risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.40 Iz libra Marka Uvodlča — 21.35 Nova H""' na — 21.55 športn! pregted — 22.25 Poročita.
PONEDELJEK, 8. 11.: 9.10 Odprta univerza — 9.40 8"'* ska oddaja — 14.45 Madžarski pregled — 17.50 čirih"
—	18.10 Obzornik — 18.25 Enciklopedija živali — '8-^ Mozaik — 19.00 Mladi za mlade — 19.45 Risanka ** 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.35 študent And'*! In soba — 21.40 Po sledeh napredka — 22.30 Poroči'"
TOREK. 4. 11.: 9.35 šolska oddaja — 14.45 Madžar*"' pregled — 17.45 Vohljaček In Puhico — 18.10 Obzomj"
—	18.25 Dlxieland iz Prage — 18.55 Mozaik — 1?'°1 šoiska oddaja: Množica in njeni eiement! — 19.20 T'0 in arabska središča — 19.45 Risanka — 19.50 C!kc<*
—	20.00 Dnevnik — 20.35 Ml med seboj — 21.35 So"* med volkovi — 22.35 Poročita.
SREDA, 7. 11.: 8.20 šolska oddaja — 13.25 Nogo"*"'
—	14.45 Madžarski pregled — 17.45 Otroci naše
—	18.05 Obzornik — 18.20 Od filma do filma — Arhitektura In družba — 19.15 Mozaik — 19.20 Kaj b"' čemo — 19.45 Kozmetično ogledalo — 19.50 Cikcak 20.00 Dnevnik — 20.35 Andrej Rubljev — 22.10 P<"°' čila — 22.15 Nogomet.
ČETRTEK. 8. 11.: 9.35 Šolska oddaja — 14.45 Madž"" skl pregled — 17.40 Iz slovenske književnost) — 'S'*! Obzornik — 18.20 Mozaik — 18.25 Shane, film — 17''* Delavska tribuna — 19.45 Risanka — 19.50 Cikcak ** 20.00 Dnevnik — 20.25 Kam In kako na oddih — 2" četrtkovi razgledi — 21.30 Mladost na stopnicah 22.05 Poročila.	,
PETEK. 9. 11.: 9.35 šolska oddaja — 14.45 Madžar*"' pregled — 7.40 Veseli tobogan — 18.15 Obzor*ft)k 18.30 Rekreacija — 18.40 Risanka — 18.50 Pet minut 7 boljši jezik — 19.00 Mozaik — 19.05 400 tet stoven'"' glasbe — 19.45 Risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 D"""' nik — 20.35 Tom Jones, film — 22.40 Poročila.