Naš čas, 23. 2. 2017, barve: CM K, stran 1
V petek (8/10 0C) dež, v soboto (-3/8 0C) sončno, v nedeljo (-2/9 0C) delno oblačno.
Četrtek, 23. februarja 2017
številka 8 | leto 64
www.nascas.com
naročnine 03 898 17 50
cena 1,80 €
TAKO mislim
Maske
Šaleška dolina - Konec tedna so v spomin na prihod XIV. divizije na Štajersko med januarjem in marcem leta 1944 potekale številne spominske prireditve. Pripravili so jih tudi v Šaleški dolini, v Paki in Cirkovcah na območju Velenja ter v Osreških pečeh in Zavodnjah na območju Šoštanja.
-O
■in ■in
=čž> ■ui
i hO
¡o
■h-
Osrednja slovesnost je bila v Osreških pečeh, na mestu zadnjega preboja enot XIV. divizije, kjer je padlo štirinajst, malo naprej pa šest borcev legendarne divizije. Njen pohod je postal legendaren po trpljenju in neustrašnosti ter odločnosti borcev in bork.
a mkp
Stara vas proti azilnemu domu
Svet krajevne skupnosti Stara vas je razpravljal o vzpostavitvi azilnega doma in ocenil, da navedbe župana o privolitvi kra-jank in krajanov o nastanitvi 10 begunskih družin niso točne, saj so oktobra leta 2015 izrazili zgolj »ne nasprotovanje ob izpolnjenih postavljenih pogojih«, niso pa podali soglasja, pravi predsednik Matjaž Zupanc. Poudarili so tudi, da so se okoliščine spremenile, saj ne gre več za začasno nastanitev beguncev, ampak za dalj časa trajajočo naselitev prosilcev za azil. Tej naselitvi odločno nasprotujejo. Ocenili so, da se ta problematika ne tiče zgolj njih, ampak vseh prebivalcev mestne občine Velenje. Zato predlagajo, da se razprava o tej temi organizira širše, za celotno občino, da se tako omogoči vsem občankam in občanom, ki to želijo, da izrazijo svojo voljo. Župan Bojan Kontič je državnega sekretarja Boštjana Šefica ponovno pozval, naj pogodbe ne podpiše, dokler niso razrešena vsa odprta vprašanja.	a
Bojana Špegel
Pravijo, da bo konec tega tedna zima še enkrat zamahnila z repom. Da bomo torej še videli sneg. Čeprav tega letos ni bilo veliko, bi ga bili zagotovo veseli otroci iz vzhodnega dela države, ki v teh dneh uživajo zimske počitnice. Že zato ne bi imela nič proti, da res pade. Pa čeprav vem, da nas večina ob vsakem sončnem žarku in ptičjem petju, ki je vse glasnejše, upa, da pomlad res prihaja.
V teh dneh sem vesela, ko pogosto slišim, da osebe, s katero želim govoriti, ni v službi. Zato, ker se mi zdi prav in lepo, da so si v času zimskih počitnic vzeli dopust tudi starši. Ker je prav, da več časa preživijo s svojimi otroki. In to kvalitetno, tudi v pogovorih in početju skupnih, zabavnih stvari. Poklic starša je zame najtežjipoklic na svetu. Ravno zato, ker nikoli ne veš, ali bo tisto, kar daješ otroku v času odraščanja, dovolj, da v najstniških letih, ko se začne dokazovati in iskati svoj pravi jaz, ne bo zašel. Čeri na tej poti je veliko. Vzvodov, ki najstnika potisnejo čez rob, tudi. Ne nazadnje čas, v katerem nihče ne ve, kaj bo jutri, čas, v katerem se mnogi bojijo, kakšna bo njihova prihodnost, ne vpliva dobro nanje. Doma gledajo zaskrbljene in velikokrat brezvoljne starše, ki jim postavljajo meje. In ogledalo. Ko se skušajo sami ozreti v svojo prihodnost, imajo iste dileme. Se splača učiti? Kakšen poklic naj izberem, da bom sploh dobil službo? Vprašanja, ki si jih verjetno zastavijo vsaj tu in tam. O čem pišem, se sprašujete? Zadnje čase menda na velenjskem Šolskem centru opažajo, da dijaki že zgodaj dopoldne v šolo prihajajo »zadeti«. Krivijo lokale okoli centra. Priložnost, ki dela tatu? Mogoče. A dejstvo je, da bi tisti, ki želijo tako pobegniti od realnosti, do alkohola in še kaj več prišli tudi, če jih ne bi bilo. Vsi smo bili nekoč mladi, zato vemo, kako to gre. Ko se ozrem nazaj in razmišljam, kdo od mojih znancev in prijateljev ni nehal le pri najstniškem popivanju in zadevanju, imam en sam odgovor. Tisti, ki so prihajali iz razbitih družin. In tistih, v katerih sta bila doma alkohol in nasilje. Pa tudi tisti, za katere starši ob svojih karierah niso imeli časa. Dali so jim denar in mislili, da so naredili dovolj. Zato nikoli ni dovolj, da starši pričakujejo, da bodo vzgojo namesto njih opravljali učitelji. In ko gre že vse narobe, tudi policisti. Tisti, ki imajo doma varen pristan, ki vedo, da jim bodo starši prisluhnili in pomagali, skoraj nikoli ne bodo čisto zašli. O tem sem prepričana. Zato je v času, ko si bo večina nadevala maske, da bi z njimi preganjala zimo, morda čas, da maske snamemo. In priznamo, da danes mladim ni lahko biti mlad. In da so tisti, ki bi jim prvi morali stati ob strani, starši, družina. Šele potem pridejo na vrsto vsi ostali.
Sodna preiskava v zadevi TEŠ 6
Okrožno sodišče v Celju je začelo sodno preiskavo suma zlorabe položaja in ponarejanja listin v zadevi Teš 6. Gre za primer nekaj več kot 250-milijonsko oškodovanje, v preiskavi pa sta poleg slovenskih dve fizični osebi iz tujine in Alstom, ki je bil izbran kot najboljši ponudnik.
Tako se bodo 10 let po podpisu pogodbe in pet let po prvih hišnih preiskavah začela zaslišanja prič pred sodiščem. Do tolikšnih zakasnitev prihaja zaradi težav pridobivanja podatkov v Franciji. Sumi so izraženi za dobavo opreme za blok 6 v višini 250 milijonov evrov, rekonstrukcijo kotla na bloku 5 v višini 360.000 evrov in nabave merilnega sistema za bloka 4 in 5 v višini 280.000 evrov.
■
■
tfl
Z glasbo za lepši jutri
5. TRADICIONALNI
KONCERT OB DNEVU ŽENA
PRODAJA VSTOPNIC:
molekarg^ OMV Gorenje, TIC Velenje, Trafike 3DVA, ^	Trgovina Hummel, Petrol, Kioski Delo Prodaja,
■^flB™ Kompas in M holidays Slovenj Gradec
Generalni pokrovitelj:
MESTNA OBČINA
VELENJE
PetatGvašo
z gostjo Danijelo
10. marec
Rdeča dvorana Velenje / 20.00
Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA
«»^AS
23. februarja 2017

LOKALNE novice
60 tisoč evrov za mladinske projekte
Velenje, 17. februarja - Mestna občina Velenje je v petkovem Uradnem listu Republike Slovenije objavila dva javna razpisa za delovanje mladine. Tudi letos bodo sofinancirali mladinske projektne aktivnosti ter projekte mladih za dosego ciljev iz Lokalnega programa razvoja delovanja mladih. Od tega bodo 15 tisoč evrov namenili za mladinske projektne aktivnosti, 45 tisoč evrov pa za projekte mladih. Oba javna razpisa sta odprta do 20. marca, prijave pa zbirajo preko elektronske aplikacije.
Velenjčani lahko sooblikujejo akte
Velenje, 17. februarja - Na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si so objavili poziv za sodelovanje občanov pri pripravi aktov Sveta Mestne občine Velenje, in sicer za Predlog Sklepa o ustanovitvi javnega dobrega v k. o. 957 Škale, Predlog Sklepa o spremembah in dopolnitvah Sklepa o načrtu pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem Mestne občine Velenje za leto 2017, Predlog Celostne prometne strategije Mestne občine Velenje in Predlog Pravilnika o sofinanciranju programov / projektov / prireditev, ki niso predmet drugih financiranj iz proračuna Mestne občine Velenje.
Gradivo bodo svetnice in svetniki obravnavali na 19. seji sveta Mestne občine Velenje v torek, 28. februarja 2017.
Napovedati je treba dohodke iz oddaje premoženja
Ljubljana - 28. februar je datum, do katerega morajo zavezanci, ki dosegajo dohodke iz oddaje premoženja v najem, vložiti napoved. To je tudi datum, do katerega morajo oddati napovedi zavezanci za odmero dohodnine, ki so v letu 2016 dosegli dohodke iz kapitala. Finančna uprava Republike Slovenije bo zavezancem za odmero dohodnine prve informativne izračune odpremila 31. marca, naslednjo tranšo pa 31. maja.
a mkp
City center odprl vrata pomladi
Celje - Že šesto leto zapored so v Citycentru Celje osrednji prireditveni prostor in nekatere nakupovalne ulice odeli v pomladno rastlinje in svojim obiskovalcem ponudili prvo spogledovanje s pre-bujajočo naravo. Lanske Japonske vrtove je letos nasledila t. i. Kreativna pomlad, ki nudi poleg sprehoda med cvetočimi gredicami tudi obisk hortikulturnih delavnic s svetovanjem. Seveda pa že sama ureditev, ki je plod znanja Vrtnarstva Botanika iz Petrovč in iskrivih idej mladih dijakov in študentov Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, marsikoga navdihne z idejo, kako urediti domačo zelenico. Ustvarjalci so svojo kreativnost pokazali z zanimivo ponovno rabo izdelkov in materialov.	a
MESTNA OBČINA
VELENJE
Obvestilo
Prodaja osebnih vozil po metodi javne dražbe
Javna dražba bo potekala v sredo, 8. marca 2017, ob 16. uri v prostorih Mestne občine Velenje
(Titov trg 1, Velenje; v sejni sobi 305/III).
Ogled vozil, ki so predmet dražbe bo v sredo, 22. 2., od 15. do 17. ure ter v ponedeljek, 6. 3., od 8. do 10. ure.
Več informacij o dražbi lahko najdete na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (Javne objave).
Anton Konda -
poslednja priča Kajuhove smrti
V	Sydneyu v Avstraliji živi ena-indevetdesetletni Belokranjec Anton Konda. Med pohodom XIV. divizije na Štajersko v zimskih mesecih leta 1944 je bil član sanitetne enote. Pred dobrim letom, ko je obiskal Slovenijo, je o svojem pestrem življenju (bil je partizan; v času informbiroja je več kot štiri leta preživel na Golem otoku; leta 1957 je pobegnil v Avstralijo) spregovoril v oddaji Pričevalci. Med drugim je povedal tudi, kaj se je na Žlebnikovi domačiji v Zavodnjah dogajalo tistega usodnega dne pred 73 leti, ko je padel Karel Destovnik Kajuh. Doslej o tem javno ni govoril, njegove besede pa potrjujejo vse, kar so v minulih desetletjih povedale ostale priče in kar je zapisano v nemškem zapisniku orožnika Franca Černeta.
V	oddaji Pričevalci (8. 12. 2015) se Anton Konda, ki je edina še živeča priča dogodkov pri Žlebniku) takole spominja 22. februarja 1944:
»... smo bili nekje gori nad Šoštanjem. Hodili smo dolgo, ne vem, če ni bil Pust. Nas so dali v eno kmečko hišo (tam sem bil, sem obiskal to hišo, enkrat nekaj let nazaj ...). Mi smo bili zdravniška ekipa, kulturniška ekipa, kjer je bil Kajuh, ena prištabska majhna enota. Nas so dali v eno hišo tam, to je bilo podnevi, ko
smo prišli. Naše čete okrog po drugih kmetijah. Zdaj to ne vem, ali je bil dan ali že večer. Nas so dali - hiša je imela stopnice znotraj - na prvo nadstropje. Ni bilo ganka od zunaj, kakor imajo hiše v Beli Krajini. Mi smo šli gor, tam, velika kmečka soba je bila, in smo se polegli po tleh, takoj, kaj ne boš, ko si onemogel, pa še najhujše je bilo ne spati.
šla po stopnicah dol. Kot sem rekel, stopnice so bile v hiši, ne od zunaj. Ko sta prišla dol, jih je Nemec ubil, na vratih, so rekli. Pol so meni rekli pa Francu, mojemu vaščanu (tam zadaj je bila greda, še zdaj je, sem videl, vrtna greda, tam so. Hiša je imela sprednja vrata in zadnja čez), da sva kopala jamo, mu skopala jamo, za Kajuha. Sva začela ko-
Anton Konda (označen desno od duhovnika Jožeta Lampreta) med noinjo ranjenca februarja 1944 na Graiki Gori
No in naenkrat je bilo, zaropota pred hišo, skoraj pred vrati. En zdravnik je rekel: ne iti ven, vle-žat se po tleh. In to smo naredili vsi, edino Kajuh pa njegov še en od skupine kulturniške, sta
pat, sneg je bil, zemlja je bila trda. Orodje je bilo tudi grobo, neprimerno za kopat. In sva se prijela dela. Potem je pa nekdo rekel, pustita, bodo že terenci to naredili, pa sva pustila. To je
bilo ponoči, mogoče ob desetih zvečer, noč je bla vsekakor. ». (prilagojen prepis po zvočnem posnetku - celo oddajo si lahko ogledate na spletnih straneh TV Slovenija: http://4d.rtvslo.si/ar-hiv/pricevalci/174375661).
Skratka, še en dokaz več, da je šlo za napad nemške enote na partizansko enoto in za tragično smrt velikega rojaka, pesnika Kajuha. To resnico je očitno potrebno ponavljati iz dneva v dan, saj se še vedno pojavljajo »dobro obveščeni« državljani, ki so »drugačno« resnico slišali od nekoga, ki je poznal nekoga, ki mu je to nekdo pripovedoval ... Pri čemer seveda ne gre vedno le za nevednost in ne-razgledanost, pač pa tudi za namerno blatenje vsega »rdečega«, kar se je dogajalo pri nas med drugo svetovno vojno.
a v. v.
Savinjsko-šaleška naveza
Dolgo pustovanje - pa maske ostajajo
Redarji z lisicami - Laški jubileji - Janševi v Erjavčevem - Nov drevored
Svet se je tudi ta teden vrtel. Enim bolj hitro, drugim počasneje. Nekaterim hitro tudi zaradi »norega praznovanja«. Tudi pustne norčavosti so se pri nas že močno raztegnile. Prve različne prireditve s šemami so že bile, glavnina bo marsikje v nedeljo. Veselo bo seveda tudi na sam pustni dan in pepelnico - potem pa še najmanj kak teden. Pa ni čudno, če nekateri pravijo, da se jim mask sploh ne splača sneti. In jih imajo vse leto. Nekateri zlobno pripominjajo, da si mask nista povsem snela niti prvak SMC in premier Miro Cerar ter predsednik DZ in podpredsednik SMC Milan Brglez. Čeprav naj bi bila zakopala bojno sekiro.
Niso pa pri nas ta čas vsi veseli, nekateri so precej zaskrbljeni in prestrašeni, da se bomo morali še bolj bati! Ne le policisti, tudi redarji, ki jih pogosteje srečujemo v mestih, so dobili večja pooblastila. Lahko bodo uporabili tudi silo, a ne le to, tudi v lisice vas bodo lahko vklenili. A za vse to je seveda lahko tudi povsem enostavna rešitev: delajte in obnašajte se tako, da se z njimi in njihovimi ukrepi ne boste »srečali«. Seveda se bodo še vedno našli tudi taki, ki bodo trdili, da niso naredili nič narobe. Da so povsem nedolžni. Tako pač je bilo in tako verjetno še tudi bo, novim zagroženim ukrepom navkljub.
Pomembno dogajanje je potekalo v Žalcu in »okoli« njega. V središču doline zelenega zlata je SDS pripravila akademijo ob 28. letnici delovanja. Slavnostni govornik je bil dolgoletni predsednik Janez Janša. Isti dan je postal vnovič predsednik stranke Desus že dolgoletni predsednik Karel Erjavec in tako še podaljšalpredsednikova-nje v tej stranki. Ni bilo težko, bil je edini kandidat. Ta dogodek ni bil v Žalcu, pa vendar imata vesti nekaj »skupnega«? Janševi so se sestali v volilnem okraju vsestranskega ministra Erjavca. Laško pa zaznamuje drugačne dogodke. Tu letos pričakujejo velike pridobitve na železnici, pomembno »pridobitev« pa bodo letos že tudi počastili. Letos bo namreč minilo 790 let, odkar je kraj pridobil trške pravice. In ker so ob 700-letnici pridobili še mestne pravice, slavijo letos tudi 90 let tega dogodka. V tem jubilejnem letu bodo, kot smo že omenili, sredi velikih naložb v posodobitev žele-
zniške infrastrukture, ki bo močno zboljšala promet in življenje ob železni cesti. Morda bo po modernizirani železnici prišlo v Laško še več gostov in bodo tako (tudi) v Thermani dosegli še boljše rezultate, čeprav se ti zadnji čas že lepo popravljajo.
V	Celju, kjer bodo tudi deležni večje posodobitve železniške postaje in železnice same, pa se bodo še letos lotili tudi prenove Mestnega parka. Za začetek bodo na novo zasadili dvojni drevored kostanjev, ob cesti skozi park bodo uredili sprehajalno pot ter kolesarsko stezo. Celotna prenova parka bo trajala štiri ali pet let. Nekateri Celjani pogledujejo še malo naprej proti Gričku oziroma Petričku. Ga bodo res obnovili in kdo ga bo? Potem ko je to območje, ki je dolga leta veljalo za osrednji prireditveni in rekreacijski center Celja, po denacionalizaciji prešlo nazaj v zasebno last, je zdaj že nekaj časa naprodaj. Vmes pa je vse, kar je privabljalo množice ljudi, propadalo. Ker gre tudi za precejšen kos gozda blizu mesta, nekateri menijo, da bi to območje »morala« kupiti občina in povečati svoj mestni gozd. Težava je seveda denar. Kakšna bo končna odločitev in rešitev, bomo še videli.
V	Rogatcu pa iščejo končno rešitev. Odločitev, da odkupijo tamkajšnjo konjušnico in s tem omogočijo še pestrejši razvoj turizma in še kaj, so že sprejeli. Vendar pa občini te postavke ni uspelo spraviti v letošnji proračun. Prvo obravnavo je konjušnica »prestala«, dokončne ne, saj so trčili v zakonske ovire. A puške v koruzo še niso vrgli, saj so prepričani, da je nakup dobra stvar za občino. Naj omenimo, da v tej konjušnici že zdaj izvajajo terapijo s konji za otroke s posebnimi potrebami.
Pa še to: v Celju se še kar nadaljuje (ne)srečna ljubezen. Lani je bila v znamenju domačinov - Veronike in Friderika, letos Romea in Julije. Muzikal je bil (seveda) na Starem gradu, tragedija v Slovenskem ljudskem gledališču. Zlobneži (tudi v knežjem mestu so taki) pravijo, da so predstave, ki so v dvorani Narodnega doma, zmes tragedije, komedije in še česa, skoraj vsak mesec - ko zaseda mestni svet.
a k
■
■
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 23. 2. 2017, barve: CM K, stran 3
23. februarja 2017
""^Jis
SPOMINI
3
Poklon Štirinajsti diviziji in Kajuhu
Osrednja svečanost v Šaleški dolini je bila v Osreških pečeh v Ravnah pri Šoštanju
Velenje, Šoštanj, 17. in 18. februarja - V spomin na triinse-demdesetletnico pohoda XIV. divizije na Štajersko je Združenje za vrednote NOB Velenje skupaj s krajevnimi organizacijami zveze borcev v Šaleški dolini pripravilo spominske svečanosti. Vse je spremljala Šaleška konjenica, ki je prehodila celotno pot od Sedlarjevega do Za-vodenj.
V petek sta svečanosti potekali v Paki in Cirkovcah na območju Velenja, v soboto pa v Osreških pečeh in Zavodnjah na območju Šoštanja, kjer je kot borec legendarne divizije svojo življenjsko pot sklenil borec in pesnik, šo-štanjski rojak Karel Destovnik - Kajuh.
Slavnostni govornik v Osre-
ških pečeh, kjer je vsako leto s posluhom in izjemnim spoštovanjem svečanost pripravijo domačini - Ravenčani, je bil predsednik združenja in župan Bojan Kontič.
»Partizanski boj je bil tisti, ki je Slovenijo osvobodil okupatorja. To je dejstvo, čeprav želijo to nekateri še danes zanikati. Bil je del svobodomiselnega sveta, ki se je uprl fašizmu in nacizmu in dosegel, da imamo danes državo, v kateri govorimo slovensko, imamo svojo kulturo, v kateri lahko svobodno razmišljamo in ustvarjamo,« je dejal.
S takimi prireditvami, je dodal, skušamo s spošto-
vanjem in dostojanstvom počastiti spomin na vse, ki so se za to borili, in vse, ki so za to darovali življenja. »Tisoč sto dvanajst partizank in partizanov je štela divizija, ko je krenila iz Bele krajine, na poti je padlo 360 bork in borcev. Med tistimi, ki so padli, je bil tudi naš rojak Karel Destovnik - Kajuh. Pesnik, narodni heroj. Pisal je pesmi, ki so
klicale po pravičnosti, drugačni urejenosti sveta. Žal pa tudi danes med nami živijo ljudje, ki nimajo ničesar, ki imajo pokojnine, pa ne vedo, kako preživet z njimi, ki imajo plače, a z njimi ne pridejo do konca meseca. Zaslužijo si, da bi lahko od minulega ali sedanjega dela normalno živeli. Po tem, da mora delo dobiti veljavo, je klical tudi Kajuh.
Ko je bilo najtežje, so peli partizanske pesmi,« je še dejal.
Te je bilo slišati tudi v Osre-ških pečeh.
Med udeleženci proslave je bila Valerija Skrinjar Trvz, novinarka, pisateljica, pesnica, ki danes živi v Ljubljani, kamor je prišla v času vojne morije na Balkanu iz Bosne, sicer pa rojena Zasavčanka. Kaj jo je pripe-
Valerija Skrinjar TRVZ: »Borili so se tudi za materin jezik.«
Šaleška konjenica je bila napoti iz Sedlarjevega do^avodenj.
ljalo v Osreške peči? »To, da se je takih dogodkov treba udeleževati, se zavedati, da smo Slovenci. Fantje in dekleta, ki so padli, so ljubili domovino, ljubili so svoj jezik, materinščino. Zanjo so se borili. Danes pa jo velikokrat zapostavljamo. Ne smemo tega delati! Vsakič, ko imam priložnost, opozarjam na to,« je dejala in s svojim spominom segla daleč nazaj. »Petnajst let sem imela. Vsakič, ko smo prišli v šolo, je učitelj na tablo napisal, po nemško seveda, da so bili naši predniki Germani. Ne, niso bili. Vedeli smo, da so bili Slovenci. In ker je treba - žal - tudi danes znova in znova opozarjat na to, sem prišla tudi v Osreške peči,« je rekla.
a Milena Krstič - Planine
Slavnostni govornik Bojan Kontič: »Ko je bilo najtežje, so peli partizanske pesmi.«
Ravenčani pripravijo proslavo z velikim spoštovanjem.
»Vojska mi je vzela veliko ljudi«
Kako se Pavla Krenker iz Plešivea spominja svojih srečanj s partizani na njeni domačiji
Deset let, preden je Graška gora postala središče narodnoosvobodilnega boja na slovenskem Štajerskem in pomembno križišče na pohodih različnih partizanskih enot, se je tam rodila Pavla Krenker, ki še danes živi na družinski domačiji. Na tisti, ki je podobno kot okoliške podpirala partizanske enote in narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda. Kako je Pavla kot otrok doživljala tajne obiske in katere spomine je ohranila, smo jo vprašali pred letošnjo obeležitvijo pohoda znamenite 14. divizije.
Osel
Bil je 1. november leta 1942, ko je na Krenkerjevi domačiji na enem od pobočij Graške gore prenočila partizanska enota, se spominja Pavla Krenker, ki takrat še ni naštela desetih pomladi. »Atek jim je dal ovna in krompir, da so si lahko v svojih kotlih skuhali obrok. Jaz pa sem bila vsa srečna, da sem lahko bila zraven, saj sem takrat prvič v življenju videla in božala osla, ki so ga imeli partizani,« je začela pripovedovati že takrat trdoživa in pogumna Pavla, ki se nenavadnih gostov ni ustrašila kot njena nekoliko starejša sestra. »Bila sem še tako otročja, da strahu še nisem poznala. Nisem se še zavedala vsega, kar se je dogajalo. Zato sem bila med njimi, kot bi bili domačini.« Od hiše ni smel nihče, čeprav so doma vzgojili
rože za grobove ob dnevu spomina na mrtve. »Niso se mogli zanesti, da jih kdo ne bi izdal.« Ko so si opomogli, so se odpravili, gospodarju pa naročili, naj naslednji dan prijavi, da je opazil četo 120 mož, čemur orožniki niso verjeli in so Pavlinega strica, ki je prevzel nalogo, priprli in zasliševali.
Vroča polenta
Kasneje so se predvsem ponoči pogosto pojavljali posamezniki, ki so prihajali k hiši. »Pavla, daj mi en kos kruha, so nagovarjali mojo mamo, ki ji je bilo težko pri srcu.« In mali Pavli tudi. Žita ni bilo, mlinski kamni se niso vrteli. »Vsak drug dan bi pekli kruh, če bi imeli iz česa.« Tako je tudi partizan iz Zavodenj prosil za kruh. Ker ga mama ni imela, je nastavil dlani, da mu je dala sveže kuhano koruzno polento, ki jo je oblikoval v polpet in ga dal opeči na štedilnik. »Bogi so bili. Hudo je bilo, ker jim nismo imeli s čim pomagati, saj tudi sami nismo imeli.«
Goreči marof
Leta 1945 se je na njihovem skednju v seno zakopal sosedov stric. Takrat so z velenjske sme-
ri na goro prišli Nemci, s slove-njegraške pa partizani. Borba se je vnela ravno pri sosedovih, medtem pa se je vžgal njihov marof. Gospodinja je zbrala vseh šest otrok in jih pripelja-
la h Krenkerjevim, ker ni vedela, kje ima moža. Ta je bil prav tam, saj je pri njih prenočil, da ne bi ponoči sam hodil domov. »Marof gori, marof gori, je vpila po hribu navzdol. Ruda, ki je bil pri nas vkopan v seno, je raz-lomil leseno streho, da bi sko-
čil z nje in se rešil pred plameni. Ko je pomolil glavo ven, je spoznal, da ne gori naš marof, pač pa njihov.« Takrat je k hiši prišla še druga soseda z otroki, ker je doma ostala sama po
tem, ko je ena od vojskujočih se strani gospodarja vzela, da jim je kazal pot. »Bilo nas je kot listja. Ostali so kako leto. Spali smo na tleh, na peči. V naš hlev smo privezali sosedovo živino in hodili od hiše do hiše, da smo zbrali krmo.«
Počen kotel
Nekega dne je Pavlin oče opazil četo, ki se je približevala iz Velunje. Opozoril je partizanko, ki je bila pri hiši in v kotlu kuhala za enoto. Ugotovili so, da gredo Nemci, in začeli bežati, ker jih je bilo premalo. »Takrat nas je bilo res strah. Nismo vedeli,
ali jih bodo iskali pri nas, nas pa zasliševali. Nismo vedeli, kaj naj jim rečemo.« V naglici je kotel ostal na ognju in od vročine počil. »Druge posode za kuhanje pa ni bilo.«
»Počutim se srečno«
Pavla Krenker je zaradi vojne dokončala le dva razreda osnovne šole in se nikoli ni vrnila v šolske klopi. Vojska ji je vzela ve-
liko ljudi. Kljub temu v tistem času ni trpela. Kot otrok je vse doživljala drugače. »Eden od partizanov, ki so prišli k hiši s kotlom v gostem pšeničnem zdrobu kuhane govedine, me je nagovoril, naj si poiščem skodelo. Hej, kako sem jedla z njimi! Kako sem bila srečna!«
Danes ji je tako dobro, kot ji ni bilo še nikoli, pravi. »Samo let je preveč,« je potožila, čeprav domači povedo, da še zdaleč ni omagala. Na obeležja gre z velikim veseljem in kar požira govore, ob katerih oživlja spomine.
»Mi nikoli nismo pozabili, kako smo drug drugemu pomagali. Kako smo se sosedi razumeli med sabo. Če smo imeli kaj dobrega, smo imeli vsi. Če ne, smo bili pa vsi lačni,« je ponosna na pogum in dobroto, ki je na njeni domačiji doma še danes.
a Tina Felieijan
>»Ko danes po televiziji gledam vojne, me strese, kaj si ljudje počnemo.«
>
Partizani so včasih imeli »dobrovoljne ure« in sedli med otroke ter se z njimi igrali, risali, klepetali. »Prijazni so bili.«
»Narod se ne zaveda, kako dobro nam je. Koliko kruha se danes uniči, mi ga pa nismo imeli. Krompirja, korenja, mesa je bilo. Kruha pa ne. Še nekaj let po vojni je bilo zaradi obveznih dajatev zelo hudih. Zelo težko je bilo,« pomni Pavla Krenker.
»Enkrat sem ponoči šla po hiši. Odprla sem vrata in z roko zatipala puško. Takrat pa sem se prestrašila. Polno jih je bilo, povsod so ležali. Pod atekovim viršetom, kjer je izdeloval cokle in grablje, pa ranjenec, ki je krvavel, da je bila groza. Mama mi je pomagala, da sem zlezla v svojo posteljo in spala, medtem ko je bila hiša polna partizanov. Zjutraj pa so ga pobasali in nesli v sosedov gozd, kjer je umrl.«
Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO
«»^AS
23. februarja 2017
Podjetje Krevzel stopa v nov krog
Družinsko podjetje Krezel Instalacije (tudi) z novim direktorjem uspešno sklenilo poslovno leto
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - Družba Krevzel instalacije ostaja vodilno podjetje v izvajanja strojnih instalacij na savinjsko-šaleškem območju tudi pod novim vodstvom. Pred enim letom je krmilo podjetja prevzel Tadej Rampre, ki je bil pred tem dolga leta v njem tehnični vodja podjetja. »Izjemno zadovoljen sem z njim,« danes pravi ustanovitelj in direktor podjetja Krevzel instalacije Franc Krevzel, ki v družbi z več kot 40 zaposlenimi ostaja prokurist. Svojega naslednika je za prevzem funkcije vzgajal sam, pove ponosno.
>
leški dolini, trenutno v Termoelektrarni Šoštanj izvajajo zahtevna izolacijska dela kotla in cevovodov.
Za Komunalno podjetje Velenje obnavljajo izolacijo cevovodov, večino vzdrževalnih del opravijo tudi za Gorenje, lani pa so bili njihovi strokovnjaki prisotni pri gradnji novega kompleksa za podjetje Skaza. »Še vedno smo z našimi ekipami prisotni v Avstriji, kjer smo si ustvarili dobre reference v instalacijskih de-
lješ kakovostno in s pozitivnim izidom. Cene v gradbeništvu so precej izenačene, nizke. Vsaka napaka se pri končnem rezultatu pozna, dnevno je treba biti pozoren na stroške,« pravi.
Pozoren pa je treba biti tudi do zaposlenih. Njihovo zadovoljstvo z delodajalcem se odrazi v kakovosti izpeljanega posla in tega se pri Instalacijah Krevzel še kako zavedajo. Ker ima večina pri njih zaposlenih terensko delo, kar pomeni, da so vsak dan v avtomobilu in na poti do objekta in nazaj, še toliko bolj. »Treba je znati delati z ljudmi, z njimi komunicirati, jih usmerjati. Tako smo zadovoljni vsi.«
Za vzgajanje kadrov že vrsto
let skrbijo sami in tudi v prihodnje ne bo drugače. Zelo dobro sodelujejo s Šolskim centrom. Dijakom in dijakinjam omogočajo izvedbo praktičnega pouka. »Tak način je priložnost za njih in za nas. Mi spoznamo bodoče inštalaterje oziroma bodoče sodelavce že med njihovim šolanjem, ko jih lahko tudi malo usmerimo, prilagodimo njihova znanja našim potrebam. Ko se te pokažejo, pa dobijo priložnost za zaposlitev.«
Je težko za kadre? »Zdaj ne več. Devetošolci se po osnovni šoli bolj, kot so se nekdaj, odločajo za tehniške poklice. Spoznavajo, da je z njimi lažje dobiti zaposlitev.«	■
»Ni dovolj, da posel dobiš. Treba ga je dobro opraviti in zaključiti s pozitivnim rezultatom.«
»Izvajamo najzahtevnejše instalacije vodovoda, ogrevanja, plina, prezračevanja, hlajenja in po vsej Sloveniji in tudi Avstriji. Naše delo terja sposobnega mene-džerja in tak novi direktor je,« ga pohvali Krevzel.
Rampre je izvrstno izpeljal že prvi projekt, adaptacijo hotela Jama v Postojni. Šlo je za velik zalogaj, obnovo strojnih in elek-tro instalacij celotnega objekta in vseh spremljajočih prostorov z veliko kuhinjo. »Zaradi visokega nivoja opreme je bil to zahteven projekt, ki je vključeval tudi izvedbo centralnega nadzornega sistema, ki vse morebitne napake zazna računalniško in jih javlja po telefonu,« povesta.
Je pa zanimivo, da se je tudi letošnje leto, tako kot lansko, pri njih začelo s hotelom. Poskrbeli bodo za energetsko sanacijo hotela Vesna v Topolši-ci, v katerem že preurejajo energetsko zasnovo toplotne postaje, tako da bo delovanje ogrevanja in hlajenja v hotelu potekalo z minimalnimi stroški. Med letom so prisotni v praktično vseh večjih podjetjih v Ša-
Franc Krevzel, ustanovitelj in dolgoletni direktor, zdaj svoje izkušnje z veseljem prenaša na novega
direktorja Tadeja Rampreta.
lih pri gradnji večjih trgovskih centrov. Na to smo posebej ponosni, saj so avstrijski investitorji zelo zahtevni, še zlasti do tujih firm,« razlaga Rampre.
Konkurenca pa ne le, da je velika v Avstriji, taka je tudi doma. »Najti je treba svojo tržno nišo, poiskati področje, na katerem si
>
»Bodoče sodelavce spoznamo že med šolanjem.«
lahko najboljši.« Tudi letos je v pripravi kar nekaj velikih in odmevnih projektov.
Pravi, da je bilo lansko leto naporno, da se jim je dobro izšlo in da so tudi zato z optimizmom zazrti naprej. Čutiti je, da se gradbeništvo počasi znova dviga, da okreva. »Ni pa dovolj, da posel pridobiš. Veliko truda je treba vložiti v to, da ga izpe-
Družinska zamenjava vodstva
Franc Krevzel, ustanovitelj in dolgoletni direktor podjetja, je posle v družinskem podjetju predal svojemu nasledniku. Sam pa še vedno kot prokurist vsak dan prihaja v podjetje in svetuje, ko je in če je nasvet potreben.
»Saj mi kak dan tudi ne bi bilo treba priti. A sem tega vajen. Zjutraj sicer pridem uro ali dve kasneje, domov pa ne grem pred petnajsto ali šestnajsto uro.«
Kako ponosni ste na prehojeno pot?
»Zelo. Že zato, ker sem za seboj pustil urejeno podjetje brez dolgov.«
Ste dali nasledniku kakšen poseben nasvet?
»Sem in jih še dajem. Ne moreš vsega povedati z enim stavkom in vseh izkušenj, ki si si jih nabral, razložiti v enem dopoldnevu.«
Znani ste bili po tem, da se veliko in dobro sodelovali z lokalnim okoljem in širše.
»To je treba negovati tudi naprej. Ljudje vedo, da so jim pri nas vrata odprta, da smo pripravljeni pomagati po svojih zmožnostih in pri tem bomo ostali.«
Bo tudi Pihalni orkester Zarja v prihodnje deležen tolikšne pozornosti, kot je je bil pod vašim vodstvom?
»Absolutno. Za Zarjo bi lahko rekel, da je tesno povezana z nami, in to ostaja še naprej.«
Dovršenost na vsakem koraku
Herbal glamping resort Ljubno lani napolnili tujci - Razvajanje, zasebnost in nova doživetja - Poslej tudi restavracija za dnevne goste
Tatjana Podgoršek
Slovensko turistično ponudbo je pred dobrim letom dni obogatil prestižni Herbal glamping resort Ljubno, lastnika tudi nove blagovne znamke Charming Slovenija Iztoka Podkrižnika. V 10 luksuznih šotorih, ki so ogrevani in imajo svojo kopalnico, je 40 mest, z dodatnimi ležišči 50, ki so jih - na precejšnje presenečenje tudi samih lastnikov - od maja do septembra v 90 odstot-
Turistična destinacija na Ljubnem, zagotavlja sogovornica, je primerna za vse, tudi za družine. Gostom je na voljo pet paketov, od velnesa, športnih aktivnosti do kakovostnega preživljanja prostega časa z družinskimi člani. Ob tem jim omogočajo obisk številnih turističnih ciljev, od bližnjih (Logarska dolina, Golte, Velika Planina) do bolj oddaljenih, kot je Postojnska jama in podobno. Poleg turistov, ki pridejo na oddih, se zunaj glavne
kih napolnili tujci.
Po besedah Petre Kordiš, direktorice glampinga, gre za popolno kombinacijo narave in udobnega počitnikovanja, »za kampiranje v čudovitem okolju, ki omogoča gostu pristen stik z naravo, hkrati pa mu ponuja prestiž, odet v tančico romantike, in s spremljajočo ponudbo, popolno razvajanje, zasebnost ter nova doživetja. Omogoča mu odmik od norega sveta v okrilje narave, v katero je skrbno umeščena tudi arhitektura.
V	našem glampingu je prisotna dovršenost na vsakem koraku, ogromno pozornosti namenjamo delčkom, prav tako edinstvena je kulinarična ponudba, ki jo pripravlja chef Tomaž Bratovž.«
V	resortu je tudi zeliščni in zelenjavni vrt, od koder prihajajo sveže sestavine. Dokup hrane, ki se znajde na krožniku gostov, je od lokalnih pridelovalcev.
turistične sezone ukvarjajo še s pripravo poslovnih kosil, konferencami, omogočajo podjetjem izvedbo »team buildingov«.
Za letos si obetajo še spod-budnejše poslovanje, saj so ponudbo razširili še z velnes storitvami ter kulinarično ponudbo za dnevne goste oziroma nego-ste. Na vprašanje, ali snujejo v bližnji prihodnosti še kaj novega, je Petra Kordiš odgovorila: »Nedavno odprta restavracija bo popestrila ponudbo v Zgornji Savinjski dolini vse dni v tednu. Imamo še ogromno idej in verjamem, da bodo nekatere od njih še letos dobile krila.« Naj še zapišemo, da se bostva prvemu glamping resortu Herbal, ki deluje v okviru blagovne znamke Charming Slovenija, pridružila še dva, in sicer Bronz SPA glamping resort Kopačnica in Vineyard glamping resort Blaguš.

Priložnost, da z denarjem naredijo nekaj zase
Lani rekordno število mladih prevzemnikov kmetij v Šaleški dolini - Na voljo tudi do 45 tisoč evrov
Tatjana Podgoršek
Lani se je za prevzem kmetij v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki odločilo 17 mladih, kar je - pravi Lidija Di-klič, vodja velenjske izpostave Kmetijskega zavoda Celje - največ od uvedbe ukrepa za pomoč mladim kmetom, ki ga razpisuje agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja. Z njim država spodbuja mlade k zaposlovanju
na kmetijah. Vsi so se prijavili na omenjen razpis in vsi prejeli pozitivne odločbe. Mladim prevzemnikom je na voljo 18.600 oziroma 45 tisoč evrov pomoči.
Splošni in posebni pogoji, obvezni in neobvezni cilji
Kot je pojasnila Dikličeva, so za pridobitev pomoči morali izpolnjevati splošne in posebne pogoje ter obvezne in neobve-
zne cilje. Med splošnimi pogoji so starost od 18 do 40 let, ustrezno znanje in usposobljenost, da je pred dvema letoma od oddaje vloge prvič postal lastnik ali solastnik kmetije ter da vodi knjigovodstvo na kmetiji. Med posebnimi pogoji so prevzem vsaj 6 hektarjev velike kmetije ali v reji vsaj 15 glav velike živine, v priloženem triletnem načrtu pa poleg zaposlitve na kmetiji in vodenja knjigovodstva še status aktivni
kmet, kar pomeni, da odda vlogo za subvencijo v svojem imenu. »Obvezni cilji, ki jih imajo mladi prevzemniki, so predvsem povečanje proizvodnje ali izboljšanje konkurenčnosti ter doseganje tako imenovanih horizontalnih ciljev za področje inovacij, varstva okolja ali blažitev podnebnih sprememb. Med neobveznimi cilji pa so uvedba novega proizvoda na kmetiji, vključitev v shemo kakovosti, včlanitev v zadrugo, v izobraževanje v računalništvu, tujih jezikov ali pridobivanje poklicnih sposobnosti s področja kmetijstva. Pomembne so še točke, te pa dobi na osnovi meril za starost, izobrazbo, vključenost v shemo kakovosti, v izobraževanje, glede na lokacijo kmetijskega gospodarstva ...«
Za mladega prevzemnika, ki bo zaposlen na kmetiji, znaša
pavšalna pomoč 45 tisoč evrov, tisti, ki pa bo še naprej ostal zaposlen zunaj kmetijske dejavnosti, pa lahko pridobi 18.600 evrov pomoči.
Po mnenju Dikličeve se je toliko mladih v tukajšnjem okolju odločilo za prevzem kmetije predvsem zaradi tega, ker je v novem programskem obdobju za ukrep spodbujanja zaposlovanja na kmetiji predvidenega več denarja kot v preteklem, ker lahko denar porabijo za cilje, ki so si jih sami zadali za razvoj kmetije, »predvsem pa vidijo priložnost, da naredijo s tem denarjem ne-
kaj zase.«
Sogovornica je še povedala, da se glavnina mladih prevzemnikov ukvarja z govedorejsko dejavnostjo, porabo pomoči pa so predvideli za različne cilje: od nakupa kmetijske mehanizacije, obnove objektov, ureditve pašnikov do nakupa rastlinjakov in dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
Naslednji razpis za omenjeni ukrep naj bi agencija za kmetijske trge objavila letos prej kot običajno - aprila.
Za razvoj podeželja je bilo v programskem obdobju 2007-2013 objavljenih sedem razpisov s skupno 55,5 milijona evri. Upravičenci, teh je bilo 2656, so v povprečju prejeli nekaj manj kot 21 tisoč evrov.
Naš čas, 23. 2. 2017, barve: CM K, stran 5
GOSPODARSTVO	5
stabilnosti in
23. februarja 2017	uaWAS
TEŠ glavni steber energetske zanesljivosti oskrbe Slovenije
HSE je lansko poslovno leto sklenil z dobičkom - V TEŠ v glavnem že sklenili program poslovnega in finančnega prestrukturiranja, na Premogovniku ga še udejanjajo - Generalni direktor HSE Gorazd Skubin ocenjuje, da bi v Sloveniji brez šestega bloka težko zagotavljali zanesljivo oskrbo
Mira Zakošek
Razmere v Holdingu slovenske elektrarne in tudi v obeh tukajšnjih elektroenergetskih kolektivih se počasi umirjajo. O tem smo se pogovarjali z generalnim direktorjem Gorazdom Skubinom. Začniva pogovor v Šaleški dolini, kjer ima HSE dva velika energetska proizvajalca, Termoelektrarno Šoštanj in Premogovnik Velenje. Blok šest je trenutno najbolj razvpit projekt, o katerem vsi vse vedo. Zdi pa se, da ne vedo ali nočejo vedeti, kako pomemben je za nemoteno slovensko energetsko oskrbo? Ali se morda motim? Kako ga vidite vi? »Zagotovo so energetski kompleks v Šaleški dolini med najpomembnejšimi objekti v Sloveniji iz več razlogov. Najpomembneje je to, da je to edina lokacija, ki izkorišča domače primarne surovine za proizvodnjo električne energije. Premog, in to velenjski, je edini takšen slovenski vir ob hidro potencialu. Blok 6 pa zagotavlja z najsodobnejšo tehnologijo tudi visoke ekološke standarde, tako da lahko rečemo, da proizvajamo električno energijo iz premoga po najvišjih okoljskih standardih. Tako je Termoelektrarna Šoštanj glavni steber stabilnosti in zanesljivosti energetske oskrbe Slovenije. Zadolžena je za primarno in sekundarno regulacijo, kar pomeni, da daje v sistem energijo takrat, ko te iz drugih virov ni dovolj (fotovoltaika, veter, hidro ...). Seveda tudi v takšnih primerih, kot je bil četrtkov izpad Jedrske elektrarne Krško?
»Točno tako. Če bloka 6 v Sloveniji ne bi imeli, bi bili ob takšnih trenutkih odvisni od uvoza in visokih cen, ki v takšnih izrednih primerih veljajo na evropskem trgu, pa še ni nujno, da bi energijo takoj dobili. S trenutnim sistemom delovanja imamo na voljo cenovno ugodnejšo elektriko.«
Kakšna bi pravzaprav bila slovenska energetika brez šestega bloka? »Kot sem dejal, bi nam bilo ob zdajšnjem stanju cen elektrike na odprtih trgih zelo težo. Mi imamo sicer v Šoštanju na eni strani šesti blok, ki je bil investicijsko zelo drag, a proizvodna cena elektrike iz njega je cenovno še vedno zelo sprejemljiva. V zastarelih blokih 4 in 5 bi bila predraga, mogoče celo tako zelo, da bi jih morali ustaviti, kar bi ime-
lo katastrofalne posledice za Premogovnik Velenje.« Pri gradnji bloka 6 niste sodelovali, na HSE ste šele nekaj mesecev, pa vendar gradnjo gotovo poznate. Zakaj mislite, da pravzaprav vsa ta leta, »ko so vsi vse vedeli«, ni bilo prave volje, da bi se zadeve razčistile?
»Moram reči, da sem to gradnjo spremljal iz daljave in vseh podrobnosti ne poznam. Vem pa, da se stvari rešujejo tam, kjer se tudi morajo. Resda morda nekoliko prepočasi, a definitivno se rešujejo.
Zame sedaj to ni primarni del, ampak zagotavljanje dobrega poslovanja in razvoja celotne skupine HSE. Za nepravilnosti, ki se morajo rešiti po vseh pravnih poteh, so zadolženi drugi organi, ki pa jim zagotavljamo vse gradivo, ki ga potrebujejo.« Kolektiv Termoelektrarne Šoštanj je bil zadnje mesece na velikem pretresu. Na novinarski konferenci decembra ste dejali, da je večina teh postopkov zaključenih. So sedaj vsi zaključeni? »Vesel sem, da smo po skoraj enem letu večjih in težkih pogajanj dosegli z vsemi udeleženimi sporazum o ureditvi vseh odprtih vprašanj, ga tudi podpisali in ga rešujemo. Ocenjujem, da je tista najnižja točka v odnosih že presežena in lahko s spoštovanjem tega dogovora gledamo pozitivno v prihodnost.«
Pa vendar zahteva od vas predsednik vlade dr. Miro Cerar dodatne ukrepe prestrukturiranja in izboljšanje učinkovitosti v Termoelektrarni Šoštanj oziroma na Premogovniku. Je to sploh še mogoče?
»Optimizacije so še vedno možne in so tudi naša stalnica. To velja tudi za TEŠ in Premogovnik. Ostajanje na isti točki nikakor ni dobro za poslovanje kakršnega koli poslovnega kompleksa. Tiste glavne cilje poslovnega in finančnega prestrukturiranja smo dosegli, racionalizacije in izboljšave pa bomo seveda nadaljevali.« V času pregretega slovenskega ozračja
zaradi TEŠ 6 ste se odločili, da predlagate prispevek za prednostno dispečira-nje, s katerim bi pokrivali razliko proizvodne cene v času, ko ta ni rentabilna. Kako to utemeljujete?
»Odločitev vlade, da implementira to v zakon v HSE, pozdravljamo, saj za nas to pomeni stabilnejšo prihodnost in izenačitev pogojev z drugimi proizvajalci, predvsem vetrne in fotovoltaične energije. Naj poudarim, da je to že praksa ve-
čine evropskih držav in da je bilo predvideno pred tremi letu tudi v našem zakonu, a je izpadlo. Zakon je zelo jasen, ta sredstva bodo šla izključno za zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe z električno energijo in nikakor za plačevanje investicije bloka 6, kar se zdaj v javnosti pojavlja, ker bodo prihodki iz tega strogo nadzirani po pravilih državnih pomoči, ki pa vemo, da so v EU zelo stroga.« Kakšna pa je bila pravzaprav cena elektrike v zadnjih mesecih, ko smo bili močno odvisni od termoelektrarne. Po kakšni ceni ste energijo prodajali Sloveniji in po koliko bi jo lahko na tujem? »Slovenija je del evropskega trga in tudi cena elektrike je z določenimi specifi-
kami enaka. Moram pa poudariti, kako pomembna je bila vloga TEŠ letos januarja, ko so bile povsod po Evropi temperature ekstremno nizke. TEŠ je bil, ob zagotovitvi zanesljive dobave premoga iz Premogovnika Velenje, eden ključnih gradnikov stabilnosti slovenskega elektroenergetskega sistema, saj je v celoti pokril izpadlo proizvodnjo iz obnovljivih virov. Razmere so bile res težke, Nemčija ima na primer v tem obdobju suficit proizvodnje iz obnovljivih virov, letos januarja pa so iz teh virov zagotavljali le 3 odstotke proizvedene elektrike. Vse to je povzročilo velik dvig cen na evropskem trgu.«
Za obratovanje nameravate ponovno usposobiti tudi peti blok. Kdaj naj bi se to zgodilo?
»Lani smo sprejeli strategijo poslovanja TEŠ do leta 2030 in v sklopu te strategije je predvidena tudi obnova bloka 5, ki bi se morala začeti že konec leta 2015, pa se zaradi drugih težav to ni zgodilo. Priprave potekajo in računam, da bodo kmalu sklenjene, tako da bi imeli blok 5 na razpolago že proti koncu prihodnjega leta.« Kakšno mesto bo torej imela Termoelektrarna Šoštanj v prihodnje v vašem holdingu?
»TEŠ v povezavi s PV ima v sistemu HSE že zdaj ključno vlogo in jo bo imel tudi v prihodnje. Pa ne le v našem sistemu, v celotni slovenski energetiki, ki ji povprečno zagotavlja 30 odstotkov potrebne elektrike. Še bolj pomembno pa je, da je to stabilen vir, obnovljivi viri na žalost zaradi svoje nestanovitnosti tega ne morejo zagotavljati.« Zdaj pa k drugemu tukajšnjemu podjetju - Premogovniku Velenje, ki prodajne cene premoga, postavljene v strateških dokumentih, verjetno ne bo mogel zagotavljati? »V procesu optimizacije poslovanja in zagotavljanje ciljev, ki smo si jih zastavili v planih prestrukturiranja, je tudi zniževanje cene premoga. Eden takšnih ukrepov je tudi povišanje proizvodnje premoga, kar bomo z ekološko sanacijo in obnovitvijo boka 5 ter obratovanjem bloka 6 lahko dosegli. Ob sočasnem izvajanju racionalizacij in optimizacij računam, da se bomo tej ceni čim bolj približali.« Tudi v tem kolektivu ste že izvedli številne nacionalizacijske ukrepe? Ste zadovoljni z njihovim uresničevanjem in učinki, ki jih prinašajo?
»Napredki so opazni, bi si pa časovno želeli hitrejše ukrepanje. A sistem je velik in prehitro ukrepanje bi lahko prineslo popolnoma drugačne učinke, kot si jih želimo. Načrtovanega dezinvestiranja še niste sklenili?
»Deizvestiranje poslovno nepotrebnega premoženja je praktično pri koncu. Ostalo je še nekaj objektov, ki pa so v zaključni fazi in mislim, da bomo s tem letos tudi zaključili. To velja tudi za Golte.«
Kakšno leto je pred Premogovnikom Velenje?
»Mogoče bodo nekoliko bolj razvojno naravnani, prioriteta pa bo še vedno racionalizacija poslovanja ob skrbi za varnost in zdravje pri delu zaposlenih.« Kako pa je HSE zaključil lansko poslovno leto?
»Z okoli 21 milijoni evrov čistega dobička.«
Veliko je ugibanj o združitvi obeh Šaleških energetskih kolektivov? »Združevanje je vsekakor predvideno, pred izvedbo tega pa je potrebno marsikaj postoriti, med drugim uskladiti lastniško strukturo Premogovnika in ga iz delniške družbe preoblikovati v družbo z omejeno odgovornostjo. Prav tako pa je treba predvsem na Premogovniku zaključiti tudi procese optimizacije in racionalizacije.« Sobivanje s tema energetskima velikanoma je v tej dolini marsikdaj neprijazno, zato okolje upravičeno pričakuje tudi odškodnine. Pravzaprav je nerazumljivo, da so te v mali Sloveniji urejene zelo različno. Z velikimi žlicami jih odmerjajo na območju Krškega, Šaleška dolina pa je, denimo, kljub podpisanim zavezam lani ostala povsem brez njih. »Ocenjujem, da HSE zelo odgovorno sodeluje z vsemi lokalnimi skupnostmi. Tudi s Šaleško dolino imamo precej pogovorov, so pa zakonodajni okvirji in regulative naše vodilo. Seveda se bomo pogovarjali o tem in tudi skušali najti kakšno rešitev.« S kakšnimi načrti in željami je stopil HSE v letošnje leto, ki je lansko leto, kot pravite, sklenil z dobičkom, ob tem pa se otepa z veliko zadolženostjo? »Prioritetno se usmerjamo v dokončanje projekta vertikalne integracije, to pomeni združevanja s podjetji, ki prodajajo električno energijo, med zelo pomembne projekte pa vsekakor sodi tudi obnova bloka 5 Termoelektrarne Šoštanj z namenom doseganja višjih okoljskih standardov.«
GOSPODARSKE novice
Sindikati gospodarstva zahtevajo višje plače
Ljubljana, 16. februarja - V Sloveniji pa se spet obeta bolj živahno sindikalno delovanje. Predstavniki 12 sindikatov zasebnega sektorja pri ZSSS so se zbrali na konferenci v Ljubljani, na njej pa napovedali organizirane aktivnosti za dosego pravičnega plačila in doslednega spoštovanja osemurne-ga delovnika. Pripravili so nekaj sklepov, njihove nadaljnje aktivnosti pa bodo odvisne od odziva delodajalcev.
Prekipelo je tudi poštarjem
Slovenski poštarji so se razjezili. Na težave zaradi preobremenjenosti opozarjajo že dlje časa. Tudi na to, da so vse manj pošta, ampak vse bolj prodajalci in še kaj drugega. Na drugi strani je neizpodbitno dejstvo, da število tradicionalnih poštnih storitev izginja, sprememba pa je tako hitra, da ji tudi vod-
stvo težko sledi. Za zdaj so se vodstvo in sindikati Pošte dogovorili za 60-dnevni rok, v katerem bodo skušali najti skupno rešitev. .
Bosch bo brezplačno zamenjal elemente plinskih štedilnikov
BSH Hišni aparati Nazarje prosi lastnike plinskih kuhalnih aparatov Bosch, proizvedenih med avgustom 2006 in oktobrom 2011, da preverijo pritrdilne elemente. Če ti niso dovolj tesni, jim jih bodo brezplačno zamenjali, saj lahko zaradi tega začne plin izpuščati. Če želijo lastniki gospodinjskega aparata s to napako preprečiti morebitno nevarnost, naj takoj izklopijo dovod plina do gospodinjskega aparata in aparata ne uporabljajo do zamenjave priključnega pritrdilnega elementa. Za podjetje BSH Hišni aparati, d. o. o., Nazarje je varnost uporabnikov prednostna naloga najvišje stopnje, zato tudi začenjajo to preventivno varnostno akacijo.
■ mz
Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 6
6
DOGODKI
«»^AS
23. februarja 2017
OD SREDE do torka
Mojca Štruc
Žabja perspektiva
Sreda, 15. februar
Državni zbor je podprl sprejem novega tobačnega zakona, ki uvaja enotno embalažo tobačnih izdelkov.
V domačih političnih strankah je rastla enotnost: vsaj glede kritičnega stališča do namena avstrijske Koroške, da se slovenščino kot drugi uradni deželni jezik odpravi.
Razpravljalo se je o predlogu zakona o socialnem varstvu, ki predvideva ustanovitev
Državni zbor je podprl sprejem novega tobačnega zakona.
centralne enote in 16 novih območnih centrov za socialno delo na regijski ravni. Izrečeni so bili številni pomisleki.
Evropski parlament je na plenarnem zasedanju v Strassbourgu potrdil celovit gospodarski in trgovinski sporazum med Evropsko unijo in Kanado.
Ameriški predsednik Donald Trump se je srečal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem. Po srečanju je dejal, da bo zelo trdo delal za »resnično dober mirovni dogovor« med Izraelci in Palestinci.
Četrtek, 16. februar
Slovenski državni vrh se je še naprej ukvarjal z dogajanjem na avstrijskem Koroškem. Premier Cerar ga je označil za nedopustnega, predsednik države Pahor pa se je sešel z veleposlanico Avstrije v Sloveniji. Nepovezani poslanec Andrej Čuš je po ob-
Državnotožilski svet je državnemu zboru za novega generalnega državnega tožilca predlagal Draga Šketo.
V	Munchnu se je začela varnostna konferenca, na kateri naj bi bila ena glavnih tem sodelovanje med Evropo in ZDA.
Na omenjeni konferenci je govoril tudi predsednik naše republike. Poudaril je, da Slovenija velja za proevropsko državo, kar je ključnega pomena za naše prihodnje mesto v evroatlantskih povezavah.
V	Južni Koreji so v okviru korupcijske afere okoli odstavljene predsednice države Park Geng Hje aretirali naslednika imperija Samsung Li Dže Jonga.
Sobota, 18. februar
Karl Erjavec je bil še četrtič zapored izvoljen za predsednika stranke DeSUS.
Na slavnostni akademiji so se zbrali tudi člani stranke SDS. Janša je ob priložnosti ocenil, da je SDS osrednji stabilni politični dejavnik v Sloveniji.
Walesu so se že deseti dan zapored spopadali z rekordno vročimi temperaturami do 47 stopinj Celzija.
Ponedeljek, 20. februar
Za slovenske osnovnošolce in dijake iz jugovzhodne Slovenije ter koroške, podravske, pomurske, savinjske in spodnjeposavske regije so se začele enotedenske šolske zimske
Se bo na avstrijskem Koroškem še govorilo
slovensko
javi videoposnetka, na katerem je prisoten ob skupini mladih, ki domnevno uživajo kokain, opravil test na prepovedane droge in k temu pozval tudi poslanske kolege.
Državni zbor je v okviru prve obravnave opravil razpravo o zakonu o vajeništvu in kazalo je, da se zakonu obeta podpora.
Ob robu zasedanja skupine G20 v Bonnu sta se prvič sešla ameriški in ruski zunanji minister Rex Tillerson in Sergej Lavrov.
Francijo je po policijskem posilstvu 22-le-tnega temnopoltega fanta zajel val protestov proti policijskemu nasilju.
Petek, 17. februar
Državni zbor je sprejel novelo zakona o policiji, ki policistom med drugim dovoljuje možnost uporabe paralizatorjev.
Na varnostni konferenci v Munchnu je Angela Merkel opozorila, da islam ni vir terorizma.
Predsednik republike Borut Pahor je v kratkem pogovoru podpredsednika ZDA Mika Pencea prosil, naj predsedniku ZDA Donaldu Trumpu prenese informacijo o pripravljenosti Slovenije, da gosti njegovo prvo srečanje z ruskim predsednikom.
V bližini mesta Leuven v Belgiji se je iztiril potniški vlak, pri čemer so bili številni poškodovani.
Medtem ko je ameriški podpredsednik Mike Pence na varnostni konferenci v Munch-nu dejal, da bodo ZDA neomajne v zavezi čezatlantskega zavezništva, je Angela Merkel opozorila, da islam ni vir terorizma.
Jug Kalifornije je zajelo tako močno neurje, da so ga meteorologi poimenovali kar »vremenska bomba«.
Nedelja, 19. februar
Na ulicah Maribora so pripravili sprejem za najboljšo smukačico sveta Ilko Štuhec.
V Munchnu se je končala varnostna konferenca, na kateri so svetovni voditelji naj-
Za nekatere otroke so se začele zimske počitnice.
počitnice.
Vodja evrske skupine Jeroen Dijsselbloem je po zasedanju finančnih ministrov v Bruslju povedal, da se bodo institucije, ki se ukvarjajo z visoko zadolženo Grčijo, kmalu vrnile v Atene.
Ameriški podpredsednik Mike Pence je ob obisku evropskih ustanov v Bruslju potrdil zavezanost ZDA partnerstvu z Evropo. Ameriški obrambni minister James Mattis je med obiskom Bagdada izjavil, da ameriška vojska ne namerava zaseči iraške nafte.
Torek, 21. februar
Predsednik republike Borut Pahor se je sešel s hrvaško kolegico Kolindo Grabar--Kitarovic. Pogovarjala sta se o aktualnih
vec časa namenili razpravam o varnostni in zunanji politiki ZDA pod vod stvom novega predse dnika Donalda Trum pa.
V Mariboru so pripravili sprejem za »zlato« Ilko.
Poslanske skupine so razmišljale o ogrožanju delovnih mest.
dvostranskih in mednarodnih vprašanjih.
Ministrica Mateja Vraničar Erman je o Ci-mosu na kratko govorila s hrvaškim kolegom Zdravkom Maričem. V pogovoru ji je zatrdil, da na hrvaški strani ni več nobenih zadržkov za dogovor o prodaji podjetja. Kljub temu zapletu še ni videti konca.
Nemške oblasti so napovedale, da nameravajo do leta 2024 število vojakov v lastnih vrstah povečati za 10 %, okrepile pa bodo tudi število v vojski zaposlenih civilistov. Združeni narodi so v delih , Južnega Sudana prvič v zadnjih šestih letih razglasili stanje lakote.
Prav Trump pa je tega istega dne vznemiril Švedsko. Na zborovanju na Floridi je poslušalce pozval, naj pomislijo na »petkov dogodek« na Švedskem. Iz konteksta je bilo možno razbrati, da Trump namiguje, da je na Švedskem prišlo do terorističnega napada - ker pa se to v resnici ni zgodilo, je Švedska od ZDA zahtevala pojasnila.
V avstralskem Novem Južnem
A*
Jure Trampuš
Konec nedolžnosti
Postalo je nekako normalno, da sprejemamo tisto, kar se je včeraj zdelo nemogoče. Ne moti nas, da politiki lažejo - kdo pa pričakuje od politikov, da bi govorili resnico. Ne motijo nas otroška trupla na evropskih mejah ali pa nanje hitro pozabimo, ne motijo nas vojne na drugih celinah, z njimi se ne ukvarjamo, suženjstvo za tekočimi trakovi in šivalnimi stroji, celo cenenim, neokusnim šalam nekega predsednika, ki govori smrtno resno in sebi verjame bolj kot drugim, se nasmihamo, saj naj bi bilo vseeno, kdo je najvplivnejši človek na svetu.
V resnici ni tako. Tisti, ki se danes nasmihajo ali zgražajo nad tem, kar se dogaja v ZDA, ki se smejejo trumpizmu, vsej apoka-liptiki iz Bele hiše, žalitvam novinarjev, črncev, Židov, žensk, invalidov, oni, ki cinično dvigajo nos ali pa se zatekajo k oholemu intelektualizmu, pozabljajo, da je z izvolitvijo Donalda Trumpa nasilje - kajti ravno za to gre, za šovinističnega sociopatskega alfa samca, karikaturo resničnosti, ki je natančno takšna, kot se prikazuje - postalo nekaj povsem legitimnega. Trump se ni zgodil po nesreči, zaradi spleta okoliščin, nesposobnih demokratov, ameriškega volilnega sistema, razočaranih žrtev globalizacija iz pozabljenih ameriških predmestij, ne, Trump se je zgodil zato, ker je bil ljudem všeč. Všeč jim je njegov rasizem, njegov govor o ženskah, njegove laži, idiotsko obnašanje, žuganje s prstom, infantilna frizura, nerazgledanost, neznanje, nepismenost - bili bi takšni, kot je on, nekompromisni, samozavestni, egoistič-ni, pa si ne upamo. Kdor je volili Trumpa, je voli samega sebe. Kot bi dejali v neki galaksiji daleč daleč stran: v vsakem izmed nas se skriva temna plat, zlo je vedno človeško, za njim se ne skrivajo velike teorije, le banalnost. Enako je z neumnostmi. In z voljo do moči. Pri čemer, kakor bi dejal ameriški psiholog Abraham Maslow, zdravi ljudje nimajo radi oblasti nad drugimi ljudmi.
Sedaj smo tukaj, v tej kapljici zgodovine, verjetno bo le še slabše. Slovenija je imela za zdaj še srečo, zlom osamosvojitvene strankarske strukture nam (še) ni naplavil Trumpa. Morda zato, ker smo nekaj trumpov že imeli v parlamentu. Zmago Jelinčič mu je po svoje zelo podoben, ne zato, ker govori podobno, zato, ker so ga volili ljudje, ki so s tem želeli protestirati proti oblasti, to, da so se hkrati ustrelili v koleno, da so verjeli lažnemu preroku, je v bistvu vseeno.
Sreča v Sloveniji in Evropi ne bo večna trajala. Kdor malo bolj pozorno spremlja slovensko politiko, tiste, ki vladajo, in one, ki so vladani, lahko opazi, da se je zgodil velik prelom. Zdrsnili smo v luknjo. Povsem običajno je postalo, da si premier nedostojno izmišljuje dejstva o fantomski Jadranski poti, po kateri gomazijo begunci. Nihče ne reagira na tviteraške neotesanosti najmočnejšega opozicijskega politika, pri čemer nas zgodovina uči, da način, s katerim se povzpneš na oblast, napoveduje, kako boš ravnal takrat, ko jo boš imel v rokah.
Zavajanje, laži, nedostojnosti, neznanje, sprenevedanja, vse to je postalo običajen del slovenske politike, tako običajen, da ga niti ne opazimo. Takisto kot je na drugi strani povsem običajno vsevedno zgražanje in trditve, da so vsi isti, da vsi kradejo. Nič ni lažjega, kot kričati 'politika je kurba', zvečer pa z njo zlesti v posteljo. Natančno to počnemo. Vladajoči razred vedno vlada tako, kot dopustijo navadni ljudje. Šeranje, lajkanje, postanje, forumsko razglabljanje, občasno sprehajanje ob priložnostnih demonstracijah ne bo dovolj. Treba si bo zastaviti nekaj težkih vprašanj. Kako je mogoče, da se je zgodil Trump? Kaj je pripeljalo do brexita? Zakaj v Sloveniji ne zaupamo nobenim elementom demokratične ureditve, ne vladi ne strankam, ne sodišču ne politiki, nikomur, samo samemu sebi. Kaj se je zgodilo? Kakšna je pri tem naša odgovornost? Odgovorov ne poznam. A če družba, skupnost ne bo našla pravih odgovorov, se bomo počasi razgradili v trope, v klane, v katerih bomo nastopali drug proti drugemu, brez družbenega konsenza bomo postali volkovi. Takšna družba, takšen kaos pa prinaša le
nesrečo.
Policisti lahko odslej uporabljajo tudi paralizator.
■
Izšla je nova knjiga Vlada Vrbiča
Naročila:
Knjižnica Velenje S 03 898 25 50
Naš čas, 23. 2. 2017, barve: CM K, stran 7
23. februarja 2017
«»SÜAS
AKTUALNO
7
Smerokaza za promet in kulturo
Župan Šoštanja Darko Menih pravi, da ne prvi in ne drugi dokument ni mrtva črka na papirju, oboje bo življenje
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - Občina Šoštanj ima dva pomembna strateška dokumenta, ki bosta letos in naslednja leta usmerjala korake prometu in kulturi. Svetnice in svetniki so na februarski seji sprejeli Celostno prometno strategijo občine in Lokalni program kulture. Župan Šoštanja Darko Menih je z obema dokumentoma zelo zadovoljen, zato ni in ni pozabil pohvaliti obeh iz svoje uprave, ki sta k temu, da sta taka, prispevali levji delež, Vero-no Hajnrihar in Alenko Verbič. O čem najprej? Damo prednost prometu ali kulturi? »Dajmo prometu, ker so svetniki CPS sprejeli pred Lokalnim programom kulture. Pa tudi zato, ker smo prva od dvainšest-desetih občin v Sloveniji, ki je ta
dokument že sprejela.«
CPS je nastajal deset mesecev.
»Pogodbo s celjskim podjetjem Urbanisti smo podpisali 3. maja lani. Gre za velik projekt. V nastajanju je sodelovalo ogromno ljudi. Izvedli smo nešteto delavnic, ljudje so o tem, kakšen pro-
>
»Kulturi režemo kar dober kruh.«
met si želijo, razmišljali v anketi, skoraj vsakega smo vprašali, pripravili smo številne dogodke, razstave ... Nastajanje dokumenta je ves čas spremljal občinski svet, ki ga je na koncu tudi potrdil. V teh dneh bo v 200 izvodih izšla obsežna brošura, občanom pa bomo vsebino predstavili v zgibanki, ki bo izšla v teh dneh.«
Kaj pa financiranje nastajanja strategije in koliko je ta stala?
»Oseminštirideset tisoč evrov. Poplačana je s petinosemdeset odstotki sredstev Evropske unije in Republike Slovenije iz kohezij-skega sklada, petnajst odstotkov pa je strošek Občine Šoštanj.« Strategija ni mrtva črka na papirju, korak za korakom jo boste uresničili v petih letih, je bilo slišati na predstavitvi. Ker ste vsak korak tudi ovrednotili, vas bo uresničitev - tako čez palec -stala dober milijon in pol evrov. Kje jih boste vzeli? »Za izpeljavo zastavljenih ukrepov smo oblikovali akcijski načrt, s katerim je določeno, v kakšnem vrstnem redu bomo izvedli posamezne ukrepe. Vsak ukrep smo ovrednotili in določili, kakšen bo pri tem naš strošek, kje pa bomo iskali druge vi-
Kabel se približuje Paki
Velenje, 20. marca - Pod mostom čez Pako pri prehodu za pešce čez Kidričevo v Velenju se je prejšnji teden snel kabel neznanega izvora. To mu ni bilo niti težko, saj je bil za mostno konstrukcijo privezan le z nekaj žičkami.
Nanj nas je opozoril bralec, ki se je naprej sam trudil najti lastnika, zdaj ga išče z našo pomočjo. Skrbi ga namreč, da bi kakšno večje neurje, ki lahko po Paki prine marsikaj, kabel potegnilo s seboj, ga pretrgalo ali kako drugače poškodovalo.
a mkp
Ne gre za kačo velikanko, ampak za kabel, ki se je snel z mostu.
Lastnika se išče.
Prvega vodohrama ne bo več
Nad Jerihovo cesto v Velenju že nekaj časa gradbišče
Primož Rošer, vodja poslovne enote Vodovod, kanalizacija Komunalnega podjetja Velenje, je povedal, da so se na zahtevo lastnice zemljišča Mestne občine Velenje lotili odstranjevanja opuščenega vodnega zbiralnika. »Razlog za njegovo porušitev je preprečitev nadaljnjega zbiranja narkomanov ob tem objektu ter preprečitev nevarnosti padcev ljudi ob nasilnem
vdiranju v sicer zaprt objekt.« Gre za zbiralnik, ki je bil del prvega javnega vodovodnega sistema v mestu Velenje. Zgrajen je bil leta 1951 in je akumuliral vodo iz črpališča tako imenovanega triadnega vodnega z zmogljivostjo 30 l/s. Ta vodovodni sistem je zgradil takratni Rudnik lignita Velenje in se je uporabljal do leta 1963, ko je bil zgrajen transportni vodovod iz
Hude luknje ter nov 1500 kubičnih metrov zmogljiv vodohran na Konovem. Območje zbiralnika bodo po končanih predvidenih delih pogozdili.
V spomin na prvi vodohran javnega vodovodnega sistema mesta Velenje bodo ohranili sklepni kamen vhodnega portala z znakom RLV ter letnico 1951.
a Tp
Slednjih imamo kar dvanajst in na to smo posebej ponosni. Samo za njihovo delovanje letno iz proračuna namenimo dobrih 50.000 evrov.
Koliko denarja namenjate letno kulturi?
»V poprečju štiri in pol odstotke proračuna. Do zdaj. Letos bomo kulturi namenili več, kar 7,7 odstotka, ker bomo pri Žlebniku v Zavodnjah postavili spominsko obeležje našemu roja-
>
»Skoraj vsakega smo vprašali, kakšen promet si želi.«
Darko Menih: »Na oba dokumenta sem kot župan izjemno
ponosen.«
re financiranja. Za vsako leto do leta 2022 in za vsakega od petih strateških stebrov.« Zdaj pa h kulturi, k Lokalnemu programu kulture, strateškemu dokumentu pri načrtovanju kulturne politike v občini. To ves čas dobro podpirate tudi s proračunom.
»Seveda, zdi se nam, da je to dobro, da je to potrebno. S tem postajamo prepoznavni tudi šir-
še. Kulturna preteklost Šoštanja je bogata, spoštujemo in negujemo jo. To smo v preteklosti že velikokrat pokazali, ko smo se lotili obnov objektov, ki smo jim dali tudi vsebino. Naj omenim samo Vilo Mayer in Muzej usnjarstva na Slovenskem.
Kulturno dejavnost izvajajo javni zavodi s področja kulture in tudi vzgoje in izobraževanja ter ljubiteljska kulturna društva.
ku Karlu Destovniku - Kajuhu, multimedijski prostor, v katerem bodo obiskovalci lahko spoznali tega velikega lirika in borca. Postavitev obeležja nas bo stala okoli 180.000 evrov, gradbeno dovoljenje smo že pridobili, v kratkem bomo objavili razpis za izbor izvajalca. Računamo, da bi lahko spominsko obeležje odprli jeseni.«
Koliko odstotki znesejo v evrih?
»V prejšnjih letih je šlo za 539.000 evrov, letos gre za 917.000 evrov. To pa so znatna sredstva, saj je proračun zaradi določenih težav precej okrnjen. Kulturi režemo kar dober kruh, s čimer dokazujemo, da ima pri nas res mesto, ki si ga zasluži.« a
VSI NA ZUR
SOBOTA, 25. FEBRUAR, OB 18. URI
SOBOTA, 25.2., MED 11.30 IN 12.30 URO, PTUJSKI KORANTI 311 TOREK, 28.2., MED 17. IN 18. URO, PTUJSKI KORANTI 311
Prvi vodohram javnega vodovodnega sistema mesta Velenje bodo porušili in območje po končanih
predvidenih delih pogozdili.
WWW.CITY-CENTER.SI
H CITYCENTER.CELJE
Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 8
8
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
»"WAS
23. februarja 2017
Da ne bi utonilo v pozabo
Za ohranjanje tako že potopljene kot še aktualne kulturnozgodovinske dediščine Škal si prizadevajo v Društvu za oživitev in promocijo vasi Škale Revivas
Tina Felicijan
Škalsko društvo Revivas deluje od leta 2009 z namenom, da ohranja kulturno in zgodovinsko dediščino kraja, organizira delavnice, sejme, etnološke in druge prireditve, informira domačine in turiste ter promovira kraj in lokalne ponudnike z namenom spodbujanja razvoja vasi. Osredotočeni so na domači kraj, a vendar škalska kulturna in zgodovinska dediščina pripada širši okolici. Nanaša se namreč predvsem na ugrezanje tal zaradi izkopavanja premoga, zaradi česar je izginila marsikatera domačija in se je marsikatera rodbina razselila, krajina pa se je bistveno spremenila. »Med drugim se osredotočamo na ohranjanje spomina na nekdanje središče vasi Škale in zaselkov, ki so deloma ali v celoti izginili. Tako se v naše društvo vključujejo tudi nekdanji prebivalci Škal in skupaj iščemo razseljene, da nam pomagajo zbirati gradiva,« je povedala predsednica Vera Po-gačar.
Soorganizirali so dve srečanji preseljenih Škalčanov. Poleg tega ohranjajo še aktualno oziroma vsakdanje dogajanje v kraju, za kar skrbijo z Jožefovimi sejmi s srečanjem godovnikov, prireditvijo Jesen na vasi, ko razstavijo pri-
delke s svojih njiv in vrtov, tematskimi delavnicami ob praznikih, krajevni utrip pa ne le spodbujajo, pač pa ga tudi beležijo v obliki glasbenih ali knjižnih zapisov. Leta 2010 so izdali zgoščenko ljudskih pesmi Peli so jih nekoč, dve leti kasneje zbornik Škalske zgodbe in še leta 2014 zbirko pesmi Pod vodo vas, nad vodo glas. Prav tako dolgoročni doseg pa ima razstava na temo potopljenih vasi z naslovom Izgubljeni kraji v novi luči, ki je bila na ogled na Vodnem mestu. Lokacija je bila po mnenju Pogačarjeve izvrstna, saj so zaselki, o katerih priča razstava, dejansko pod gladino Velenjskega jezera oziroma so bili na mestu današnjega nasipa med jezeroma. »Še vedno je naš cilj, da nekje na tem območju potopljenih vasi postavimo trajno in
Še posebej močna je sekcija izdelovalk rož iz krep papirja. Leta 2014 se je vpisala v register žive dediščine za izdelovanje cvetnone-deljskih butar in papirnatega cvetja. Lani so sodelovale na dveh velikih razstavah na Pragerskem in Vranskem ter iz drobnih rožic izdelale znak društva in grb velenjske občine.
zanimivo razstavo, ki bi prikazala spreminjanje podobe Šaleške doline skozi različna obdobja. S tem namenom se povezujemo, vedno smo pripravljeni pomagati z informacijami, nismo pa tisti, ki lahko v to investiramo.«
Rastejo in se pomlajajo
Sprva je bilo članov društva Revivas malo, danes pa jih je skupaj z mladimi turisti več kot 80. »Ra-stemo, vsako leto pripravimo kaj več in kaj novega,« je ponosno povedala predsednica, ki daje občutek, da bo društvo postorilo še marsikaj. Tudi zato, ker v svoje delovanje nenehno vključuje mlade turiste, kakor so poimenovali mladinsko skupino, ki spoznava in tudi že promovira dediščino domačega kraja. Ta je lani ustvarila turistični produkt za mlade - zemljevid Škal in Hrastovca za male in velike, ki ga je zasnovala Ana Glinšek. Ponuja kopico idej za odkrivanje zanimivosti, igro in uživanje v okolici Škalskega jezera z dvema znamenitima škalski-ma likoma, nerazdružljivima prijateljema in popotnikoma volk-cem Jurijem, ki je nekoč živel v gozdu Ležen, in deklico Fano, pranečakinjo znamenite fotogra-finje Fane Vrabič, ki je živela v bližini Škalskega jezera. »Oba sta za naš kraj nekakšni zgodovinski osebnosti, le da smo Jurija, zave-
Pomen gibanja za razvoj otrok
Za zdrav razvoj otroka je gibanje bistvenega pomena. Redno in zadostno gibanje pomaga otroku zgraditi zdrav gibalni sistem, vpliva na gibalni razvoj ter na razvoj senzornih sistemov. Z gibanjem otrok pridobiva ravnotežje, koordinacijo, mišično moč, gibljivost, vzdržljivost, hitrost, natančnost, finomotoriko in grafomoto-riko. Gibanje spodbuja emocionalni, kognitivni in socialni razvoj. Z gibanjem otrok zaznava in odkriva svoje telo, krepi zavedanje lastnega telesa v prostoru, raziskuje in pridobiva informacije iz okolja. Tako pridobiva nova spoznanja in izkušnje ter preizkuša, kaj telo zmore. Gibanje pomaga nadzirati telesno težo, razgrajevati maščobo, pomaga k učinkovitemu delovanju srca, ožilja in pljuč ter krepi imunski sistem.
kazale, da se pomemben delež otrok premalo giblje in ukvarja s športom. Vzrok za to je sodobni življenjski slog in preživljanje prostega časa pred televizorji, računalniki in tablicami. Tudi starši smo nemalokrat preveč zaščitniški in otrokom ne dovolimo plezati, skakati in tekati, da se naši otroci ne bi udarili ali kako drugače poškodovali. S tem jih prikrajšamo za marsikatero izkušnjo.
Da bi dosegli korist za zdravje, bi se morali otroci po smernicah Svetovne zdravstvene organizacije gibati vsaj eno uro dnevno. Intenzivnost naj bi bila zmerna do intenzivna, ob tem naj se pospeši srčni utrip, otrok naj se zadiha in oznoji. S pomočjo gibanja otroci spoznavajo svet okoli sebe. Največ gibalnih izkušenj dobijo otroci preko igre. S tem razvijajo svojo domišljijo, ustvarjalnost in iznajdljivost. Ob odkrivanju novih stvari ter razvijajočih se sposobnostih in spretnostih doživljajo veselje in ponos ter gradijo zaupanje vase. Številne gibalne igre in aktivnosti na prostem (skakanje, sankanje, lovljenje, plezanje, skrivalnice, ples, igre z žogo) so lahko najbolj zabaven in preprost način za spodbujanje otrokovega razvoja.
Pojdimo z otrokom na travnik, v gozd ali na igrišče! Vzorci gibanja in športnega udejstvovanja, pridobljeni v otroštvu, se pogosteje ohranjajo vse življenje in zgradijo temelje za dejavno in zdravo življenje posameznika.
a Mojca Potočnik in Jerneja Čretnik, diplomirani delovni terapevtki
Odsotnost gibalnih izkušenj v prvih letih življenja je kasneje izredno težko nadomestiti. Zato je pomembno, da se otrokom v predšolskem obdobju nudijo možnosti za bogate in raznolike gibalne dejavnosti. Raziskave v Sloveniji so po-
ZDRAVSTVENI DOM
VELENJE
Vodnikova 1, 3320 Velenje
Člani društva Revivas so lani sodelovali na 22 predstavitvah. Pred kratkim pa tudi na sejmu Natour Alpe-Adria v Ljubljani, na katerem so Škale zastopali tako starejši kot mlajši člani, volkec Jurij in deklica
Fana ter Ansambel Žarek.
tnika potopljene škalske cerkve, postavili v vlogo volkca,« je povedala Vera, ki v letošnjem letu pričakuje nadgradnjo produktov za mlade s še več podobnimi produkti z doživetji v naravi. Želi si namreč, da bi čim več mladih domačinov in turistov tudi prišlo v kraj in si ga ogledalo.
Ker lanskega srečanja preseljenih Škalčanov ni bilo, ga bodo letos gotovo izvedli, zasnovali pa bi radi rodovna srečanja nekda-
njih in v okolici še živečih prebivalcev. Medtem ko delavnice izdelovanja rož iz krep papirja že potekajo - naslednji bosta na sporedu 23. februarja in 30. marca, se tudi že pripravljajo na Jo-
žefov sejem s srečanjem godov-nikov, ta bo na sporedu 19. marca. 7. aprila bodo izvedli velikonočne delavnice, v mislih pa že imajo tudi jesensko in adventno dogajanje.	a
V društvu Revivas so v sodelovanju z Muzejem Velenje in nekaterimi strokovnjaki, ki so leta 1964 prišli na odkopavanje, poskrbeli za obeležje najdišč mastodonta. Med Škalskim in Velenjskim jezerom so ga postavili leta 2015.
O zeliščarstvu s Kunigundo
Nova slikanica Kate Laštro v pripovedi, pesmih in ilustracijah razkriva davni, a še aktualni svet zeliščarstva
Tina Felicijan
Entuziastka na področju zeliščarstva in nasploh sožitja za naravo, predsednica Društva prijateljev mladine Levi breg, avtorica več otroških slikanic in številnih projektov Kata Laštro, ki v Velenju deluje že več kot dvajset let, je izdala svojo tretjo knjigo na temo zeliščarstva, ki jo je ponovno ilustrirala njena hči Katja Talajic. Naslovila jo je Zeliščari-ca Kunigunda in rastline iz davnine, saj v slikanici oživlja zeliščarstvo kot tradicijo in lik grajske deklice Kunigunde, velenjske zeliščarice, ki je sodeč po lokalni legendi živela na Ve lenjskem gradu in se ukvarjala z zeli ščarstvom oziroma čarovništvom, kakor so si ljudje menda razlagali njeno dejavnost.
Ohranjanje tradicionalnega znanja prednikov
»Zeliščar ali zeliščarica ima zelene roke in modre možgane, obvlada zeleno pismenost in spoštuje zakone narave,« je Kata navedla odlomek iz svoje knjige, ko smo jo vprašali, kdo pravzaprav je po njenem zeli-ščar. Zeliščarstvo, ki ga kot dejavnost, znanje, nauk ali kar način življenja obravnava v zadnji knjigi, pa je označila kot pomembno dejavnost, ki je ljudem sko-
Po Zeliščni abecedi in Čebelji cvetni abecedi je Zeliščarica Kunigunda in rastline iz davnine tretja slikanica Kate Laštro o (zdravilnih) rastlinah in njihovem pomenu
za naravo.
zi zgodovino pomagala, da preživijo težke čase. A nekdaj so ljudi, ki so veliko vedeli o rastlinah in z njimi srčno pomagali drugim, ki so bili drugačni, radi označili za čarovnike in čarovnice, pravi. »Ljudje so se jih bali, ker jih niso razumeli in jih niso hoteli sprejeti. Strah jih je bilo, kaj nosijo s sabo.
Kak bi bil svet, če takrat na grmadah ne bi zgorelo toliko posebnih ljudi, tudi takih, ki so bili tesno povezani z naravo?« se sprašuje avtorica, ki tudi v tej temi opaža, da se vse več ljudi vrača nazaj k naravi, se obrača proč od materialnega sveta, zato verjame, da bo svit kmalu prišel. V knjigi Zeliščarica Kunigunda in rastline iz davnine, s katero je želela spomniti ljudi na pomen narave in rastlin ter ohraniti znanje o njih, je besedo o rastlinah, ki so uspevale takrat, ko je živela Kunigun-da, dopolnila z ilustracijami. »Rastline so del narave, na katerega zelo radi pozabljamo. Na tem svetu niso zaradi nas ljudi, ampak imajo svojo nalogo tako kot vsak drug posameznik, ki mora svojo nalogo, poslanstvo spoznati in mu slediti,« je prepričana Kata Laštro, ki je svoje poslanstvo našla prav v ozaveščanju o tem.
Upokojenci zborujejo
»Ne morem mimo tega, da vam ne bi povedala, kako je bilo pred dvanajstimi leti. Do leta 2005 smo bili združeni v Pododbor društva upokojencev Kav-če-Podkraj. Na občnem zboru 2005 so se Kavčani odločili, da nas izključijo iz Pododbora Kav-če-Podkraj in da bodo šli naprej po svoji samostojni poti. Vzrok in povod je bil, da člani iz Pod-
kraja nismo sodelovali v športnih igrah in na druženju z njimi. Seveda so imeli Kavčani prav in tako se je moral Pododbor Pod-kraj postaviti na svoje noge,« je na zadnjem občnem zboru dejala predsednica Ema Meh. V zadnjih letih so v odboru veliko postorili. Stalno obiskujejo starejše občane, se udeležujejo športnih in kulturnih prireditev, skrbijo
za čisto okolico, prebelili so tudi stene doma in priredili srečanje starejših krajanov. Zaslužnim članom v odboru so podelili priznanja. Prejeli so jih člani odbora Ivica Meža, Franc Borovnik, Jožica Meža, Mirko Meža, Ernest Fer-der, Jože Marin, Matija Ocepek in Bojan Rožič. Najvišje priznanje je prejela Ema Meh za dolgoletno uspešno vodenje. Na občnem zboru je bil izvoljen novi predsednik Pododbora Društva upokojencev Podkraj pri Velenju Franc Vedenik.	a Hinko Jerčič
■
Naš čas, 23. 2. 2017, barve: CM K, stran 9
23. februarja 2017
""^Jis
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
9
Podeželska mladina aktivna tudi v društvu
Ponosni na mlado kmetico in mladega gospodarja -Želijo si več sodelovanja z mladimi iz urbanega okolja
Tina Felicijan
Mladi s podeželja Šaleške doline se povezujejo in družijo že več kot 30 let. Sprva so se v okviru aktiva mladih zadružnikov Šaleške doline, nato pa so ustanovili Društvo podeželske mladine Šaleške doline, ki šteje danes nekaj več kot 50 članov. Namene in cilje društva so ohranili, pravi današnji predsednik Gašper Kuhar. »Poglavitno je druženje podobno mislečih ljudi, ki najdemo skupni imenovalec v ohranjanju družinske tradicije kmetovanja, pridelovanje ter predelo-
vanja zdrave domače hrane, da si izmenjamo dobre prakse in jih utrdimo.« Z delovanjem društva v preteklem letu je zadovoljen, saj so izvedli precej aktivnosti, začrtali pa so že program dela za tekoče leto.
Uspešno leto
Ker so mladi šaleški tekmovalci leta 2015 zmagali na regijskem kvizu Mladi in kmetijstvo, so ga letos pod okriljem Društva podeželske mladine Šaleške doline organizirali. »To je bil kar precejšen organizacijski podvig, ki smo ga ob pomoči sponzorjev
uspešno izpeljali,« je povedal Kuhar, ponosen, da je društvo dobilo priložnost tudi za tovrstno prireditev, ki je povezala mlade s podeželja s širšega območja.
Člani so se udeleževali kmečkih iger tako na regijski kot državni ravni in dosegali »spodobna mesta,« pravi predsednik, tudi sam mladi kmetovalec, ki smisel teh iger najde v druženju, izmenjevanju različnih mnenj in izkušenj, »kar nam pride zelo prav pri vsakdanjem delu.« Prav tako pa informacije, ki jih dobijo na strokovnih posvetih,
Diabetološke noge bodo v središču pozornosti
V Društvu diabetikov Velenje čez leto veliko pozornosti posvečajo preventivi - Lani so začeli izvajati preventivne preglede nog, letos bodo to nadaljevali
Bojana Špegel
Velenje, 17. februarja - V času, ko se v velenjskem društvu diabetikov, ki združuje bolnike s sladkorno boleznijo iz vse Šaleške doline, pripravljajo na redni letni občni zbor, smo na klepet povabili njihovo predsednico Romano Praprotnik. Bolezen dobro pozna, saj z njo živi že tri desetletja. Pozna pa tudi zaplete, ki jih povzroča, saj se je tudi zaradi njih začela ukvarjati z medicinsko pedikuro. »Noge so pri diabetikih zelo občutljive, zato smo lani v društvu njihovi negi in pregledovanju posvetili posebno pozornost. Preventivne preglede nog, ki jih je opravljala diplomirana medicinska sestra, bomo pri naših članih nadaljevali tudi letos, saj ugotavljamo, da sladkorni bolniki premalo skrbijo zanje,« nam pove v uvodu.
Lansko leto je bilo v društvu po njenih besedah pestro. »Vsako leto se trudimo, da članom pomagamo živeti z boleznijo, ki je žal dosmrtna. Organizirali smo tri okrevanja v zdraviliščih. Ne le da smo se veliko gibali, velik poudarek smo dali tudi pravilni prehrani diabetikov. Nadaljevali smo tudi naš uspešni projekt, s katerim zaplete zaradi nevropatske bolečine, ki pogosto spremlja sladkorne bolnike, predstavljamo preko senzoriuma bolečine. Razstavili smo ga v številnih zdraviliščih in zdravstvenih domovih, odzivi so bili pozitivni. To je dokaz več, da je prav, da se v društvu ukvarjamo tudi s projekti.« Predsednico društva žalosti, da je članstvo že nekaj let podobno. »Imamo 400 članov, vemo pa, da je bolnikov v dolini veliko več. Koliko, zaradi varovanja podatkov žal nikoli ne
bomo izvedeli. Želimo si, da bi v društvo privabili več mladih, saj je diabetes bolezen, ki prizadene vse generacije,« pripoveduje. Najtežje je nagovoriti mlade bolnike, zato so bili toliko bolj veseli, ko se jim je pridružil mladi velenjski nogometaš, ki
Predsednica Društva diabetikov Velenje Romana Praprotnik: »Vdruštvenih prostorih bomo enkrat mesečno pripravljali tudi ustvarjalne delavnice.«
je postal član nogometne ekipe, ki se imenuje Zabijmo gol diabetesu. »V njej so namreč sami mladi diabetiki, tekmujejo pa na evropski ravni. Zelo veseli smo, ker naše barve zastopa več kot odlično.« Tudi drugi člani velenjskega društva bodo trenirali, saj bodo tudi letos tekmovali na športnem srečanju društev diabetikov Slovenije. »Zadnja tri leta smo domov vedno prinesli pokale in medalje, zato upam, da bomo tudi letos uspešni,« k temu doda Romana.
Društveni prostori vredni zlata
Odkar ima društvo svoje prostore na Stantetovi, je njihovo delo veliko lažje. »Novice objavljamo v vitrini, zato naši člani redno hodijo na uradne ure.
Zanje pripravljamo strokovno gradivo, ki ga lahko odnesejo domov. Veliko pa pomeni tudi druženje in priprave na različna športna tekmovanja, ki se jih redno udeležujemo. V njih opravljamo tudi številne preventivne dejavnosti. Letos smo že določili nekaj datumov zanje, o njih pa bomo obvestili vse člane. Obvestila objavljamo tudi v diabetičnih ambulantah velenjskega zdravstvenega doma in v Bolnišnici Topolšica.« Za tiste člane, ki so najbolj aktivni, vsako leto pripravijo tudi nagrade, ki jim jih podarijo na občnem zboru. Ta bo letos v soboto, 4. marca, v Restavraciji Jakec. »Tudi tokrat ne bo klasičen. Nanj smo povabili tudi družinske člane diabetikov, saj s to boleznijo živi vsa družina. Popestrili pa ga bomo s predavanjem diabetolo-ga Damjana Justineka, ki bo spregovoril o tem, kaj lahko diabetik stori, da bo bolj kakovostno živel, tudi če zdravila ne pomagajo več,« doda Praprotnikova. Ob tem poudari, da mnogi informacije o poteku bolezni, zapletih in preventivi dobijo prav v društvih diabetikov, kjer aktivnejši člani postanejo laični prostovoljci ravno zato, ker imajo veliko znanja in informacij. »Velikokrat pomaga že, če jih znamo usmeriti na pravi naslov, da dobijo odgovore na svoja vprašanja.«
Tudi zato se Romana redno udeležuje svetovnih in evropskih strokovnih diabetoloških srečanj, in to na svoje stroške. Letos bo obiskala evropsko srečanje v Lizboni, na njem pa bo predstavljala tudi slovensko združenje diabetoloških društev.
ekskurzijah in drugih obiskih. Eno takih ekskurzij so v preteklem letu namenili spoznavanju kmetijskih panog, ki so jim manj poznane. »Uspešno leto pa smo zaključili s plesom in dobro voljo na enem najbolj znanih šaleških kmečkih turizmov.« Na podeželju sta namreč poleg dela doma tudi ples in dobra volja, ki ju je prav tako treba gojiti.
Pripravljeni na izzive
Preteklo leto je poleg prireditev zaznamovala prirast članov društva, kar je spodbudno za večjo prepoznavnost in hkrati priznanje, da uspešno dela. Uspešno je bilo tudi na razpisih v vseh treh šaleških občinah. »Vsote niso bile velike, ampak nam mladim vsak evro pride prav,« je povedal Kuhar, ki je posebno vesel, da sta v Šaleški dolini doma tudi mlada kmetica leta 2015 Darja Miklavžina in mladi gospodar leta 2016 Rok Ježov-nik, oba iz velenjske občine. »Mislim, da je to nekakšen signal, da mladim v naši dolini kmetovanje ni tuje in smo na tem področju čedalje bolj uspešni. Morda je to tudi eden od razlogov, da po meni znanih podatkih občine povečujejo svoj prispevek k ohranjanju kmetijstva.«
Eden največjih izzivov za mlade posameznike s podeželja je gotovo prevzem kmetije, je prepričan. »Nekateri od naših članov so se s tem že spoprijeli.
Gašper Kuhar: »Za dosego ciljev mladega kmetovalca oziroma prevzemnika kmetije je nedvomno potrebna urejena družina, kije resnično ključ do uspeha.«
Po njihovih izkušnjah je to vse prej kot lahek korak. S prevzemom se pred nami namreč odpre nov svet, poln obveznosti in birokracije. Ampak v sodelovanju s kmetijskimi strokovnimi službami smo temu lahko kos.« Predvsem pa s pomočjo in nasveti predhodnikov na kmetiji. Vzorniki mladih kmetovalcev
so namreč prav njihovi starši, od katerih se naučijo pridelave in predelave hrane, spoznajo komunikacijo s trgom in tako nekako lažje začnejo.
V Društvu podeželske mladine Šaleške doline si želijo še eno aktivno leto. »Radi bi poudarili pomen sodelovanja z mladimi iz mest in temu posvetili več pozornosti. Želimo si, da bi naši vrstniki in širša javnost spoznali smisel našega dela - torej pridelave in predelave zdrave domače hrane,« je še povedal Gašper Kuhar in dodal, da načrtujejo tudi kulturno prireditev, s katero bodo povezali mladostno zagnanost in izkušnje starejših v dobro vseh, ki delajo in ustvarjajo v kmetijstvu, ter širše skupnosti. Izvedli bodo več strokovnih predavanj za izobraževanje v pridobivanju razpisnih sredstev. Več pozornosti pa bodo posvetili tudi promociji in prepoznavnosti društva, da bodo pritegnili še več novih članov.
Odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev na naročilnico
V mesecu marcu 2017 bodo vsa gospodinjstva, skupaj z računom za ravnanje z odpadki, prejela naročilnico za odvoz kosovnih odpadkov. Odvoz odpadkov poteka v okviru javne gospodarske službe ravnanja z odpadki in je za gospodinjstva enkrat letno brezplačna. Kosovni odpadki so: pohištvo, stoli, mize, omare, jogiji, sanitarna oprema, radiatorji, gospodinjski aparati, hladilniki, televizorji, računalniki, luči, večji kosi igrač... Gospodinjstva izpolnijo naročilnico za odvoz kosovnih odpadkov in jo podpisano pošljejo na naslov PUP-Saubermacher d.o.o., Koroška cesta 46, 3320 Velenje, po faxu 03 896 87 19 ali na e naslov: podjetje@pup-saubermacher.si in sicer štirinajst dni pred želenim odvozom. Vsaj tri dni pred odvozom pa bo gospodinjstvo obveščeno o točnem datumu odvoza. Vsi kosovni odpadki se na dan odvoza, do 6h zjutraj, pripravijo na dogovorjeno odjemno mesto. Vse kosovne odpadke je možno brezplačno pripeljati v zbirna centra Velenje 1 in Pod-hom. Vstop v zbirne centre je s tekočo položnico za ravnanje z odpadki in z osebnim dokumentom.
BREZ placen
Odvoz kosovnih odpadkov od 15.3.dol5.ll.
■«-aiSiSr^
Za bloke uredi naročilo upravljavec bloka.
Več informacij:
T 03 896 87 11 | F 03 896 87 19 | E podjetje@pup-saubermacher.si
Delovni čas zbirnih centrov
CENTRALNI ZBIRNI CENTER VELENJE 1 (ob Škalskem jezeru) OD NOVEMBRA DO FEBRUARJA - ponedeljek, sreda, petek od 7. do 15. ure; torek, četrtek od 7. do 16. ure; v soboto od 8. do 13. ure; ob nedeljah in praznikih zaprto; OD MARCA DO OKTOBRA - od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure; v soboto od 8. do 13. ure; ob nedeljah in praznikih zaprto; dan pred praznikom je ZC VELENJE 1 odprt do 15. ure.
ZBIRNI CENTERVELENJE 2
(bivše skladišče gradb. materiala) PRVA SOBOTA
V MESECU od 8. do 10. ure, na prazničen dan zaprto.
ZBIRNI CENTER ŠOŠTANJ
(bivša trgovina gradbenega materiala za gasilskim domom Šoštanj) vsako soboto od 10.30 do 12.30 ure, ob praznikih zaprto.
ZBIRNI CENTER ŠMARTNO OB PAKI (ob pokopališču Šmartno ob Paki)
PRVA IN TRETJA SOBOTA V MESECU od 8. do 12. ure, na prazničen dan zaprto.
PODHOM, Gornji Grad ob odlagališču Podhom
TOREK IN ČETRTEK od 8. do 15.30; 1. SOBOTA V MESECU od 8. do 12. ure, v primeru, da je sobota praznik, se prestavo na 2. soboto v mesecu.
■
■
www.pup-saubermacher.si
Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 10
10
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
"^AS
23. februarja 2017
Po Šoštanju pušča sledi in trosi nasmeh
Zdenka Uršnik: »Nikoli mi ni dolg čas. Ne sprašujem se, ali je to, kar počnem, smiselno ali ne.«
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj - Prišla je z nasmehom do ušes. Tudi odšla je tako. Taka je. Polna življenja. Šoštanjčan-ka po možu, sicer pa Vojvodin-ka iz Novega Sada. V Šaleško dolino je leta 1975 prišla zaradi dela. Ekonomistki je bilo Gorenje izziv, ona pa Gorenju. Z znanjem madžarščine in ruščine mu je bila zanimiva. Preden je jezika uporabila v praksi, se je za zunanjo trgovino naučila še nemško. V Budimpešti je na predstavništvu delala tri leta. »To je veliko mesto. Joj, kakšna razlika v kakovosti bivanja v primerjavi z mesti v Sloveniji ... Za otroke te tukaj ni tako strah kot tam, lahko so bolj svobodni, enostavneje jih lahko vzgajaš.« Šoštanj je bil dobra izbira, pravi. Vanj jo je pripeljala ljubezen in poroka leta 1980. Zdaj, odkar je že sedem let upokojena, jo je v njem pogosto srečati. Povsod pušča sledi in trosi nasmeh. Taka je. »Prej mi je bilo mesto bolj spalno naselje, življenje sem bolj kot ne presedela. Za računalnikom ali s knjigo. Vso pozornost sem posvečala službi in družini. Zdaj, ko imam veliko časa, pa me zanima vrsto stvari. Veliko sem komunicirala z ljudmi v poslovnem svetu, bila bolj ozko usmerjena. Zdaj to nekako skušam popraviti, vključujem se v različna društva, srečujem čisto drug krog ljudi, vse je bolj enostavno in to mi je všeč.«
Zato bi tudi druge rada privabila, da pridejo, da gredo izza štirih sten, da se družijo, udeležujejo prireditev, vključujejo v krožke, dejavnosti ... »Odlična priložnost za to je Šola zdravja. Tu vidim, kako se ljudje spreminjajo, postajajo bolj odprti, bolj družabni. Telovadba požene kri po telesu, spremeni te. Postaneš bolj optimističen. Z njo dobiš energijo, da se laže soočaš z izzivi, da laže rešuješ težave. Pa družimo se, hodimo na izlete, skupaj proslavljamo različne dogodke, dobivamo se z drugimi skupinami. Fajn se imamo,« vabi tudi druge. »Da je tako, kot pravim, se lahko prepričajo sami. Samo stopijo naj zraven, ko ob osmih zjutraj začnemo s telovadbo. Vidi se nas od daleč. Ni se treba prijavljati. Smo oranžne. Zdaj v zimskem času ne toliko kot sicer, a vsaj šali so take barve. Ker pravi, da so oranžne, jo vprašam, če med njimi ni nič moško oranžnega. Pa se spet zasmeje. »Ne, pa ne vem, zakaj ne ... Enostavno ne pridejo.«
Aktivna je v šoštanjskem društvu upokojencev. Tam je že tretje leto tajnica. Namenja jim torke in petke, ko so uradne ure in tudi druge dneve, ko uradnih ur ni. Aktivna je v društvu za boj proti raku, v katerem je v izvršilnem odboru in ob sredah za društvo vodi telovadbo na osnovni šoli Gorica v Velenju. Ta teden je z njimi v Šmarjeških Toplicah. Zato, da bodo telovadili. Spet smeh,
potem pa: »Kje sem še?« Zvem, da je v Univerzi za tretje življenjsko obdobje podpredsednica, ani-matorka krožka Joga skozi srce. »Uporabljam znanje, ki sem ga sama pridobila v tem krožku.«
Dan zajema z veliko žlico. Ga začne s telovadbo? »Ne, ampak s knjigo. Kakšno bolj lahkotno, kakšno zgodovinsko, ljubezensko.« Konča pa? »Za računalni-
Zdenka Uršnik, septembra lani na strunjanskiplaži. Mož ni telovadil, je pa fotografiral.
kom in pred televizijo. Vmes je treba loviti dan,« prizna. Prizna pa tudi, da hodi s kurami spat.
Mož tudi telovadi? »Ne, on je čisto drugačen. On še aktivno dela. Ga tudi ne silim. Sam mora začutiti potrebo po tem. Sem ga pa včlanila v društvo upokojencev, čeprav še ni upokojenec,« se spet zasmeje. »Jim je pa v podporo.« Njeno aktivnost sprejema. Razume jo. Vesel je, da je taka. »Za to se mu zahvaljujem od srca.« Pravi pa, da če bi bil sin z družino, ima vnuka, ki bo aprila star štiri leta in živijo v Nemčiji, ali hči, ki živi v Mariboru, kje bliže, bi kako aktivnost preskočila, da bi se lahko posvečala njim. »Tako pa, otroci so odleteli, gnezdo je prazno. Z nečim pa si je treba napolniti dan.«
Obožuje tudi potovanja. Z možem gresta vsako leto za pet ali šest dni po Evropi. Je velika ljubiteljica klasične glasbe, že vrsto let v Slovenskem narodnem gledališču Maribor spremlja abonma Opere in Baleta. Po tem, ali ima tudi abonma Lepi kamen v Šoštanju, pa tako ali tako ni bilo treba spraševati. Seveda ga ima. Saj se rada smeje. Pri tem ji gre na roko Zavod za kulturo Šoštanj z Lepim kamnom, ki je poln komedij.
»Nikoli mi ne bo dolgčas, vedno se bom znala zaposliti. Pri tem pa se ne bom spraševala, ali je to, kar počnem, smiselno ali ne. Važno je, da imamo se fajn,« je rekla in se pri tem seveda spet nasmejala. V spodbudo še komu. Med ljudi je treba. Med ljudi.
Zavedam se odgovornosti
Nova direktorica Centra za socialno delo Velenje Valerija Kidrič prepričana, da bo skupaj s sodelavkami kos izzivom - Reorganizacija priložnost centrov za njihovo večjo vpetost v lokalno okolje
Tatjana Podgoršek
Valerija Kidrič, univerzitetna diplomirana socialna delavka, je nova direktorica Centra za socialno delo. Izbrana je bila na javnem razpisu, potrdila pa sta jo tako Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve RS kot svet javnega zavoda. Nasledila je Anjo Osojnik, ki jo je za vršilko dolžnosti imenovalo omenjeno ministrstvo po odstopu Lidije Hartman Koletnik julija lani.
Kidričeva ni novinka v tem poslu, saj je pred zasedanjem mesta direktorice velenjskega centra opravljala enako delo na centru za socialno delo v Slovenski Bistrici, kjer je januarja lani postala tarča hudih obtožb, konec lanskega leta pa še na porodniškem dopustu dočakala konec preiskave, v kateri niso odkrili nepravilnosti. »Drugače tudi ni moglo biti, saj so bile obtožbe v anonimki zlonamerne. Moja vest je čista,« je povedala.
Na vprašanje, kako je zastavila vodenje velenjskega centra, ki se je zaradi afere koroških dečkov v zadnjem letu večkrat znašlo v medijih, je odgovorila. »Vodenje prevzemam v težkem in negotovem položaju, odgovornosti se
zavedam. Pripravljena sem delati, z vztrajnostjo, pogumom in v sodelovanju z okolico pa ustvariti boljše delovne pogoje. Vodenje predstavlja na moji poklicni poti
Takrat in tudi danes zagotavlja, da delavke delajo po najboljših močeh strokovno in učinkovito. In tako bodo delovali tudi v prihodnje.
Valerija Kidrič: »Reorganizacija centrov za socialno delo bo omogočila vrnitev socialnega dela na teren. Tako bo dejavnost
centra približana uporabnikom.«
velik izziv. Trdno sem prepričana, da bom skupaj s sodelavkami kos izzivom, ki so pred nami. Na delovnem mestu se počutim dobrodošlo in sprejeto.« Dejala je še, da je z velenjskim centrom sodelovala že v preteklih letih.
Ključno vlogo direktorice pri tem vidi tudi v njenem učinkovitem in strokovnem vodenju, v pomoči stroki, da se bo ta lahko odzivala v procesu nudenja pomoči, tako kot od nje pričakujejo uporabniki (še zlasti med nji-
mi ranljive skupine, kot so otroci, družine, osebe s posebnimi potrebami, starejši) ter z izvajanjem nalog v skladu z zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Je tudi zagovornica razvoja in negovanja interdisciplinarnega timskega dela pri izvajanju storitev in javnih pooblastil. »Socialne stiske občanov so vsak dan večje tudi v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, saj narašča število prejemnikov denarne socialne pomoči. Leta 2013 jih je bilo nekaj manj kot 4480, lani pa že čez 5740, česar se zavedajo tudi lokalne skupnosti, s katerimi si želimo še naprej dobro sodelovati.«
Kidričeva meni, da je reorganizacija centrov za socialno delo v Sloveniji neizbežna. Po njenem mnenju bodo spremembe poseben izziv in priložnost za izvajanje strokovnega dela pri dodatnih programih socialnega varstva v lokalnem okolju, pri vrnitvi socialnega dela k uporabnikom na terenu. »Reorganizacija predvideva tri sklope, sama pa si bom kot direktorica prizadevala, da bo center strokoven, prijazen in vpet v okolje.«
Večina je že v službi
Devetnajsta generacija študentov Višje in strokovne šole Velenje prejela diplome
Velenje, 14. februar - V programih informatika, mehatro-nika, elektronika, gostinstvo in turizem, geotehnologija in rudarstvo ter varstvo okolja in komunala na velenjski višji in strokovni šoli je v preteklem študijskem letu diplomiralo 61 študentov, med njimi osem študentk. To je več kot leto prej, a nekoliko manj kot pred dvema letoma, je povedal ravnatelj Uroš Sonjak, vesel naraščajočega
dnjem se je večina zelo izkazala, nekaj pa je tudi takih, ki so dosegali zelo visoka povprečja ocen. Sicer pa so prav vsi dosegli zastavljene cilje.«
Veliko pa jih je kmalu po zaključku študija že doseglo naslednji cilj - zaposlitev. Peter Kotnik, ki se je pri delodajalcu izkazal že na praksi, se je zaposlil po šestih mesecih v Lokovi-ci. Tako je tudi po študiju ostal v domačih koncih. »Študentska
Vid Apat, ki je prav pred kratkim opravil svoje prve prave delovne dni v Gorenju, saj ga je podjetje med študijem štipendiralo. »Tu vidim priložnost za dobro kariero. Upam, da bom v naslednjih letih lahko napredoval. Če ne prej, pa takrat, ko se bo šef upokojil in ga bom nadomestil,« se je šaljivo nasmejal, zadovoljen, da se mu je vse tako dobro izteklo. Tudi Vidu bo študij ostal v lepem spominu. V še lepšem pa so ostale obštudijske dejavnosti - ekskurzije na študentske zabave v Mariboru.
Da bi v spominu ostali le prije-
tni utrinki s študija in bi se čim prej nehali zbujati potni in misleč, da morajo danes oddati seminarsko nalogo, jim je zaželel tudi ravnatelj. »Veliko sreče in ponosa imejte na to, kar ste dosegli. S to mislijo pojdite tudi na razgovore, verjemite vase in se cenite ter si izborite, kar vam pripada,« jim je še povedal za popotnico, priložnost pa izkoristil tudi za hudomušen opomnik, kakšne pogoje za izobraževanje so imeli in »kako fino se je učiti na moderni opremi,« česar naj ne pozabijo niti takrat, ko bodo imeli uspešne kariere in jih bodo stari znanci z VSŠ nagovarjali, naj kaj primaknejo v njihov fond.
Med večinoma mladimi diplomantkami in diplomanti je tudi nekaj starejših, ki so ob delu nadgradili svojo izobrazbo. Številne teme njihovih
diplomskih nalog so povezane z lokalnim okoljem.
trenda. To generacijo je zaznamoval zaključek študija v obdobju, ko so ti kadri zelo iskani, je povedal. »Želja po naših študentih, ne le diplomantih, je veliko,« pravi ponosen na vse diplomantke in diplomante, saj »dokončati te programe ni tako enostavno. Dela je veliko, praktičnega izobraževanja prav tako. Pri sle-
leta so bila dobra. Če bi študiral v Mariboru, bi verjetno nabral več drugih izkušenj, več bi doživel, a tudi študij doma ima svoje prednosti,« je povedal inženir mehatronike, ki si za zdaj želi dovolj dober zaslužek za mirno družinsko življenje, in dodaja, da je tudi večina njegovih sošolcev že v službi. Kot na primer
Diplome so podelili dan za tem, ko se je prihodnja generacija študentov začela vpisovati. Ravnatelj Uroš Sonjak si želi čim več novih študentov, »saj se nam dogaja, da imamo večje povpraševanje po njih, kot je vpisanih v naše programe. Lahko pa študentom ponudimo skorajda individualizirano izobraževanje, saj predavanja in vaje potekajo v majhnih skupinah in se predavatelji študentom res lahko posvetijo, da dosežejo maksimalne rezultate.«
■
■
■
Naš čas, 23. 2. 2017, barve: CM K, stran 11
23. februarja 2017
S
IZOBRAŽEVANJE
11
Velenje, 15. februarja - Začeli so z velenjsko himno. Redka so mesta, ki jo imajo. Kot so redka mesta, ki imajo tako dobro Univerzo za tretje življenjsko obdobje, kot je velenjska. Oder je bil nabito poln, saj so prireditev ob 30-letnici univerze oblikovali tako, kot živi njihovo delo. Medge-neracijsko. Študentom, večinoma upokojencem, so se na odru pridružili osnovnošolci iz OŠ Antona Aškerca in Gorica. Na odru so bili skupaj še enkrat, ob koncu, ko so združeni glasbeni krožki univerze in osnovnošolci skupaj zapeli priredbo skladbe Andreja Šifrerja »Za prijatelje«. Vmes so pokazali, kaj znajo in zmorejo. In med drugim predstavili tudi zbornik, ki so ga izdali ob jubileju.
»V Velenju imamo dobro infrastrukturo na vseh področjih našega življenja. Imamo tudi dobre ustvarjalce. Če k temu dodamo izobraževanje in Univerzo za tretje življenjsko obdobje, lahko rečemo, da tvorimo celoto, ki nudi priložnost vsem generacijam. Skupaj tvorimo celoto, ki zagotavlja energijo, pripravljenost, izkušnje, ki skupaj tvorijo lepši danes in jutri,« je v slavnostnem nagovoru nabito polni dvorani velenjskega doma kulture med drugim poudaril velenjski župan Bojan Kontič. Njegova zahvala vsem, ki so tri desetletja gradili in soustvarjali univerzo, je bila iskrena. »Nič ne bi pomenilo, če bi bilo Velenje prijazno le otro-
»Dokler se ucis, zivis«
To je le ena od misli, ki so jih na slovesnosti ob 30-letnici velenjske Univerze za tretje življenjsko obdobje nizali govorniki - Zgodovino zajeli v zbornik
(Z leve) dr. Nena Mijoč, Valči Žohar, Tone Skok in Marija Vrtačnik tik pred slovesnostjo. Vsi so veliko prispevali k zgodovini in razvoju
univerze.
kom, mladim, socialno mesto, če ne bi bili prijazni tudi invalidom in starejšim,« je še dodal.
Orali so ledino
Dr. Nena Mijoč, prva predsednica velenjske 'tretje univerze', se še dobro spomni, kako je bilo, ko so v Velenju začeli delovati. »Bili smo polni entuziazma in veselja, saj so se s prvimi petimi študijskimi krožki začele uresničevati sanje. Kot drugi v Sloveniji smo ustanovili podružnico
andragoškega društva Slovenije. Orali smo ledino. Bili smo brez prostorov in denarja, imeli pa smo veliko volje in željo, da bi starejši svoj prosti čas preživljali drugače, kot so ga njihovi starši,« nam je povedala. Na začetku so bili Šalečani presenečeni, tisti, ki so zbrali pogum in prišli, pa so kmalu pritegnili tudi prijatelje. In hiter razvoj je bil neizbežen. Danes tudi ona obiskuje tretjo univerzo. »Pomembno je, da se vsak teden nečesa veseliš in da
se želiš naučiti še kaj novega. S tem si v stiku tudi z novo tehnologijo. To študentje doživeto prenašamo tudi na mlajše generacije svoje družine, s tem pa ti gledajo na starost veliko bolj pozitivno, z veseljem in upanjem,« je še poudarila.
»Univerzo čutimo«
Velenjsko Univerzo za tretje življenjsko obdobje letos obiskuje 678 udeležencev izobraževanj, od tega 20 odstotkov moških.
Še posebej prisrčni pa so bili nastopi osnovnošolcev in njihovi skupni nastopi.
Nova znanja in sposobnosti razvijajo v 54 študijskih krožkih, ki jih vodi 37 mentorjev. Povprečna starost študentov tretje univerze je 65 let. Najmlajša udeleženka je stara 21 let, najstarejši udeleženec ima 86 let, kar 18 jih je starih nad 80 let. Lansko leto so pripravili kar 70 razstav, javnih vaj, nastopov in festivalov. »Celotno zgodovino univerze lahko ocenimo pozitivno. Starejši so z njo začeli razmišljati in živeti bolj pozitivno, poleg
tega je spodbudila k delovanju tudi druge nevladne organizacije. Pomembno je tudi to, da že od začetka temelji na prostovolj-stvu. Tudi tu smo med pionirji, univerze pa brez prostovoljstva sploh ne bi bilo. Vsa leta smo naravnani humanitarno,« nam je povedala sedanja predsednica Marija Vrtačnik. Tistih, ki so jo obiskovali doslej, sploh ne štejejo več. Vedo pa, da so vsi postali telesno bolj aktivni in zadovoljni. Univerza jim je dala ne le nova znanja, ampak tudi nove prijatelje. Ko so pripravljali zbornik, ki je v besedi in sliki zajel celotno bogato zgodovino univerze, jo je presenetilo marsikaj. Tudi to, da se zelo spreminjajo, ker se spreminja tudi svet okoli njih. A mnogi študenti so zraven že od začetka. »Doslej smo imeli 126 mentorjev, od tega kar 21, ki poučujejo več kot 15 let. To pomeni, da so mnogi mentorji pa tudi udeleženci, zelo pripa-dni naši univerzi. Univerzo čutimo. Postala je del nas,« je še poudarila.
To se je dalo začutiti tudi skozi program prireditve. In skozi številne ta večer izrečene besede. Radovednost je tista, ki študente tretje univerze vodi v prihodnost. Naj bo to še naprej njihova najmočnejša motivacija za učenje!
a Bojana Špegel
Dijaška skupnost je že ves čas del programa Gimnazije Velenje, v zadnjih dveh šolskih letih pa je izjemno nadgradila svoje delovanje. Dijakinje in dijaki so namreč želeli popestriti dogajanje na šoli, v kateri preživijo veliko časa, saj ne obiskujejo le pouka, ampak tudi veliko drugih dejavnosti. Zato so profesorico kemije Karmen Grabant nagovorili, naj postane njihova mentorica, za predsednico pa izbrali Lejo Ari-stovnik. Zadali so si, da bodo poskrbeli za dobro počutje vrstnikov, da bodo v šolo hodili s še večjim veseljem in imeli priložnost, da sodelujejo tako pri načrtovanju kot pri izvedbi najrazličnejših kulturnih, družabnih, zabavnih, izobraževalnih, dobrodelnih in drugih dejavnosti.
Vsak mesec vsaj trije dogodki
Da dijaki ne bi le sedeli za učbeniki in s cmoki v grlih prihajali v šolo, so se odločili, da si bodo ustvarili prostor za aktivnosti, na katerih se bodo tudi sprostili in zabavali, po drugi strani pa tvorno sodelovali v različnih procesih, ki oblikujejo dijaško življenje. »Iz leta v leto napredujemo, smo bolj povezani, naš osnov-
Dijaška skupnost v polnem zagonu
Za pestro dijaško življenje dijakinje in dijaki velenjske gimnazije skrbijo sami
ni namen pa je, da so tudi dijaki aktivni pri ustvarjanju utripa gimnazije,« je povedala mentorica in naštela, da predstavniki dijakov sodelujejo pri sprejemanju vseh pravilnikov, ki veljajo v vzgojno-izobraževalnem procesu na gimnaziji, člana imajo v svetu zavoda Šolskega centra,
udeležujejo se sej Dijaške organizacije Slovenije v Ljubljani, dijaki sami pa tvorno sodelujejo pri ustvarjanju letnega delovnega načrta skupnosti. »Gimnazijska dijaška skupnost na začetku šolskega leta predlaga letni delovni načrt, ki ga pripravita izvoljeno predsedstvo in mentorica. Na
osnovi tega vsak mesec izvedemo vsaj tri dogodke, za katere je vsakič zadolžen drug razred,« pa je dodala Leja, ki je po volitvah, na katerih je 310 dijakov izbiralo med petimi kandidati in izvolilo Žiga Lorgerja iz 2. letnika športnega oddelka, ostala častna predsednica do svojega slovesa
»Dijaška skupnost je srce srednješolskih let. Poleg zahtevnega šolskega dela imajo dijaki aktivnosti, na katerih se sprostijo, nasmejejo, povežejo in pokažejo tiste talente, ki jih v sami učilnici ne morejo. Ob tem pa se povežejo z vrstniki, razredniki, celotnim učiteljskim zborom,« meni mentorica gimnazijske dijaške skupnosti Karmen Grabant.
od gimnazije, ki se z maturo nezadržno bliža.
Septembra so pripravili sprejem novincev, nato sprejem svetovne prvakinje v balvanskem plezanju in dijakinje šole Janje Garnbret, prodajali so muffine in čaj ter izkupiček predali šolskemu skladu, ob dnevu boja proti AIDS-u
je med dijake prišla zdravnica, ki je aktivno sodelovala pri zdravljenju obolelih za AIDS-om v Afriki, ob tradicionalnem slovenskem zajtrku so spregovorili o zdravi prehrani, izdelali božično-novole-tno okrasje, pripravili proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti, po kateri so na karaokah predstavili svoje pevske in tudi igralske sposobnosti, januarski dobrodelni koncert jim je odlično uspel, prav tako informativni dnevi, na katerih so si dijakinje in dijaki prizadevali kar se da dobro predstaviti gimnazijo, sta naštevali sogovornici. V tem šolskem letu načrtujejo še veliko zanimivega. V teh dneh se pripravljajo na valentinovo druženje ob glasbi in piškotih, tudi letos pa bodo ob koncu šolskega leta tako kot lani za ves šolski center priredili koncert, pri čemer se bodo še tesneje povezali s Šaleškim študentskim klubom in Mestno občino Velenje.
Gimnazijcem se torej marsikaj dogaja in med vsem tem pridobivajo dragocene izkušnje in zbirajo spomine na »eno najlepših obdobij v življenju«, kakor se mnogi spominjajo dijaških let.
a Tina Felicijan
Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 12
12
KULTURA
«»^AS
23. februarja 2017
Z novo zasedbo v novo obdobje
Inmate dokumentirali dosedanjo kariero v filmu - Koncerti se vrstijo, obeta se nov album
ALTERMATOR
Tina Felicijan Foto: Tilyen Mucik
Po izidu druge plošče velenjskega metal benda Inmate z naslovom Tree of Life pred dvema letoma se je zasedba (ponovno) razrahljala. Ob 10-letnici, ko so nameravali izdati koncertni DVD, sta v bendu ostala le kitarist Andrej Bezjak in bobnar Jure Grudnik - edina prvotna člana. Tako sta projekt odložila, ko sta sestavila novo zasedbo, pa so se Inmate odločili, da preživetje obeležijo z dokumentarnim filmom ob 12-letnici, ki je pravzaprav začetek nove dobe benda.
Največji dosežek je preživetje
Inmate so že večkrat predstavili kakšnega novega člana. Zamenjali so številne pevce in basiste. Sredi lanskega leta pa se je izoblikovala sedanja postava, v kateri so kitarist David Vodopivec, basist Miha Oblišar ter vokalista Aleksander Kolar in tudi Marko Duplišak, stari znanec z obeh plošč. Zdaj veliko koncertirajo, pravi bobnar. S koncertom v soboto so praznovali 12-letnico, ob tem pa vendarle predstavili DVD s posnetkom koncerta na predlanskem festivalu Kuni-gunda, nekaj komadov, ki so jih odigrali na velenjskem božično-
-novoletnem žuru, in še dokumentarni film o bendu, ki so ga posneli sami. »10-letnice zaradi razmer v bendu nismo praznovali in tudi nismo izdali načrtovanega koncertnega DVD-
gih, s katerimi smo sodelovali in so nam v karieri pomagali,« je povedal Grudnik, ki je med brskanjem po arhivskih posnetkih naletel na veliko zanimivih dogodkov, zato je sprožil sne-
la. Če ne bi našla novih članov, bi dalje ustvarjala sama, projektno. A našla sva prave ljudi, da je Inmate ponovno zaživel.«
Muziciranje v novi postavi lepo teče, pravi Grudnik, saj so se
-ja. Ker bi bilo škoda izpustiti ta material, smo se odločili, da ga nekako nadgradimo s preglednim dokumentarcem o delovanju benda in obenem predstavimo tudi novo zasedbo. Povabili smo nekaj bivših članov in dru-
manje dokumentarca. Čeprav je bend že marsikaj doživel, nastopal z velikimi bendi na velikih festivalih doma in v tujini, je največji dosežek v vseh letih delovanja prav preživetje benda. »Z Andrejem sicer nisva obupa-
»Vzdušje v novi zasedbi je odlično. Zdaj smo vsi člani s srcem pri stvari. Koncertov imamo ogromno. Kmalu bomo posneli nov komad, načrtujemo pa tudi izdajo tretjega albuma,« napoveduje bobnar Inmate Jure Grudnik.
člani dobro ujeli. Inmate slog bo gotovo ostal, a gredo tudi v korak s časom. »Delamo, kar nam je všeč. Tudi kaj novega, ampak stari pečat bo ostal,« je še napovedal naš sogovornik, ki si v imenu Inmate želi čim bolj stabilno zasedbo, čim več koncertov pred čim več ljudmi, morda kako turnejo, naslednje leto nov album, najvišja prioriteta pa je ustvarjanje nove glasbe, »brez česar glasbeniki hitro izgubijo voljo.«
Po živahnih ulicah kulture
Učenci osnovne šole Antona Aškerca so na kulturnem dnevu doživeli kulturno-umetniško pestrost lokalnega okolja
»Vstopi v moje čevlje« bi se lahko glasil podnaslov naše Ulice kulture, ki je 17. februarja potekala v učilnicah naše matične in podružnične šole. Na šoli se je zvrstilo dvaindvajset kulturnih delavnic s kar šestindvajsetimi gosti, od katerih so mnogi prostovoljno opravili delavnice za naše učence.
Poseben pečat dnevu so dajali invalidi: slepi, gluhi in slikarja, ki slikata z usti, ki so dokazali, da lahko človek kljub telesnim oviram najde svoja močna po-
dročja, sprejme svoje omejitve, se bori, vadi, nenehno napreduje in se razvije v pomembno osebnost.
Med nami so bili brezposelni strokovnjaki, ki so dokazali, da človek lahko raziskuje, ustvarja projekte, nadgrajuje znanje in iznajdljivo napreduje, tudi če nima službe.
Seveda pa so z nami sodelovali tudi zaposleni v kulturnih institucijah: pet muzejskih kustosov, lutkar, koreografinja, organizator kulturnih dogodkov.
Vsak razred je imel na urniku svoji starosti primerne vsebine. Prvi in drugi razredi so plesali izrazni ples, slikali in brali. Tretji razred je spoznaval slikanje z usti, kot to zmorejo paraplegiki, ter otroški muzej. Četrti in peti razredi so si ogledali Galerijo na gradu, delali makete šole in poslušali pripovedi etnografske zakladnice. Šestošolci so se posvečali zgodovinskim virom in risanju z računalnikom. Sedmi razred je spoznal rudarski muzej, govorico gluhih, prevajanje
ter kaligrafijo. Najvišji razredi pa so »odpotovali« v ZDA, spoznali kulturo slepih, govorili angleško ter spoznali muzej usnjarstva. V Pesju so slikali z usti, sodelovali na lutkovni delavnici ter spoznali zeliščarno z zeliščno abecedo.
Z odličnim sodelovanjem in postavljanjem pronicljivih vprašanj so učenci obogatili svoje življenje ter spoznavali, da živijo v kulturno bogatem okolju, v katerem se lahko vsak počuti varno in sprejeto.
a Jelka Repenšek
3. mesto za OŠ Mihe Pintarja Toleda
Ljubljana, 15. februarja - V sredo je v Ljubljani potekalo državno tekmovanje Prvaki znanja. Najboljših 36 ekip iz vse Slovenije se je pomerilo v poznavanju knjige Velika ilustrirana otroška enciklopedija. Učenci so skoraj 300 strani enciklopedičnega znanja najprej pokazali na pisnem preizkusu v OŠ Nove Jarše, nato pa se je sedem najboljših ekip uvrstilo na kviz. Te so v Cityparku istočasno odgovarjale na težka vprašanja, ostale ekipe pa so glasno navijale. Velenjsko OŠ Mihe Pintarja Toleda je zastopala ekipa, ki so jo sestavljali: Anastazija Gračner, Žiga Gojevic, Klara Kovač in Nina Kovačevic. Dosegli so odlično tretje mesto in s tem dokazali, da imamo tudi v Velenju učence, ki premorejo veliko znanja. Nanje sta bili ponosni tudi mentorici Irena Voh in Jožica Apšner.
Člani velenjske ekipe so dokazali, da veliko znajo. Na državnem tekmovanju Prvaki znanja so med 36 ekipami zasedli 3. mesto.
Pokrajina - tvoja in moja
Ona Čepaityte Gams
In sploh, tako zelo pogrešam ravnice. Zdi se mi, da bi se moja duša osvežila in oči odpočile. Za nas - sinove ravnin - so hribi lepi le, če se mimo njih pelješ, le na razglednici, ob daljšem bivanju pa prav dušijo.
Te besede litovskega pesnika K. Bradunasa, ki jih je leta 1945 pisal svojemu prijatelju iz hribovitega dela Nemčije, kamor ga je naneslo življenje vojnega prebežnika, lepo ilustrirajo pomembnost pokrajine za človekovo bit. Beseda pokrajina oz. krajina (landscape, peisage, landschaft) se je najprej uveljavila v likovni umetnosti, kasneje jo je pod svojo akademsko raziskovalno pero vzela geografija, danes pa velja za izredno multidisciplinarno temo, v kateri se lahko prepletajo geografski, antropološki, psihološki, zgodovinski in še mnogi drugi pristopi. Verjetno najbolj poznamo njeno ključno vlogo v procesih oblikovanja skupinske (narodne, regionalne) in osebne identitete. Velja pa izpostaviti, da v svojem bistvu pokrajina ni samo to, kar vidimo, ampak kako vidimo - vidimo jo z očmi, vendar jo interpretiramo s svojim razumom, ji pripisujemo določene vrednote, pogosto zaradi nematerialnih, duhovnih razlogov. Ker živimo v njej, postane krajina del nas, ravno tako kot mi del nje. Tako v smislu narave kot tudi prostora, v katerem živimo.
S tem, upam ne preveč zapletenim uvodom, sem se dotaknila svojega raziskovalnega interesa antropologije prostora. Popolnoma nepričakovano pa je prišla tudi v moje osebno življenje - ko sem se pred dvanajstimi leti z baltskih ravnic znašla v Šaleški dolini oz. bolj konkretno v Velenjski kotlini. Za tiste, ki še nikoli niste obiskali tega dela Severne Evrope, naj opišem tipično litovsko pokrajino. Lahko si pomagate tudi s Prekmurjem, ta je pravzaprav že kar blizu. Torej gre za ravninsko pokrajino, ki jo popestrijo griči, ki nikoli ne presegajo nadmorske višine 300 metrov, obilo jezer razgibanih oblik, zelo pomemben del litovskega kolorita pa predstavljajo gozdovi. Podobno sliko dobite tudi v sosednjih Latviji in Estoniji, prav tako v severnovzhodnem delu Poljske. Velja splošno mnenje, da je narava v tem delu Evrope »po meri človeka«, je bolj prijazna do njega.
Torej po selitvi v Velenje sem se tudi jaz začela ukvarjati z vsemi zgoraj omenjenimi vprašanji v svojem vsakdanu in sem se prepričala, kako so le-ta resnična. Seveda, hribi, ki obdajajo Velenjsko kotlino, niso ravno »visokogorje«, vendar zadostujejo, da človeku iz ravnin zaprejo pogled na svet in se ta znajde v popolnoma novi prostorski preizkušnji. Kot se je ob obisku v šali izrazila moja sonarodnjakinja: "Tukaj se ti lahko razvije kratkovidnost, če imaš takole ves čas pred očmi nek hrib". Čeprav kakšnih dramatičnih težav ob prilagajanju na novo krajino nisem doživela, priznam, da tudi meni manjka ta širina, odprt in neomejen pogled na nebo, stik z obzorjem, včasih prav občutim okrog sebe tisto kotlino v izvirnem pomenu te besede. Lahko sicer splezaš na kakšen višji sosednji hrib, a to žal ni isto, ker je to pogled z višine. Strinjam se z mnenjem znanke, ki se je v Velenje preselila iz Prekmurja, da predvsem čas tukaj teče drugače, dan se prej konča, saj se sonce hitreje skrije, tam pa lahko opazuješ, kako se sonce potaplja v horizont in dobiš neko drugačno perspektivo življenja in minevanja. Razmišljam, kako te spremembe doživljajo ljudje, ki se bolj pogosto selijo, morda se jim ta prostorski občutek ob pogosti izkušnji prilagajanja zmanjša? Kaj pa vsi tisti, ki ga preživimo v istem prostoru, ali se ga sploh zavedamo? Še najlažje lahko do tega soočanja svojega in novega prostora in posledično kakšnega razmisleka in uvida vase pridemo na potovanjih.
Koliko pa je še pokrajin v našem Velenju - ki jih ni na turističnih razglednicah mesta. Živijo pa v spominih in dojemanju sveta prebivalcev mesta, ki ga sooblikujejo. Od tistih nam geografsko bližnjih z Balkanskega polotoka, Slovaške, Češke, Poljske, vse tja do Rusije, Francije, Nemčije, Belgije, ZDA, Kitajske, Indonezije, Brazilije, Čila. Zagotovo jih nosijo s sabo in bi jih morda z veseljem delili tudi z nami.
■
■
■
Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 23
16. februarja 2017
»«SÜAS
107,8 MHz
13
Radijski in časopisni MOZAIK
Društvo novinarjev vodi Duška Lah
Celjsko društvo novinarjev, v katerega se povezujemo tudi novinarji s tega območja, je imelo občni zbor, na katerem smo ocenili opravljeno delo. Med najpomembnejšimi aktivnostmi je bila izdaja satiričnega časopisa Pipec, na katerega smo še toliko bolj ponosni, ker je to edini tovrstni časopis v Sloveniji, nam pa omogoča, da opravimo marsikatero aktivnost in sodimo tudi med najbolj delovne v Sloveniji. Pripravljamo različna tematska strokovna srečanja, posredujemo v primerih, ko se znajde kdo od
GLASBENE novice
Društvo po novem vodi Duška Lah, v nadzornem odboru pa je Bojana Špegel.
naših članov v težavah, ker mu je kratena pravica do informacij, stavimo pa tudi na družabnost. Tradicionalno organiziramo kegljanje novinarjev za celotno severovzhodno Slovenijo, z gobarskim društvom Bisernica pripravljamo gobarsko srečanje in pa novinarski izlet, ki se ga že zelo veseli-
mo. Na tokratnem občnem zboru smo imeli tudi volitve. Nova predsednica je postala Duška Lah (RTV Slovenija), v upravnem odboru je iz naše medijske hiše Mira Zakošek, v nadzornem pa Bojana Špegel.
Midnight Oil se po 20 letih vračajo
Avstralska skupina Midnight Oil, ki že dve desetletji ni stala skupaj na odru, se vrača s šestmesečno svetovno turnejo. Turneja se bo začela sredi aprila, zasedba pa bo v pol leta obiskala 14 držav in nastopila na skupno okoli 50 koncertih. V okviru turneje bodo člani Midnight Oil obiskali več evropskih in južnoameriških držav, Kanado, Novo Zelandijo in seveda ZDA. Avstralska skupina je svetovno slavo dosegla konec 80. let, nato pa se je po letu 2000 umaknila z odrov. Čeprav zadnjih 20 let tako rekoč niso nastopali, pa so Midnight Oil od sredine 70. let izdali kar 17 albumov in jih prodali v milijonih izvodov po vsem svetu.
Težave v
evrovizijskem
Kijevu
Kijev, organizator letošnjega izbora evrovizijske popevke, je očitno v težavah. Od priprav je namreč odstopilo kar 21 članov organizacijske ekipe, ki sodeluje pri organizaciji prireditve. Najprej se je zataknilo pri izbiri mesta, v katerem bo potekalo tekmovanje, nato je novembra lani zaradi predvi-
denega načina financiranja tekmovanja s položaja odstopil generalni direktor ukrajinske nacionalne televizije. Na sporno financiranje so opozorili tudi člani organizacijske ekipe, ki so Evropski radiodifuzni zvezi (EBU) sporočili, da so stroški z 22 milijonov narasli na 29 milijonov evrov. Kaplja čez rob pa je bilo imenovanje novega predsednika organizacijskega odbora Pavla Hritsaka, ki je ekipi odvzel skoraj vse pristojnosti. Kljub težavam slednji pravi, da vse poteka po načrtu in da izvedba evrovizijskega tekmovanja ni ogrožena.
Tom Petty osebnost leta 2017
Tom Petty je od ameriške dis-kografske akademije, ki podeljuje grammyje, prejel laskavo prizna-
nje osebnost leta 2017. 66-letni Tom Petty je pred štirimi desetletji s skupino the Heatbreakers izdal svoj prvi album, njegova umetniška nadarjenost in filantropija, za katero ni nikoli hotel priznanja, pa sta mu prinesla nagrado Musi-Cares. Fundacija, ki podarja nagrado, je bila ustanovljena 1989 in je namenjena glasbenikom v stiski, pomaga jim v finančnih težavah, zdravstvenih in osebnih stiskah.
Tako kot vsako leto se je slavnostna večerja, na kateri so Pet-tyju podelili nagrado, začela s tiho dražbo, tej pa je sledil še koncert. Prihodke od koncerta in dražbe bo organizacija namenila glasbenikom in njihovim družinam, ki si zaradi finančne stiske ne morejo privoščiti zdravljenja, pa ga nujno potrebujejo. Nagrado za osebnost leta so med drugim do zdaj prejeli Carole King, Paul McCartney, Bruce Springsteen, Barbra Streisand, Elton John, Paul Simon, Billy Joel, Bono in Bob Dylan.
Znani so finalisti letošnje Eme
Znani so finalisti, ki se bodo v petek, 24. februarja, potegovali za nastop na letošnjem izboru za evrovizijsko popevko v Ukrajini. Iz obeh polfinalnih večerov se je v finale uvrstilo osem izvajalcev, štirje po izboru strokovne žirije in štirje po izboru gledalcev in poslušalcev prek telefonskega glasova-
rij in telefonskega glasovanja pa bo 50 : 50. Finale letošnje Eme bo prav tako kot oba polfinala potekalo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani s pričetkom ob 20. uri.
Neisha izdala album Vrhovi
Neisha je izdala nov album, ki ga je poimenovala po prvem singlu Vrhovi. Na njem je dvanajst pesmi, ki so delo zrele avtorice. Album je Nisha v celoti posnela v ži-
vo, kar na svojem domu, kjer ima urejen majhen studio. Besedila za skladbe je v večini napisala sama, pri dveh pa sta se ji pridružila To-mislav Vrečar in član skupine Mi2 Jernej Dirnbek. Producentsko vlogo je tudi tokrat zaupala Dejanu Radičevicu, med glasbenimi gosti na albumu pa so še Boštjan Gra-dišek, Miha Koren, Mitja Novak, Matic Ajdič, Noah Bartfield, Janez Dovč in Gaja Klas. Album
nja. V prvem predizboru minuli petek so bili uspešni KiNG FOO, Nika Zorjan, Sell Out in Omar Naber, v drugem, sobotnem pol-finalu pa Nuška Drašček, Tim Ko-res, Raiven in BQL. O končnem zmagovalcu bo odločalo šest strokovnih regijskih žirij ter gledalci in poslušalci s telefonskimi glasovi, razmerje točk strokovnih ži-
Vrhovi je Neisha na valentinovo predstavila s koncertom Kavč za zaljubljene v domači dnevni sobi, ki ga je bilo moč spremljati tudi na spletu, hkrati pa je že napovedala, da načrtuje tudi večji promocijski koncert na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	DIXONS - Klinc pa ritem
2.	TEQUILA - Eo eo
3.	VOCABELLA - Le poljub
Dixons so novonastala rock skupina, ki prihaja s štajerskega konca. Delujejo od konca leta 2015, njihova prioriteta pa je avtorska glasba. Za besedilo, glasbo in aranžma skrbijo sami člani, imajo pa tudi bogat repertoar priredb skladb tujih in domačih izvajalcev. Te dni so izdali svojo prvo avtorsko skladbo z naslovom Klinc pa ritem, kmalu pa sledi tudi njihov prvenec.
LESTVICA domače glasbe
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1	ANSAMBEL GLAS - Saj bi rad pa ne smem
2	MODRIJANI - Rock me
3	ANSAMBEL OKEJ - Milijon razlogov
4	KVINTET SLOVENSKIH DEKLET - Spet in spet
5	ANSAMBEL UPANJE - Domači lepi kraj
6	ANSAMBEL JURČKI - Kadar štorklja prileti
7	ANSAMBEL MURNI - Traktor
8	ANSAMBEL SIMONA GAJŠKA - Bogatstvo spreminja ljudi
9	POSKOČNI MUZIKANTI - Pokvarjeni fantje
10	VESELI DOLENJCI - Brez tebe vse je prazno
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
ZORAN PREDIN
Zoran Predin in hrvaški pianist Matija Dedič sta nedavno izdala album Tragovi u sjeti 2, na katerem sta v slogu šansonov obdelala ex-yu zimzelene pesmi. Izvajata jih zgolj s klavirjem in vokalom, gre pa za drugi del albuma, ki je izšel leta 2011. Na njem so dobro znane pesmi, od Bajagine Zažmuri, do skladbe Moja voda reške zasedbe Laufer, ki sta jih izvedla zelo minimalistično.
DITKA
Pevka Ditka predstavlja nov singel Bližina, za katerega je posnela tudi videospot. Skladbo Bližina, ki je namenjena vsem zaljubljencem ob pravkar minulem valentinovem, najdemo na njenem aktualnem albumu uglasbene poezije Ferija Lainščka z naslovom Demon ljubezni.
PLIŠ
Zasedba Pliš je za valentinovo svoje oboževalce razveselila s koncertom, ki so ga pripravili kar na kavču dnevne sobe. Celotno dogajanje so v živo prenašali prek Fa-cebooka, na katerem so njihovi sledilci lahko prisluhni-
li njihovim uspešnicam in z njimi tudi poklepetali. Člani zasedbe Pliš so pred kratkim predstavili videospot za pesem Raj, v katerem nastopa tudi igralec Jurij Zrnec.
FLORA&PARIS
Skupina Flora&Paris predstavlja pesem Potujem sam. Skladbo je skupina prvič odigrala novembra 2015 v oddaji Izštekani, zdaj pa so jo studijsko obdelali in posneli tudi videospot. Pesmi sta poseben čar dodala izjemen vokal pevca Žana Libnika, ki se je skupini pridružil lani poleti, ter saksofonist Rudi Javornik, ki občasno sodeluje tudi s skupino Dan D in se je zasedbi Flora&Paris pridružil pred kratkim.
JERNEJ ZORAN
Kitarist in avtor Jernej Zoran predstavlja že četrti samostojni album V svojem filmu. Posebnost novega albuma je, da je svojim avtorskim besedilom in glasbi v večini od skladb dodal tudi svoj vokal. Na albumu je enajst skladb, od katerih je Zoran predstavil že tri single, in sicer A veš un filing, Bodi to, kar si in Magija.
■
Naš čas, 23. 2. 2017, barve: CM K, stran 14
14
»»^AS
23. februarja 2017
a ¿Takole v sredino me vzemita, tako bo najbolj prav,« je
nekdanja dolgoletna ravnateljica velenjskega vrtca Majda Gaberšek rekla še eni bivši ravnateljici Metki Čas in sedanji ravnateljici Nataši Doler. Da, rade se srečajo, njihov nasmeh v čvekovo kamero je iskren. »Čeprav se časi spreminjajo, se mnoge stvari pri vzgoji otrok ne. Zato nam nikoli ne zmanjka tem za pogovor,« so nam zatrdile. Prav ta ljubezen pa jih očitno ohranja zelo mladostne.
Erika, tudi zate rr ena rumena rož'ca in en zbornik. Priznaj, barvno pašeta skupaj. V znamenju rumene pa sta verjetno zato, da so tisti, ki ne hodijo na našo univerzo, rumeni od zavisti, kako dobro izgledamo,« je komentiral študent velenjske tretje univerze Ivo Likar, ko se je zahvaljeval dolgoletni predsednici univerze Eriki Veršec. »Ja, Ivo in tudi siva barva las sodi zraven. Pa še modrost pomeni,« je ta nadaljevala barvno usklajen klepet.
Jure Rep in Nik Vuršič med pripravami na kurentova-nje spominjata na priprave trenerja in borca na boksarski spopad. »Zberi se, veliko se gibaj in pozabi na utrujenost. Osredotoči se nanjo, poskakuj okrog nje, ne izpusti je in tvoj bo!« Pa ne šampionski pas, pač pa dekličin robec. Saj veste dekleta, kurenti te dni zbirajo vaše robce, zato ne hodite brez njih!
ZANIMIVOSTI

Izjemno prodajana Ivankina dišava
Nasprotniki ameriškega predsednika Donalda Trumpa vztrajno pozivajo k bojkotu vsega, po-
je začel gostom, ki polnijo telefone na njihovih vtičnicah, računati en evro »uporabnine za elektriko«. Prvi takšni gostje so bili še kako presenečeni, ko so na računu za pijačo zagledali dodatek. Vodja lokala Galina Pokorny je ob tem povedala, da v lokalu polnjenja ne bodo računali vsem gostom, temveč le tistim, ki polnijo dlje kot dve uri. Dodala je, da ima vsak dan kopico turi-
takšnih, ki so se že odločili, da bodo kariero gradili kot nasledniki svojih staršev. Zanimivo je tudi, da v primerjavi s tujimi vrstniki ne naredijo dovolj za to,
uporabljal zadnji dve leti druge svetovne vojne, po osvoboditvi Berlina pa so ga našli v njegovem bunkerju. Ko so ruski vojaki bunker maja 1945 razkazovali britanskim kolegom, je v oči padel britanskemu brigadirju siru
vezanega z njim. Pred kratkim so začeli kampanjo #GrabYo-urWallets (zgrabite svoje denarnice), ki cilja na bojkotiranje znamk, povezanih z njegovim imenom, a so, kot kaže, sprožili ravno nasproten učinek. Vsem pobudam navkljub je parfum njegove hčerke Ivanke najbolj prodajana dišava največje spletne trgovine na svetu (Amazon). Še več: prodaja je tako visoka, da je parfum minuli teden zavzel kar dve mesti med najbolje prodajanimi ženskimi parfumi: eden v obliki razpršila, drugi z nanašalno kroglico.
Evro za polnjenje telefona
Lokal pri znameniti Hundert-wasserjevi hiši je presenetil, ko
stov, ki polnijo telefone, ter opozorila, da vse goste pred uporabo opozori na morebiten strošek, tako da je vse zakonito.
Slovenski študentje ne bi prevzeli družinskega posla
Čeprav je za mlade Slovence značilno, da rekordno dolgo živijo pri svojih starših, jih posel z družino ne mika preveč. Mednarodna raziskava Guesss namreč razkriva, da samo 53 odstotkov slovenskih študentov v času študija dela v podjetju svojih staršev, le slaba dva odstotka pa je
da bi prevzemali podjetja staršev, po drugi strani pa se jim zdi samoumevno, da bodo postali nasledniki, direktorji v podjetjih. Podatek je posebej zanimiv, ker je v naši državi veliko družinskih podjetij, kar 83 odstotkov.
Na dražbi prodali tudi rdeči telefon
Minulo nedeljo so na dražbi v Marylandu ponujali več kot tisoč zgodovinskih predmetov, med katerimi pa je največ pozornosti pritegnil eden najbolj znanih telefonov v zgodovini: tisti, ki ga je zadnji dve leti življenja uporabljal Adolf Hitler. Sloviti rdeči telefon znamke Siemens - v izvirniku je bil črne barve, potem pa so ga posebej za firerja pobarvali na škrlatno - in z napisom Adolf Hitler, je Hitler telefon
Ralphu Raynerju, zato so mu ga Rusi podarili za spomin. Zdaj pa so to »najsmrtonosnejše 'orožje' vseh časov«, kot so ga opisali v dražbeni hiši, prodali na dražbi.
Imamo osem in ne sedem kontinentov?
Mednarodna skupina geologov je po več kot 20 letih proučevanja, raziskovanja in izvajanja meritev ugotovila, da imamo na našem planetu osem in ne sedem kontinentov. V geološkem zborniku so zdaj predstavili svoje ugotovitve ter osmi,
večinoma potopljeni kontinent - Zealandijo. Z objavljeno raziskavo strokovnjaki prikimavajo tistim geologom, ki so že pred desetletji trdili, da Avstralija in Nova Zelandija nista isti kontinent in da je Nova Zelandija edini kopenski del skoraj v celoti potopljenega kontinenta v jugozahodnem delu Tihega oceana. Kot navaja skupina geologov v svojem poročilu, je kar 94 odstotkov osmega kontinenta potopljenega. Kopen je del, ki ga sestavlja Nova Zelandija, Nova Kaledonija ter nekaj manjših otokov. Po njihovih izračunih ima novi kontinent površino v velikosti pet milijonov kvadratnih kilometrov, kar je okoli dve tretjini velikosti sosednje Avstralije. Geologi so pri določitvi, ali gre res za nov kontinent, upoštevali različne kriterije; upoštevali so nivo kontinenta glede na okolico, geološko posebnost, jasno določenost območja ter to, da je skorja kontinenta tanjša od običajnega morskega dna.
frkanje
» Levo & desno «
V	precepu
Predvsem mnogi mladi Ša-lečani se ne morejo odločiti, kaj je bolje: da začno najprej graditi odsek hitre ceste od Velenja proti severu ali proti jugu. Ali drugače povedano, kam bi radi prej prišli: v Avstrijo ali Ljubljano.
Za zgled
Pri nas je že kar pogosta politično-gospodarska krilatica »da ne bo drugi tir drugi Teš 6«. A če je bilo pri slednjem res kaj narobe, da bo le pri prvem obveljalo še reklo, da se na napakah učimo.
Težko uresničljivo
Snovalci so zastavili res težko uresničljivo vizijo Slovenije do leta 2050. Njen cilj namreč je, da združi in poveže prebivalce Slovenije.
Jabolko na dan
Niso vsi prepričani, da je najbolje, da jablane na Zla-ten griču kar takoj posekajo, četudi še ne vedo, kaj tam bo. Ker so še vedno rodne, bi lahko uredili javni sadovnjak, saj so jabolka za nekatere zlati sadež. Za nekatere za zapeljevanje, drugi bi si jabolka lahko utrgali za zdravje. Saj veste - jabolko na dan ...
Na višji ravni
V	Velenju z mednarodnim projektom načrtujejo vrtič-karstvo na višji ravni. Uredili bodo visoke grede.
Spet skupaj
Tudi Saša je torej dobila klub podjetnikov. V vrhu sta prvi mož Gorenja Franjo Bobinac (kot predsednik) in prvi mož BSH Nazarje Boštjan Gorjup (kot podpredsednik). Tako je ta družba vsaj po »funkciji« direktorja spet pri Gorenju.
Strah pred redarji
Odslej se bomo morali še bolj bati redarjev. Predvsem takih z močnejšo postavo. Redarji bodo namreč odslej lahko uporabljali tudi telesno silo.
Daj, če imaš
Zadnje čase je tudi pri nas vse več »vabil«, naj ljudje darujejo svoje organe, saj lahko s tem rešujejo življenja drugih. Nekateri ob tem poudarjajo: ne pričakuj srca od brezsrčnih.
Ne za cesto, da za pot
V	šmarški občini je (bilo) veliko nasprotnikov začrtani trasi hitre ceste. Veliko pa je takih, ki se ogrevajo za »traso« nove poti. Vin-sko-turistične poti. Nikogar ne bo ogrožala, lahko jih bo veliko razveseljevala.
Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 17
16. februarja 2017
»a*tJi8
ZELENA PRILOGA
15
Smo na pragu pomladi, ko bo narava ozelenela in se odela v vse vrste bogatih barvnih odtenkov. V tem časovnem obdobju imajo vrtičkarji, kmetovalci, sadjarji, vrtnarji, gozdarji in vsi ostali, ki so v stiku z naravo, obilico dela. Svoj lonček pa pristavijo tudi ekologi, ki se nadvse trudijo, da bi vsi skupaj živeli zdravo in v sožitju s čistim okoljem. Vsi, ki jim je omenjena tematika blizu, bodo našli v Zeleni prilogi kopico koristnih nasvetov, piko na i pa predstavlja setveni koledar.
a Jure Beričnik
Kolobar zmanjša težave in poveča pridelek
NAJBOLJŠA 100% ORGANSKA GNOJILA ZA BOGATE PRIDELKE IN ZDRAVE PLODOVE
Plantella je rezultat dolgoletnega znanja in raziskav, njena učinkovitost je potrjena v strokovnih laboratorijih. 100 % organska gnojila Plantella Organik, Plantela Organik K, in Biogrena so najboljša gnojila, ki jih lahko nudite svoji zemlji. Vsebujejo najvišji delež organske in suhe snovi med vsemi organskimi gnojili na trgu, ki aktivirajo mikroorganizme za tvorbo humusa v tleh. S poskusi dokazano omogočajo 30 % več pridelka in boljšo kakovost. Mi smo preverili na svojih, vi pa se boste prepričali na vaših rastlinah.
Vrtnarite skupaj z nami.
Brezplačna spletna aplikacija za načrtovanje vrta na NarediVrt.si | UNICHEM.si
Stanovanjski krediti nove generacije
Ko najemate kredit, pridobite ponudbo, pripravljeno posebej za vas!
Oglasite se v poslovalnicah NLB Podružnice Savinjsko - Koroška.
0NLB
Strokovnjaki agronomi Kluba Gaia
S poskusi je dokazano, da menjavanje kultur na poljinah prispeva k veliko boljšemu pridelku in zmanjšanju pojava bolezni in škodljivcev. Za slovenske vrtove je najbolj primeren štirileten kolobar. Za ta namen je bila leta 2014 nagrajena brezplačna aplikacija Naredivrt.si na enako imenovani spletni strani ali Klubu Gaia, s katero naredimo načrt kolobarja z vrtninami, ki jih želimo.
Pri kolobarjenju pazimo na sorodstvene vezi med rastlinami in potrebami po hranilih. Najbolj lačne so plodovke (paradižnik, paprika, jajčevec, kumare) in ka-pusnice (zelje, cvetača, ohrovt). Tem namenimo največ hranil v obliki temeljnega gnojenja z organskim gnojilom Plantella Or-ganik in jih med rastno sezono redno dognojujemo. Da poenostavimo, sajenje in setev vrtnin načrtujemo tako, da izmenjujemo rastline z užitnimi plodovi, semeni, listi, koreni in gomolji. Tako lahko za visokim fižolom, pri katerem uživamo seme, po-sejemo špinačo. Naslednje leto na tem delu sledijo kumare, pri katerih uživamo plod, k njej posadimo ali posejemo tudi koper, ki je dober sosed in izboljša okus kumar.
Najbolje je kolobariti tako, da razdelimo vrtnine v štiri skupine. V prvo damo velike potrošnike hranil, to pognojimo z organskim gnojilom Plantella Organik v količini 2 kg / 10 m2. V drugo tiste, ki potrebujejo hranila, a ne prenašajo gnojenja s hlevskim gnojem in jih pognojimo v količini 1 kg / 10 m2. V tretjo damo tiste, ki potrebujejo malo, le 0,5 kg / 10 m2. V četrti pa so vrtni-
ne, ki jih temeljno ne gnojimo, a po potrebi dognojujemo. Tako imamo štirileten kolobar, v katerem je zmanjšan vpliv bolezni in škodljivcev, obenem pa tla niso pregnojena.
Na prvo poljino sodijo najpo-žrešnejše vrtnine: plodovke (paradižnik, paprika, jajčevci ...), zelje, bučnice in krompir. Na drugi poljini so predvsem ko-
Kombinacije z zelišči
Pomembno vlogo igrajo tudi koristne rastline, ki so dobri sosedi, mednje pa spadajo cvetlice in zelišča. Žametnice, ognjič, ka-pucinke s svojimi rumeno-oran-žnimi cvetovi privabljajo opraše-valce in odganjajo talne škodljivce. Šetraj ima mesto ob fižolu, koper ob kumarah, bazilika ob paradižniku in tako dalje. Ker pa
renovke, radič in endivija, por, odvisno od založenosti zemlje s hranili tudi visoki fižol in dolga vigna. Na tretji poljini so čebulnice (čebula, česen, šalotka, samo por ne) in stročnice: visok fižol, grah ter bob. Na četrti poljini pa so solata, rukola, azijske listnate rastline, špinača, moto-vilec, nizek fižol, mesečna redkvica, tudi nadzemna kolerabica, ki je lahko v tej ali tretji skupini.
imamo na vrtu pogosto preblizu sorodne vrtnine, kot sta paradižnik in jajčevec, ju razmejimo tako, da med njiju posejemo 2 vrsti solate, med katerima pota-knemo čebulček. Tako zmanjšamo negativen vpliv med dvema plodovkama.
Z brezplačno aplikacijo naredivrt.si si ustvarimo štirileten kolobar. Le izberemo željene vrtnine, ki jih aplikacija razporedi na šti-
BQ
ri poljine in svetuje o koristnih rastlinah. Prav tako pove o najpogostejših boleznih, škodljivcih ter kako ukrepati v primeru napada.
Izbor sadik za mlado družino
Izkušeni vrtičkarji imajo precej natančno predstavo o tem, koliko semena in sadik kupiti in posaditi, da bo pridelka ravno prav za njihove potrebe, manj izkušenim pa to predstavlja resničen izziv. Poglejmo primer: Tina poje 5 paradižnikov na teden, njen partner Ivo, ki ni tak ljubitelj, enega, triletni Svit ravno tako enega in enoletni Bojan pol paradižnika. To pomeni, da družina mesečno potrebuje približno 30 paradižnikov. Ker navadno to vrtnino v dobrih pogojih pobiramo od sredine julija do oktobra, bomo morali pridelati 90 paradižnikov. Če upoštevamo še 10 paradižnikov več za kuhanje oz. predelavo v omake, juhe, pice..., dobimo okroglo 100 plodov. Če predpostavimo, da pet povprečno velikih paradižnikov predstavlja 1 kg pridelka, torej potrebujemo letno 20 kg pridelka te vrtnine. Zdaj je seveda potrebno še vedeti, katero sorto paradižnika bomo izbrali, razlika v pridelku pa bo tudi med cepljenim in necepljenim paradižnikom.	a
DERMATOLOSKA AMBULANTA
Dermatološka ambulanta v Termah Zreče ponuja:
•	diagnostiko in zdravljenje najrazličnejših kožnih bolezni, kot so na primer akne, rozacea, luskavica, vitiligo, seboroični dermatitis, atopijski dermatitis ter bolezni las in nohtov;
•	diagnostiko in odstranjevanje nenevarnih motečih kožnih tvorb in žilnih sprememb;
•	pregled in zdravljenje kožnih obolenj pri odraslih in otrocih;
•	preventivne preglede kože pri sumu na kožni rak;
•	preglede in svetovanje bolnikom s kronično vensko boleznijo.
Ambulanto vodi:
Mojca Sever, dr. med., specialistka dermatovenerologije
Informacije in naročanje:
Recepcija zdravstva T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu ponedeljek - petek: 12.00 - 16.00
Zelišča - naš
vsestranski
spremljevalec
Podobno kot v nekaterih drugih jezikih je tudi v slovenščini izraz zelišča pomeni zeleno rastlino, ki ni olesenela in na koncu vegetacije propade. V našem kulturnem prostoru pogosto zelišča enačimo z zdravilnimi rastlinami, ki so le del te obsežne skupine zelišč. Zaradi svojih lastnosti in učinkovin so v človeški zgodovini igrale pomembno vlogo. Po novejših dognanjih so mnoga zelišča tista, ki omogočajo, da v telo vnesemo minerale, vitamine in mnoge druge učinkovine.
Tako spodbujajo delovanje posameznih organov in imunski sistem ter vzpostavljajo ravnotežje v delovanju organizma. Vendar zelišča niso le zdravilne rastline, ampak so jih ljudje v zgodovini uporabljali tudi za druge name-
ne. Še danes sveža ali posušena zelišča uporabljamo kot začimbe ali dišavnice v kuhinji ali kot vir dišečih snovi. Iz njih so že v preteklosti pridobivali naravna barvila za volno, tkanine in uporabne predmete. Zelišča so služila za odganjanje zajedalcev in mrčesa, razkuževanje in čiščenje prostorov ali posode. Zelišča so bila tudi vir snovi za lepotičenje. Tako lahko trdimo, da so zelišča kot skupina rastlin povezana s človekom in mnogimi njegovimi dejavnostmi. Zelišča pa so se in se še uporabljajo tudi za pripravo različnih tinktur in čajev. Zelišča ne smejo manjkati v domačem vrtu. Če živimo v bloku, si lahko majhen zeliščni vrtiček uredimo na balkonu v cvetličnem koritu ali nekaj cvetličnih lončkih kar na okenski polici.	a
www.stanovanjskikredit.si
01 477 20 00
Naš čas, 26. 1. 2017, barve: CM K, stran 16
16
ZELENA PRILOGA
«»^AS
23. februarja 2017
Vrtna opravila so pred durmi Študentska izmenjava na VŠVO
Strokovnjaki agronomi Kluba Gaia
Konec zime ni več daleč in vrtičkarji vedno bolj pogledujemo na vrt ter razmišljamo o prvih spomladanskih opravilih. Eno takih je prav gotovo priprava vrta na prve setve, kar v prvi vrsti vključuje obdelavo tal in osnovno gnojenje.
V nadaljevanju bomo spoznali, kako se lotimo prvih del na zelenjavnem vrtu, kdaj tla prekopavamo in kdaj samo rahljamo, pobliže pa si bomo pogledali tudi organsko gnojenje tal, njegove prednosti in vrste organskih gnojil.
Najprej prekopavanje ali globoko rahljanje
Nekateri smo glavno že opravili jeseni. Prelopatili smo zemljo in dodali organsko gnojilo. Druge čaka to opravilo zgodaj spomladi, ko bodo tla dovolj suha, da jih lahko začnejo obdelovati. Če je naša prst težka ali srednje težka, jo navadno prekopljemo. Lahka peščena tla lahko samo globoko prerahljamo.
Organsko gnojenje
Ključ rodovitnosti pa je kljub dobri pripravi tal prav gotovo kvalitetno organsko gnojilo. Pri tem je bistveno, da hranimo živa bitja v tleh, ki predelujejo hranila ter v sodelovanju med tlemi in koreninami rastline oskrbujejo rastline z vsemi za rast in
rodnost potrebnimi elementi in mikroelementi. Organska snov ima sposobnost, da vsrka vodo in hranila. Voda in minerali s tem ne odtečejo iz revnih peščenih tal in so na voljo rastlinam, da jih prevzamejo preko korenin. Prav tako pa med delci organske snovi nastanejo prazni prostori, ki se napolnijo z zrakom in izboljšajo prezračenost tal, kar je še posebej pomembno na slabo odcednih glinenih tleh.
Izberite ustrezna organska gnojila
Organsko gnojilo naj bo kvalitetno in enostavno za upora-
bo. Zavedati se moramo, da je za dobro uspevanje rastlin pomembna stalna in dobra sestava tal. Tako je npr. 100% organsko gnojilo plantella organik v obliki pelet, ki jih po prekopani, zrahljani in izravnani zemlji preprosto potresemo in nato prekrijemo s tanko plastjo prsti. Za 100 m2 potrebujemo 20 kg takega gnojila. Uporabimo ga lahko jeseni ali spomladi, saj se hranila sproščajo odvisno od temperature tal. Če želimo tla oživiti, dodamo biogreno z večjo vsebnostjo mikroorganizmov.
Katerina Klimešovž in Dominik Pilnaj prihajata s Češke, sta študenta 2. letnika magistrskega študija programa Varstvo okolja na Univerzi Jana Evangelista Purkyne v mestu Usti nad Labo. V Velenje sta prišla na študentsko izmenjavo na Visoko šolo za varstvo okolja, kjer sta opravila del študija. Ob koncu njunega bivanja pri nas smo ju povprašali o vtisih. Najprej nas je zanimalo, zakaj sta si izbrala prav Slovenijo za destinacijo svojega študija v tujini.
Dominik: »Slovenija je v ponudbi izmenjav zelo dobro promovirana, zdelo se nama je, da bo tudi jezikovna bariera manjša, prevladale pa so naravne lepote Slovenije. Kar precej Slovenije sva si uspela ogledati, res je lepo. Menim, da za okolje dobro skrbite, dobro upravljate gozdove in ohranjate kulturno dediščino. Vse skupaj pomeni, da je Slovenija dobra izbira za pohodništvo, turizem in življenje.«
Katerina: »Vse pričakovano se je pokazalo za resnično, v Velenju sva se odlično počutila, naletela sva na prijaznost in pomoč zaposlenih na šoli, profesorjev, kolegov in prebivalcev mesta, ki vsi tudi dobro govorijo angleško. Navdušila so me velenjska jezera. In pa to, da je v tako industrijskem mestu toliko izobraževalnih inštitucij.«
Kmetija Jevšnik Laze 40, Šentilj
041 454 902
Prodaja kislega zelja
-	doma: pon - pet: 9 - 18, sobota: 8 - 13	..
-	v mesnici Dobnik v Starem Velenju
-
www.zelenjava-velenje.com
In kje vidita svojo prihodnost?
Katerina: »Najraje bi se zaposlila v podjetju, ki se ukvarja z odpadki in reciklažo, saj sem se temu med študijem največ posvečala. Z veseljem pa bi delala tudi v zavarovanih območjih.«
Dominik: »Moj cilj je, da bi pripomogel k varovanju okolja z razvojem in uporabo modernih tehnologij. Osredotočil bi se na področja, na katerih je človekov odnos do narave najbolj pomanjkljiv, in skušal to popraviti s tehnološkimi inovacijami, če že z ozaveščanjem in izobraževanjem ne bomo uspeli.«
a Milena Ževart, VŠVO Velenje
Dominik, Katerina in tutor Boštjan ^
VISOKA SOLA
za varstvo okolja
www.vsvo.si Trg mladosti 7 Velenje t: 03 898 64 10 info@vsvo.si
I Hv h
i I^B Študijski prTOramj }
varstvo okolja in ¿OfT^frologije diplomirani eKoTenHolog
Prvi [prijavni rok: 6. februm- ^marec 2017
1
Pomlad že trka na vrata ...
Dnevi se daljšajo, sonce je vse toplejše in kar samo nas vleče v naravo.
Sedaj je tudi pravi čas za dela v sadovnjaku in vinogradu. Najprej pohitimo z gnojenjem, če ga nismo opravili že v jeseni, nato sledi obrezovanje. To je zelo pomemben ukrep, ki nam razredči krošnjo, izboljša osvetlitev in predstavlja že prvo redčenje plodov. V času nabrekanja brstov opravimo predpomladansko škropljenje s kombinacijo oljnega in bakrenega pripravka. To je zelo pomemben ukrep, saj nam prihrani marsikatero težavo med letom (manj bolezni in škodljivcev).
Ko se zemlja odtali od zmrzali, je še vedno čas za sajenje sadnega drevja (koščičar-ji, pečkarji, jagodičevje ...). Sajenje opravimo po strokovnih navodilih, uporabimo pa kvalitetno certificirano sadiko, kar je pogoj za uspeh pridelave.
Bliža se tudi čas sajenja krompirja, ki je za nas Slovence zelo pomembna kultura saj skorajda ne znamo pripraviti obroka brez njega. Na trgu je vedno večja izbira sort, zato si pravočasno priskrbite željeno sorto. Če ste še v dilemi, vam bodo pri izbiri svetovali naši prodajalci.
Sorte krompirja delimo po ranosti na zgodnje, srednje, srednje pozne in pozne sorte. Nadaljna delitev je po barvi mesa in barvi kožice. Barva mesa je lahko bela, krem bela, svetlo rumena, rumena, zelo rumena in vijolična. Barva kožice je lahko svetlo rumena, rumena, rjavo rumena, sve-
tlo rjava, rdeča. Pri izbiri sorte se odločamo tudi po tem, kako je neka sorta občutljiva oziroma odporna na bolezni ali škodljivce.
Tudi s krompirjem kolobarimo, torej ga sadimo vsako leto na drugo gredo, s čimer zadržujemo napad škodljivcev in bolezni ter čuvamo zemljo.
Krompir sadimo marca in aprila, ko se tla otopli-jo do 9 °C in ne pričakujemo več nižjih temperatur. Zgodnejši pridelek bomo imeli, če ga bomo tri do štiri tedne nakaljevali v plitvih zabojčkih v svetlem in nekoliko toplejšem prostoru na temperaturi 18-20 °C. Če je pretoplo ali pretemno, bodo cime predolge, slabe kakovosti in se bodo lomile. Ko so cime dolge 1 -2 cm, posadimo krompir na prosto, pri čemer moramo paziti, da jih ne poškodujemo. Pomembno je, da zgodnje sorte sadimo nekoliko globlje, da imajo večjo zaščito pred mrazom, potrebujejo pa tudi manjšo razdaljo kot pozne sorte. Splošna sadilna razdalja naj bo 60 cm med vrstami in 40 cm v vrsti. Globina sajenja je 3 do 6 cm.
Vsekakor z nakupom ne odlašajte, ker določenih sort krompirja kmalu zmanjka.
Vse, kar boste potrebovali pri pomladanskih opravilih, lahko dobite v naših kmetijskih trgovinah v Velenju, Šoštanju, Šmartnem ob Paki, Nazarjah ter v novi trgovini v Lučah. Čaka vas bogat izbor krompirja, gnojil, semen, sadik, orodja, sredstev za varstvo rastlin in prijazni prodajalci s strokovnimi nasveti. Lepo vabljeni!
■
■
Naš čas, 23. 2. 2017, barve: CM K, stran 17
23. februarja 2017
""^Jis
ZELENA PRILOGA
17
Spomladanska dela v sadovnjaku
Nagradna križanka Erico
ERICo Velenje, d.o.o. Koroška 58, Velenje Tel.: 03 898 19 30
Strokovnjaki agronomi Kluba Gaia
Za obrezovanje in škropljenje dreves ali grmov mora biti suho in mirno vreme, temperatura pa mora biti tudi ponoči vsaj 5°C, tako da nikakor ne prehitevaj-mo. Jesensko škropljenje smo že opravili, za dognojevanje rastlin v sadovnjaku je ravno optimalen čas pred vegetacijo, za rez pa je še dovolj časa vse do konca marca.
čanim humusom bolj vitalna in manj dovzetna za bolezni. Organsko gnojenje opravimo, ko mine nevarnost pozebe. Zanjo so usodne temperature že nekaj stopinj pod lediščem. Z gnojenjem vsekakor ne prehitevamo, počakajmo, da drevesa pričnejo aktivno rasti in jih takrat pogno-jimo. Za potrebe dreves po dušiku, ki je zaslužen predvsem za rast, zadostuje že 1 kg Plantella 0rganika/10 m2, med rastno sezono pa sadovnjak pognojimo
Rez koščičarjev in trte
Rodni les koščičarjev se razlikuje od rodnega lesa pečkarjev, zato se razlikuje tudi rez. Plodovi pri koščičarjih bodo letos zrasli na poganjkih, ki so iz starejšega lesa izrasli lani, zato rodnih mladih poganjkov ne izrezujemo. Pečkar-ji z razliko od koščičarjev rodijo na triletnem lesu. Za vsa drevesa velja, da opravimo rez v suhem vremenu, koščičarji pa so na morebitno vlago še posebej občutljivi, zato se moramo prepričati, da bo po rezi še vsaj dva ali tri dni suho. Poganjki, višnje, ki so rodili lani, radi ogolijo. Krajši rodni poganjki se razvijejo šele na njihovem koncu in v vrhu drevesa. Pri češnji ogolevanje poganjkov, ki so že rodili, ni tolikšno kot pri višnji. Enako kot pri drugih sadnih vrstah tudi pri marelici enoletnih poganjkov ne krajšamo. Pri marelici pokončne poganjke odstranjujemo že med letom.
Gnojimo preudarno
V sadovnjaku in vinogradu se spomladi priporoča gnojenje z dolgo delujočim organskim gnojilom v obliki pelet Plantella Or-ganik. Tako so sadna drevesa v biološko aktivnih tleh s pove-
tudi s Plantella Specialnim sadjarskim gnojilom, ki vsebuje več kalija in ga vsem organskim gnojilom primanjkuje (gnoj, kompost ...).
Spomladansko varstvo v marcu
Za dobro kondicijo in zdrava drevesa je treba že v začetku vegetacije opraviti prvo škropljenje breskev in ostalih koščičarjev s pripravkom Vivera Cuprablau-z (60-80g/10 l vode). To storimo, ko se pričnejo odpirati konice luskolistov. Sadovnjak temeljito poškropimo z bakrenim pripravkom pred prvim obilnim dežjem, če so dnevne temperature vsaj 6-8°C. V bolj deževnih letih škropljenje z bakrovim pripravkom ponovimo. S tem škropljenjem vplivamo tudi na škrlup, ki je med najpogostejšimi boleznimi jablan in hrušk. Zmanjšamo tudi možnost pojava jabla-novega raka in hruševega ožiga. Ob hruševem ožigu škropimo v času cvetenja, v razmaku petih dni, vedno pred padavinami. Pripravek Vivera Cuprablau-z v tem primeru uporabimo v 0,06-od-stotni koncentraciji.
Proti boleznim je potrebno
ukrepati že na pragu pomladi. Na trgu je novo sredstvo Bio Plantella Cuprovin, ki je na osnovi bakra in za nakup ni potrebna izkaznica za fitofarma-cevtska sredstva. Sredstvo je fo-liarno gnojilo na osnovi bakra, ki izboljša procese fotosinteze, procese encimov in sprejem hranil. Tako so rastline močnejše in dajo obilnejši pridelek. Sredstvo zmanjšuje bolezni tudi pri sadnem drevju. Jablane in hruške škropimo s koncentracijo 20 g /10 litrov vode, breskve pa 2030 g/10 l. Priporočljivi čas škropljenja je februarja in marca. Škropimo le do faze, ko brsti še niso v fazi mišjega ušesca (brsti so malo odprti, vidijo se drobni vršički listov), saj drugače lahko poškodujemo brste. Ponovimo še enkrat čez 10 dni.
NOVO!!!	K-MINVIT agronatui
dopolnilna krmna mešanica za krave molznice za izravnavo obroka	
VKLJUČUJE
-	Vse potrebne vitamine in minerale,
-	visoko vsebnost magnezija,
-	dodane puferske snovi.
UPORABA
-	Zelo primerna v mešalnih prikolicah,
-	enostavna uporaba pri ročnem krmljenju.
PREDNOSTI
-	Višja mlečnost,
-	višje vsebnosti maščob in beljakovin v mleku,
-	večja stabilnost vampa,
-	povečana mikrobna rast.
Naročniška služba:
T: (02) 654 40 90 ali (02) 654 40 91 M: 051 333 090 ali 051 333 091
www.agronatur.si
PP-AGRO d.o.o. Tržaška cesta Ua 2000 Maribor
Kaj je to krompir?
Stojite pred paleto krompirja in ne veste, kakšen semenski krompir bi kupili?
Obstajajo sorte, ki so boljše za pripravo solat, pečenje ali cvrtje. Da ne boste predolgo čakali na pridelek, izberite zgodnjo sorto. Izboljšane zgodnje sorte lahko skladiščite celo zimo. Pozorni bodite na odpornost, debelino gomoljev, primerno pakiranje in izbiro gnojila. Priporočamo vam dve sorti: arrow (bel) in marabel (rumen) krompir. Vrtičkarjem priporočamo nakup semenskega krompirja februarja ali marca, ker je takrat izbor sort najbolj pester, krompir pa je lažje skladiščiti do sajenja.
Za kaljenje krompirja je idealna temperatura od 10 do 15 sto-
www.erico.si
Inštitut ERICo, ki deluje na področju varstva okolja, v letu 2017 praznuje 25-to obletnico. Pri svojem delu ne ostaja samo na elementih naravnega okolja ampak hkrati obravnava tudi družbeno in gospodarsko okolje - druga stebra trajnostnega razvoja. Čisto (naravno) okolje je predpogoj za trajnostni razvoj, seveda pa morajo ob tem biti zagotovljeni zadostni pogoji v družbenem okolju. ERICo obvlada in ponuja široko paleto storitev: od temeljnih vzorčenj in meritev, okoljskih monitoringov, okoljskega svetovanja pri različnih dejavnostih, širših analiz, do zahtevnih obratovalnih monitoringov, celovitih okoljskih študij, sanacijskih in razvojnih programov. ERICo deluje na številnih področjih, sodeluje s podjetji, ustanovami ter posamezniki. Ne glede na obseg posla svojo storitev opravijo s polno mero zavzetosti in profesionalnosti. Na inštitutu se zavedajo, da se skrb za okolje začne že pri posameznikih.
Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 6. marca 2017 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Erico«. Izžrebali bomo 3 nagrade (standardna analiza vzorca odpadne vode iz vaše male čistilne naprave). Nagrada je prenosljiva.
pinj in svetel prostor. Le v takih razmerah se bodo razvili trdni, močni in kakovostni kalčki, iz katerih bodo zrasle odporne rastline.
V trgovinah običajno najdete dve debelini semen. Pri standardno debelem semenu so gomolji veliki od 35 do 55 mm. Debel semenski krompir priporočamo pri ekološkem načinu pridelave, brez uporabe fitofarma-cevtskih sredstev, saj je odpornost rastlin odločilnega pomena. To seme je običajno cenejše od drobnejšega, debeline od 25 do 35 mm (pa še pridelek je lahko pol manjši).
Debeli gomolji imajo več poganjkov, s tem bodo grmički krompirja bolj polni. Če boste
zagotovili zelo dobre pogoje (rodovitna tla, optimalen čas saditve, gostejšo saditev, poznejše osipanje), pa izberite drobnej-še seme.
Nikar ne pozabite na ustrezno gnojilo, ki zagotavlja kakovosten in velik pridelek. Priporočamo vam naravno gnojilo v obliki pe-let Plantella Organik z dodanim kalijem. Primerno je tudi za ekološko pridelavo. Za gnojenje ne uporabljajte svežega hlevskega gnoja, saj pospešuje razne bolezni.
Potrebujete kakšen nasvet ali namig? Obiščite trgovino Košarica v Pesju in prijazno vam bomo svetovali.
■ Nives Pirmanšek, Košarica Pesje
Košarica Pesje Špeglova 16 Tel.: 03 891 91 40
V času od 23. februarja do 1. marca 2017 Vam v naših poslovalnicah ponujamo:

-	krof z marmelado	0,39 €
-	krmilo za kokoši nesnice NSK 35 kg S* ^^	12,88 €
-	roža Primula	i	J	0,59 €
-	vinogradniške vezice dolžine 15 cm	1,44 €
-	sirkova metla 5x vezena	2,27 €
-	ves semenski krompir 5% gotovinski popust
Sprej*emamo naročila za enodnevne piščance in kokoši nesnice.
0,39 € 12,88 € 0,59 € 1,44 € 2,27 €
Dovolite da Vaše živali in peči trgovina KOŠARICA OSKRBI!

■
00 C
o k 4-
W) ^
u
• •
t a
Ji
• o
CO
u»s
>8
>«»
o Z
Koledar biološkega vrtnarjenja 2017
|enda	cvetnice listnate rastline	plodovke
neugodni dnevi	prvi krajec (j zadnji krajec
•j korenovke
mlaj Q ščip
Marec
1 SR Albin
ČE Janja
od 09.00
3 PE Marin
4 SO Kazimir
7 TO Tomaž
8
SR Janez
od 14.00
9 ČE Frančiška
10
PE 40 mučencev
11
SO Krištof
12	NE Gregor O od 19.00
13	PO Kristina
14	TO Matilda
1 5 SR Klemen
16
ČE Hilarij
od 12.00
17 PE Jerica
18
SO Edvard
19 NE Jožef
od 13.00
20 PO Srečko	od 14.00
21
TO Benedikt
22 SR Vasilij
23 ČE Jože
24 PE Gabrijel
25 SO Minka
26
NE Maksima
27 PO Rupert
28
TO Janez 04.57
29 SR Ciril
3D ČE Bogo
13.00-
20.00
13.00
3I PE Benjamin
od 09.00
April
1 SO Hugo
2 NE Franc
od 20.00
5 NE Janez	od 10.00
PO Nika	od 14.00
3	PO Ljuba 2039
4	TO Izidor od 20.00
5	SR Vinko od 19.00|
6	ČE Vilijem
7	PE Darko
07.00-16.00
8
SO Albert
9 NE Tomaž
10
PO Mehtilda
11
TO Leon
O
12
SR Lazar
od 20.00
13 ČE Ida
14 PE Valerij
1 5 SO Helena
- / Velika noč 10 NE Bernarda
- _ Velikonočni ponedeljek 1/PO Rudi	od 19.00
18
TO Konrad
19	SR Leon	od 11.00"
20	ČE Neža
21
PE Simeon
od 16.00
22
SO Leonida
23 NE Vojko
od 13.00
24 PO Jurij_
25 TO Marko
do 20.00
26
SR Marcelin 1416 od 20.00
_ Dan upora 27 ČE Jaroslav
28
□
06.00-07.00
PE Pavel
od 07.00
29 SO Robert
3O NE Katarina
I
I Mai				1 Junii
,, Praznik dela \ PO Jože			B	1 ČE Fortunat 1M2 od 07.00
2 TO Boris				2 PE Erazem od 14.00
	D 04.47			
3 SR Aleksan.		od 16.00 I	d»	3 SP Pavla
4 ČE Cveto				4 NE Franc
5 PE Angel				5 PO Valerija
»SO Janez
od 09.00
7 NE Stanislav
8
PO Viktor
9 TO Gregor
1 O SR Izidor
O
11 ČE Žiga
od 10.00
12 PE Pankracij od 14.00
13 SO Servacij
14 NE Bonifacij
1 5 PO Zofka
16
TO Janez
od 18.00
17 SR Jošt
18
ČE Erik
19PE IVO
0
20
od 20.00 od 12.00
10.00
SO Bernard
21
NE Feliks
22 PO Milan
2 3 TO Željko
od 14.00
24
SR Suzana
25 ČE Gregor 21.'
26
16.00 16.00
PE Zdenko
od 16.00
2 7 SO Janez
od 13.00
28
NE Avguštin
29 PO Magdalena od 11.00
3 O TO Ivana
3I SR Angela
I TO Norbert
od 08.00
7	SR Robert od 21.00
8	ČE Medard od 16.00
9 PE Primož 1^0
10 SO Marjeta
od 11.00
11 NE Srečko
1 2 PO Janez
13 TO Anton
14 SR Vasilij
do
13.00
1 5 ČE Vid
16
PE Beno
12.00-
17.00
17 SO Dolfe R33
1	8 NE Marko 19 PO Julijana
2	O TO Silverij 21 SR Alojz	od 15.00
22 ČE Ahac
23 PE Kresnica
2 4 SO Janez	od 15.00 _ _ Dan državnosti
25	NE Hinko
26	PO Stojan	od 12.00
2 7 TO Ema
od 08.00
28
SR Hotimir
2 9 ČE Peter in Pavel od 22.00" 30 PE Emilija
Julij
1	SO Bogoslav 02*51
2	NE Marija
3	PO Irenej	od 15.00
4	TO Urb
5	SR Anton
6	ČE Bogomila od 11.00
7	PE Ciril in Metod odi7.00f
8	SO Špela
9	NE Veronika 06.O6
I	O PO Ljubica
II	TO Olga
12 SR Mohor
od 12.00
13	ČE Evgen
14	PE Franc	od 11.00
1 5 SO Vladimir
16
NE Marija 2U6
17	PO Aleš	od 07.001
18	TO Miroslav od 11.00"
19 SR Vincenc
20 ČE Marjeta
21 PE Danilo
2 2 SO Majda
23 NE Branislav n.45 od 19.00
24PO Kristina	odi8.001 2 5 TO Jakob 26 SR Ana
27čE Sergij
od 06.00
28
PE Zmago
2 9 SO Marta
30	NE Peter	od 22.00
31	PO Ignac
Avgust
1 TO Peter
od 10.00
2 SR Alfonz
od 11.00
3 ČE Lidija
4 PE Dominik
5 SO Marija
i NE Ljubo
od 12.00
7 PO Kajetan mtl
8
TO Miran
od 18.00
do 18.00
08.00-18.00
9 SR Janez
1 O ČE Lovrenc
od 17.00
1 1 PE Suzana
od 19.00
12 SO Klara
od 11.00
I3 NE Lilijan
od 12.00
14	PO Demetrij
15
1 6 SR Rok
_ Marijino vneb/1	,
1 5 TO Marija 0jj5 od 06.00
I7 ČE Pavel	od 18.00
18
PE Helena
19 SO Ljudevit
od 16.00
20 NE Bernard
21 PO Ivana
22 TO Timotej
23 SR Filip
od 16.00
24 ČE Jernej
25 PE Ludvik
26
SO Viktor
27 NE Jože
od 06.00
28
PO Avguštin od 18.00
2 9 TO Janez 1013
3O SR Roza
3I ČE Rajko
od 08.001
September
1 PE Tilen
2 SO Štefan
od 20.00
3 NE Dora
_4P0 Zalka
5	TO Lovrenc
6	SR Zaharija o5"ra
10.00
7 ČE Marko
8
PE Marija
9 SO Peter
1 O NE Nikolaj
11 PO Milan
od 13.00
12 TO Gvido
13 SR Filip
0
08.25
I4 ČE Rasto
I5 PE Nikodem
16 SO Ljudmila
17 NE Frančiška od 12.00*
18
PO Irena
I9 TO Suzana
2 O SR Svetlana
od 8.00
21 čE Matej
22 PE Mavricij
od 08.001
23 SO Slavojko
od 15.00
24 NE Nada
2 5 po G°jmir
26
TO Justina
Oktober
1 NE Julija
od 14.00
November
. Dan spomina na mrtve 1 SR Vsi sveti
2 PO Bogumil od 11.00
.ČE Dušanka
3 TO Terezija
od 18.001
3 PE_Silva
od 11.00
4 SR Frančišek
od 08.00
5 ČE Marcel
O
6 PE
Vera
4 SO Drago 0S3
5 NE Zahar
) PO Lenart
7 SO Marko
7 TOJngelbert od 12.00
8
NE Brigita
9 PO Abraham od 20.00
I	O TO Danijel
II	SR Milan
17.00-20.00
8
SR Bogomir
9 ČE Teodor
od 10.00
1 O PE Andrej
0
21.36
11 SO Martin
od 15.00
12 ČE Maks
a
14.25
12 NE Emil
13 PE Edvard
13 PO_Stanislav od 13.00
14 SO Veselko
od 18.001
14TO_Nikolaj
1 5 NE Terezija
IS SR Polde
16
PO Jadviga
16
W
ČE Jerica
17 TO Marjeta
od 08.00
18
SR Luka
19 ČE Etbin
07.00-18.00
21.12
20
PE Irena
17	PE Gregor
18	SO Roman 12"
19	NEJlizabeta 2 O PO Srečko
21 SO Urška
21
TO Marija
22 NE Vendelin
od 10.00
2 2 SR Cilka
23 PO Severin
2 4 TO Rafael
2 5 SR Darija
23čE_Klemen od 19.00 24pE Janez
2 5 SO_Katarina od 16.00
do 12.00
26 ČE Lucijan
26
NE Konrad is.
D
27	SP Kozma, Damjan od16.00«rs 27 PE Sabina
28	ČE Venčeslav
od 13.00
D
04.53
28
SO Simon 00.
D
29 PE Mihael
29 NE Ida
do 12.00
od 19.00
27P0Vigil
28
TO Jakob
3O SO Sonja
3 O PO Marcel
2	9 SRRadivoj
3	O ČE_Andrej
Dan reformacije
31 TOBolfenk
od 17.00
December
1 PE Marijan
2 SO Blanka
od 16.00
3	NE Franc	od 08.00
4	PO Barbara
5 TO Savo
>SR Miklavž
7 ČE Ambrož
17.00-10.00
8 PE
Marija
od 10.001
9 SO Valerija
I	O NE Smiljan 08*51 od 19.00
II	PO Danijel
12	TO Aljoša
13	SR Lucija
14 ČE Dušan
od 10.00
1 5 PE Kristina
,®od 16.00
16
SO Albina
I7 NE Lazar
18
POTeo 07.30 od 12.001
19t0 Urban
2 O SR Julij	od 13.00
- fc*
21 ČE Tomaž
22PE Mitja
07.00-15.00
23 SO Viktorija od 09.00
24 NE Eva
_ Božič
Z 5 PO Božič	od 10.00
. Dan samostojnosti h 2 6 TO Štefan ,0 2o
do 9.00
2 7 SR Janez
od 19.00
2 8 ČE Živko
od 11.001
29 PE David
3 O SO Evgen
3I NE Silvester
Za urejeno okolje.
Koroška cesta 40, Velenje | www.pup.si
PE VRTNARSTVO PE GRADNJE
Koroška cesta 40 A, Velenje
Koroška cesta 40 A KARBON Velenje
_piyp_
Scutá&wtacÁ&i
Koroška cesta 46, Velenje

Naš čas, 23. 2. 2017, barve: CM K, stran 19
23. februarja 2017
""^Jis
MLADI
19
*f
BISERI
maturantskega plesa
Maturantke, pričeskam dodajte glamur
Priprave na letošnji maturantski ples dijakov in dijakinj zaključnih letnikov velenjskega šolskega centra so zagotovo že v zaključni fazi. Če že imate izbrano maturantsko obleko, čevlje in druge dodatke, je čas, da začnete razmišljati tudi o frizuri in make-upu. Danes vam bomo predstavili trende maturantskih pričesk za letošnje leto, za vas pa jih je pripravil mladi ustvarjalni frizer Marko Hriberšek, lastnik frizerskega studia MH v velenjskem Nakupovalnem centru. Ker je bil vedno poln idej, ki jih je nadgrajeval tudi s številnimi izobraževanji doma in po svetu, se je že zelo mlad odločil za samostojno pot. Pravi, da vedno stremi k temu, da stranka odide iz salona zadovoljna. Zato pa mora slediti tudi tren-
dom. Opravil je tudi pedagoški izpit, zato se v njegovem salonu s praktičnim delom kalijo tudi dijaki frizerskih šol. Danes nam je razkril modne trende za dekleta, prihodnjič jih bo za fante.
Marko Hriberšek pravi, da je maturantski ples poleg poroke zagotovo dogodek, ki ga nikoli ne pozabimo. »Je dogodek, na katerem mora biti vse idealno. Le tako nam bo ostal v najlepšem spominu.« K temu doda, da tudi zato ženske dajejo velik poudarek pričeski, ki zaznamuje slavnostni dogodek, trendi pa se vsako leto spreminjajo. Marko razkriva: »Letošnji trend je zelo »nasičen«. Veliko je glamurja, baroka. Vračajo se frizure iz 70. in 80. let prejšnjega stoletja. Veliko poudarka je na klasiki. Zelo modni so kodri,
ki lahko prehajajo v valove. Za kakšne kodre se odločimo, je odvisno od več dejavnikov, od oblike obraza do maturantske obleke. Pa tudi od dolžine las.«
Marko pravi, da maturantke nikoli ne zgrešijo, če se odločijo za spete lase, ki jih lahko oblikujemo na 100 in en način. »Lahko se odločite za romantično figo z veliko cvetlico. V lase lahko vpletemo verižico, dodamo perle, broške ... Če želite biti v trendu, naj speta pričeska ne bo preveč stroga. Vedno pa je treba speto pričesko prilagoditi celotnemu videzu maturantke,
torej tudi obleki in make-upu.« Še vedno so modni tudi na paž postriženi lasje, pri katerih so lahko dolžine in oblike zelo različne.
Kaj pa, če ima maturantka kratke lase? »Tudi pri kratkih pričeskah se trendi spreminjajo. Morda je pravi čas, da se maturantka odloči za drastično spremembo ravno za maturantski ples, saj bo s tem dogodku dodala učinek presenečenja. Pri kratkih pričeskah je letos modna asimetrija in postopno striženje. Priporočam, da čelo ostane odprto, ker tako oblika fri-
zure odpre obraz, dekle pa pokaže vso svojo lepoto.« Marko priporoča tudi osvežitev barve, pri čemer ne stavi na eno samo barvo. »Če se barve las prelivajo med sabo, ni monotonosti. Veliko poudarka pri barvanju damo strokovnjaki temu, da se prehodi barv med sabo povezujejo. Letošnji trend je tribarvno barvanje. Pri tem je velikokrat dobro, da nam pri izbiri barv stranke zaupajo in se nam prepustijo.« Pri tem je pomembno, da se za barvanje las odločimo vsaj teden dni pred dogodkom. Na dan maturantskega plesa pa
dekle čaka le še ureditev slavnostne pričeske. »Priporočam, da za pričesko in ličenje, ki morata biti usklajena, maturantke poiščejo dober nasvet strokovnjakov. Če ima dekle svojega frizerja, ki pozna njene lase, ji bo lahko dobro svetoval. Če ga nima, ima še vedno čas, da ga poišče, se usede na stol in se mu prepusti. Skrb za lase naj postane naša skrb,« zatrdi naš sogovornik. a Svetuje: Marko Hriberšek
Plesni čevlji so že uhojeni
Medtem ko »je matura še daleč,« se dijakinje in dijaki zaključnih letnikov na maturantski ples že intenzivno pripravljajo
Tina Felicijan
Maturantke in maturanti so v zadnjem letniku srednje šole razpeti med delo in zabavo. Učitelji jih ves čas vestno opozarjajo na pomembno preizkušnjo, zrelostni izpit, ki jih čaka na koncu šolskega leta. Vrstniki ali že nekoliko starejši prijatelji pa poudarjajo pomen večera, ko se bodo na plesu zbrale vse družine z maturantko ali maturantom pri hiši. Tako ti na eni fronti brusijo svinčnike, na drugi pa pete. A ker se maturantski plesi nezadržno bližajo, imajo priprave nanj prednost pred pripravami na maturo.
Čeprav imajo maturantke in maturanti te dni veliko dela v šoli, saj morajo zbrati še zadnje ocene za zaključek letnika in čim več snovi zadržati v glavah za maturo, pridno vadijo tudi plesne korake in ponosno držo, s katero bodo skušali narediti vtis na soplesalke in soplesalce, profesorski zbor in starše. Medtem pa še pomerjajo obleke, usklaju-
jejo barve, preizkušajo frizure, pazijo na figuro in krotijo plesne čevlje, da jih na najpomembnejšem večeru v srednješolskih letih ne bodo ožulili.
Nekaj maturantk in maturantov velenjske gimnazije smo ujeli tik pred preizkusom znanja iz kemije in jih mimogrede vprašali, kako se pripravljajo na maturantski ples.
Tjaž Silovšek je nekoliko zaostajal pri obvladovanju plesnih korakov, ker je na vajah precej manjkal. »Zdaj sem šel na dodatne vaje in se ujel. Pa obleko sem kupil. Z barvo plesalkine obleke se ujema v enem malem detajlu. Meni so rekli, naj najprej sebe lepo oble-čem, nato pa se usklajujem. S čim natančneje bom pritegnil poglede, bom še razmislil. Čevljev še nisem razhodil, čeprav bi baje moral hoditi v njih po hi-
«r t
ši. Bom v prihodnjih dneh. Pa spal bom z njimi. Sicer pa je maturantski ples zame pomemben večer. Družil se bom s prijatelji in sorodniki in verjetno prvič pil z njimi. Upam, da se bomo imeli vsi fajn.«
Ema Kočevar se zelo veseli maturantskega plesa, ki zanjo predstavlja nekakšno prelomnico med srednjo šolo in nadaljnjim življenjem. Obeta si predvsem veliko plesa. »Obleka je že v izdelavi in s soplesalcem sva uskladila barve. Redno hodim na plesne vaje. Na poskusnem liče-nju in frizira-nju še nisem bila, sem pa že razhodila čevlje, da so pripravljeni na ples. Plesa v visokih petah sem že vajena, tako da me ne skrbi. Doma so zelo ponosni name, da sem že kar nekaj dosegla. Malo pa tudi sočustvujejo z mano zaradi težke izbire študija. Ne
vem še namreč, kaj bom študirala. Se pa na maturo pripravljamo že celo leto, saj pri pouku poudarjamo pomembno snov. Največ pozornosti pri pripravah na maturo pa bo najbrž imela matematika.«
Gašper Aubreht je že oblečen za maturantski ples in le še čaka »dan d,« ko bo, kako minuto več kot sicer, postal pred ogledalom, da si bo uredil še pričesko. »Oba s plesalko sva v temno modri barvi, tako da se bova dobro ujemala. Zdaj pa se bo treba osredotočiti na ples. Nisem najbolj talentiran zanj, ampak vaja dela mojstra. Nimam posebnih skrbi ali strahov. Upam, da se bom na maturantskem plesu imel fajn in bo to večer, ki se ga bom spominjal vse življenje. Zagotovo je to nek poseben večer, ko bomo pogledali nazaj na gimnazijska leta in tudi naprej na vse, kar nas še čaka. Maturo pa vsi že težko pričakujemo, saj je četrti letnik res naporen zaradi vseh priprav, zato bi vsi radi opravili s tem.«
Nika Čosic ne hodi le na plesne vaje, nima le obleke, ampak tudi rezervirane termine v frizerskem
Obiskali smo pekarno
Kmalu bo iz vseh stanovanj zadišalo po pustnih krofih. Predvsem babice in mame jih še vedno vsako leto same pripravljajo, med mladimi pa je takih vse manj. Razlog pa verjetno tiči tudi v strahu, da nam ne bi uspeli.
V Društvu prijateljev mladine Šentilj smo si zato letos zaželeli, da nam pravi mojster pokaže vse skrivnosti priprave krofov. Odpravili smo se v pekarno Brglez na Vranskem, kjer nas je vodja pekarne Tomaž Brglez sprejel odprtih rok. Otroci in tudi odrasli smo se celo popoldne igrali s testom in ne boste verjeli - spekli smo take krofe, da se jih noben supermarket ne bi sramoval na svojih policah. Medtem ko so krofi vzhajali, so otroci naredili še makovke.
Naj vam zaupam samo nekaj drobnih skrivnosti, če se ravno odpravljate k pripravi krofov - ne bodite preveč nežni s testom, če ne želite velikih lukenj in pa ne boste verjeli - prehladite jih! Tako se vam bodo kar topili v ustih. Mi že vemo, še preden smo odšli domov, smo jih zmazali kar okoli 180!
a Janja Jelen, predsednica DPM Šentilj
in kozmetičnem salonu. »Frizure in ličenja še nisem preizkusila in jih pred plesom najbrž ne bom. Upam, da se bo izšlo. Tudi s postavo se ne ukvarjam prav dosti. S plesalcem sva že poskrbela, da se barvno ujemava. Čevlje bom raje uporabila malo starejše, da me ne bodo ožulili, nisem pa jih še preizkusila med plesom -to še moram zvaditi. Ples pa mi gre kar dobro. Upam, da ne bo prišlo do kake večje napake. Sicer pa mislim, da je to pomemben dogodek, nek zaključek četrtega letnika, ko smo vsi skupaj in vsi proslavljamo in se imamo lepo. Želim si, da bi vsi, tudi družinski člani, imeli lep spomin na ta večer.«
Ajda Frankovič je prav tako že
izbrala obleko, ki si jo bo izposodila. »Obleke sem si dolgo ogledovala na internetu, pomerila sem jih tudi precej. Pravzaprav je bilo prav zabavno in z izbiro sem res zadovoljna. Kako se bo obleka ujemala s soplesalčevo, pa še ne vem. Čevljev še nisem kupila, ampak pete ne bodo previsoke, da ne bom imela težav. Kaj pričakovati od tega večera, pa niti ne vem. Verjetno veliko druženja, zabave. Pomeni mi nekakšen slavnostni dogodek, ki zaključi to srednješolsko obdobje in odpre pot v svet. Sicer pa priprave na maturantski ples ne vzamejo toliko časa in ga ostane dovolj za vse ostalo in za priprave na maturo.«	a
[L
MESTNA OBČINA
VELENJE
Natečaj za naj prostovoljca in naj prostovoljsko organizacijo leta 2016 v Mestni občini Velenje
Na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (Javne objave) je objavljen javni natečaj, preko katerega bodo izbrani prostovoljke, prostovoljci in naj prostovoljna organizacija leta 2016 v Mestni občini Velenje.
Natečaj vsako leto objavimo Mladinski svet Velenje, Mladinski center Velenje in Mestna občina Velenje, pod častnim pokroviteljstvom župana Mestne občine Velenje Bojana Kontiča.
Javni natečaj bo odprt do 15. marca 2017.
Vse organizacije in posameznike, ki se tako ali drugače ukvarjajo s prostovoljstvom, vabimo, da sodelujejo na javnem natečaju!
Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 20
20
ŠPORT
"^AS
23. februarja 2017
Gorenje razočaralo v Skopju
Sredi drugega polčasa trikrat imeli prednost štirih golov, nato pa ugasnili
Makedonski podprvak Metalurg se je oddolžil gostom za poraz v 7. krogu v Velenju, ko je izgubil s petimi goli razlike (18:23). V torkovi za Velenjča-ne 16. krogu so Makedonci zmagali z 28:23, po prvem polčasu pa so zaostajali za gol (14:15). Po že enajstem porazu Gorenje ostaja z dvanajstimi točkami na osmem mestu, Metalurg pa se je z novimi tremi (ima jih šestnajst) povzpel na šesto mesto.
Igra Šalečanov je bila v prvem polčasu dokaj dobra in je vlivala upanje na nove tri točke ter dvig na lestvici. Po dobrih desetih minutah tekme so imeli že vodstvo z 9:5. Nato so zapravili nekaj čistih strelov in Metalurg je z boljšo igro v zadnji minuti prvega polčasa izenačil na 14:14, Toda gostje so v preostalih nekaj sekundah dosegli gol za vodstvo po prvem delu s
15:14. Makedonci so na začetku drugega dela povedli s 16:15, a so nato Velenjčani znova zaigrali zelo dobro. Trikrat so nasprotniku ušli za štiri gole, nazadnje v 46. minuti z vodstvom s 23:19. V tem trenutku so najbrž že bili prepričani, da je tekma dobljena. Nepričakovano so popustili, padli v črno luknjo, kot radi rečejo trenerji, ko moštvu nič ne uspeva. Morda je pravi izraz za njihovo igro do konca tekme, da so (skorajda) povsem ugasnili. V naslednjih dvanajstih minutah je namreč Metalurg s hitro igro in ob dobrih vratarjevih obrambah (skupaj na vsej tekmi 14) z delnim izidom 7:1 povedel s 26:24. Ko je bil nato izključen Matjaž Brumen, od povsem razglašenega moštva ni bilo več mogoče pričakovati, da bi rešilo vsaj točko. Domači so v preostalih trenutkih tekme dosegli še dva
gola (gostje enega) in zmagali s tremi goli razlike.
V	soboto v Velenju Meškov
Naslednji dve tekmi bodo velenjski rokometaši igrali doma.
V	soboto (začetek ob 18. uri) bodo gostili beloruski Meškov Brest, v sredo, 1. marca (19.00) pa slovaški Tatran Prešov. Svojo prvo sezono v tej regionalni ligi bodo sklenili 7. marca na gostovanju pri aktualnem prvaku Bosne in Hercegovine in najslabšem moštvu te lige, Izvidžaču v Ljubuškem.
Gorenje Metalurg 28:25 (14:15)
Gorenje: Ferlin (7 obramb), Zaponšek, Baznik, Cehte 1, Medved 2, Ovniček, Levc, Stojnič, Toskic 4, Mitrovic 5, Potočnik 8, Golčar, Kleč, Gams, No-san 1, Brumen 4. Trener: Borut Plaskan Sedem-metrovke: Metalurg 5/5, Gorenje 2/4; izključitve: Metalurg 6 minut, Gorenje 4.
Letos žreb bolj 'spoštljiv' do rudark
V polfinalu z Ankarančankami - Na trenersko mesto vrnili Uršnika
Prejšnji teden so na sedežu slovenske nogometne zveze izžrebali polfinalne pare slovenskega pokala. V tej tekmovalni sezoni je bil žreb veliko bolj naklonjen nogometašicam Rudarja Škal kot v prejšnji, ko so se že v četrt-finalu poslovile od tega tekmovanja. S 3 : 2 so jih izločile igralke Teleing Pomurja Beltincev, ki so bile nato s 5 : 1 boljše od nogo-metašic Velesova, v finalu pa so s 7 : 3 premagale Radomljanke.
Rudarkam, po jesenskem prvenstvenem delu tretjim na prvenstveni lestvici, je žreb namenil osme Ankarančanke. Za nameček bodo gostiteljice, zato bi bila njihova neuvrstitev v finale
Dušan Uršnik
veliko presenečenje. Pravi der-bi, finale pred finalom, pa bo v Ljubljani med po jesenskem delu vodilno Olimpijo in večkratni-
Vrhunski karateisti se bodo pomerili v Velenju
V športni dvorani Šolskega centra Velenje na Trgu mladosti 3, se bo v soboto, 25. februarja, od 10. ure dalje, odvijalo državno prvenstvo v karateju za člane in veterane, ter v para karate-ju 2017. Na tekmovanju, ki ga organizirata Karate zveza Slovenije in Karate klub Velenje, bodo sodelovali najboljši slovenski karateisti v članskih in veteranskih vrstah, ter v para karateju.
mi državnimi in pokalnimi prvakinjami Pomurkami. Obe tekmi bosta na sporedu 12. marca. Spomladanski del prvenstva pa bodo ekipe začele v začetku aprila. Rudarke bodo v prvi tekmi nadaljevanja gostovale pri vodilni Olimpiji, za katero na tretjem mestu zaostajajo za štirinajst točk, za drugimi Beltinčankami pa za enajst.
Medtem se je ženski nogometni klub združil z moškim. Formalno bo o tem odločala še Rudarjeva skupščina predvidoma junija. Ta organizacijska sprememba je botrovala, da so na trenersko mesto spet postavili prejšnjega dolgoletnega trenerja Dušana Uršnika, ki ga je avgusta lani zamenjal Ljubljančan Milan Petrovič. Z združitvijo si rudarke gotovo obetajo, da se bodo (vsaj delno) rešile finančnih težav. Prvič se je ženski klub povezal z moškim leta 2008 na pobudo takratnega direktorja Premogovnika Velenje. Po težavah v premogovniku pa je nato spet postal denarno povsem odvisen od sebe.
■ S. Vovk
Ribničanom pošla sapa
Doživela dva zaporedna poraza, najprej s Koprom, nato z Mariborom
Zadnji del rednega dela v prvi ligi postaja vse bolj vroč. Do osemnajstega kroga je bila prepričljivo, s štirimi točkami prednosti pred zasledovalci, v vodstvu Ribnica. Boj za prva štiri mesta, ki vodijo v končnico za prvaka, pa očitno postaja vse bolj zagrizen. Njemu se bosta priključila tudi aktualni prvak in podprvak celjska Pivovarna Laško ter velenjsko Gorenje, ki tekmujeta prvo sezono v regionalni ligi Sega. Za moštvo z Ribniškega polja je bilo očitno (pre) naporno igranje na dveh ravneh, ob državnem prvenstvu še v pokalu Evropske rokometne zveze. V 19. krogu so v svoji dvorani doživeli boleč poraz s Koprom (28 : 29, 16 : 15), glavnim
tekmecem za prvo mesto po rednem delu prvenstva. V naslednjem je sledil drugi poraz na gostovanju v Mariboru. Tudi na tem dvoboju je zmagovalec slavil z golom razlike (27 : 26, 16 : 13). Domači so sredi drugega dela imeli že šest golov prednosti (24 : 18), vendar se gostje kljub tolikšnemu zaostanku niso predali. V zelo napetih preostalih minutah tekme so se bra-nikovcem približali na gol razlike. V izdihljajih tekme pa imeli celo zadnji napad za morebitno izenačitev, potem ko so domači zadeli okvir vrat, vendar ga niso kronali z golom. Koprčani so v tem krogu prepričljivo premagali Dobovo (35 : 19) in se po točkah izenačili z Ribničani. Oboji
so se tudi teoretično že uvrstili v končnico (imajo po 34 točk), za preostali dve mesti pa se bodo potegovali tretji Škofjeločani in četrti Novomeščani, teoretične možnosti za uvrstitev v sklepni del pa imajo tudi Dobova, J. Ormož in tudi Maribor.
Rezultati: 1. NLB Leasing liga, 20. krog: Maribor Branik - Riko Ribnica 27 : 26 (16 : 13), Slovenj Gradec 2011 - Istrabenz plini Izola 29 : 20 (15 : 9), Drava Ptuj - Krka 28 : 42 (15 : 20), Koper 2013
-	Dobova 35 : 29 (16 : 12), Dol TKI Hrastnik - Jeruzalem Ormož 31 : 36 (15: 16), Urbanscape Loka -Trimo Trebnje 18 : 20 (10 : 11).
Vrstni red po 20. krogu: 1. Ribnica 20 tekem
-	34 točk, 2. Koper 34, 3. Loka 25, 4. Krka 25, 5. Dobova 23, 6. J. Ormož 23, 7. Maribor 22, 8. Trebnje 20, 9. Slovenj Gradec 2011 13, 10. Dol 13, 11. Ptuj 8, 12. Izola 0.
a vos
Dosegljivo četrto mesto
Rudarji želijo sezono končati v prvi polovici lestvice, sanjajo tudi o Evropi - V uvodnem krogu v Velenju Domžale - Derbi kroga Maribor - Olimpija, derbi začelja Radomlje - Aluminij
Konec tedna se bo začel spomladanski ples v prvi nogometni ligi. Drugi del prvenstva bo gotovo nadvse zanimiv. Odločal bo o novem oziroma starem prvaku, katera moštva bodo igrala v enem od evropskih pokalov in katero se bo verjetno skupaj z Radomljami preselilo v drugo ligo.
Moštvo iz domžalske občine je jesen končalo na zadnjem mestu z devetimi točkami zaostanka za Aluminijem in trinajstimi za predpredzadnjim Krškim. Gotovo še upajo. Rešiti jih bo skušal Adnan Zildžo-vic, med drugim nekdanji trener Krškega, Krke in Drave, ki je pred dnevi zamenjal Roberta Pevnika. Slednji je Ra-domljane prevzel na začetku priprav, a je menda dobil mamljivo ponudbo iz tujine. Najbrž bo vse do konca negotovo tudi, kdo bo osvojil državni naslov. Jesen sta na vrhu lestvice z enakim številom točk končala Maribor in Olimpija, ki bosta v mariborskem Ljudskem vrtu tudi nasprotnika v sobotnem uvodnem spomladanskem krogu. Sta tudi glavna kandidata za najboljšega v tej sezoni, kajti tretje Domžale za njimi zaostajajo za sedem točk, četrta Gorica pa že za osemnajst. Za moštva, ki sledijo prvim trem, bo zanimivo tudi četrto mesto, ki bo morda še prineslo uvrstitev v Evropo. Kandidati zanj so tudi nogometaši Rudarja. Jesen so končali sicer na skromnem sedmem mestu, za Novogoričani pa zaostajajo
Rudarjev kapetan David Kašnik upa, da se bodo Domžalam oddolžili za jesenska poraza.
le za tri točke.
V Rudarju verjamejo v boljšo igro, kot so jo pokazali jeseni. Ne nazadnje v zimskem prestopnem roku skorajda niso doživeli sprememb, po čemer bi lahko sklepali, da z uigranostjo ne bi smeli imeti težav. V pripravljalnem obdobju so odigrali kar sedem tekem. Zadnjo preizkušnjo so imeli konec prejšnjega tedna v Ljudskem vrtu, kjer so z jesen-
Prišli - odšli
V klubu bodo še več pozornosti namenili mladim igralcem. Mladinske vrste so okrepili Srb Vladimir Rnjak (18) in Nige-rijca Akpan Etboy (19) ter Ezekiel Lawrence (19). Timotej Acman (19) bo izkušnje nabiral pri ptujski Dravi, vratarja Bo-rivoja Ristica (33) so posodili grškemu drugoligašu Panserrai-kosu, z Matejem Eterovicem (32) pa niso podaljšali pogodbe.
skim prvakom Mariborom igrali 1 : 1. Čeprav so prijateljske tekme nekaj povsem drugega kot boji za prvenstvene točke, je dvoboj vsaj delno pokazal, da so dobro pripravljeni za spomladanski del.
Kapetan David Kašnik: »Čeprav je bila to le prijateljska tekma, je vendar vsaj delno pokazala, na kaj lahko upamo. Maribor je le Maribor, pa četudi se z njim udariš v prijateljskem dvoboju. Zimske priprave smo zelo dobro izkoristili. Razmere za treninge so bile tako v hrvaškem Medulinu, kjer smo bili zadnjih deset dni januarja, kot doma zelo dobre. Pomembno je bilo, da smo bili vsi igralci od samega začetka skupaj. Nestrpno že čakamo nadaljevanje oziroma sobotnega nasprotnika. Domžale so po jesenskem delu naše tretje najboljše moštvo, v jesenskem delu so nas obakrat premagali. Gotovo bodo želeli gostje v soboto ta niz nadaljevati, mi pa ga želimo prekiniti. Dober start bi nam gotovo vlil dodatno mero samo-zaupanja. Želim si, da bi nas prišlo spodbujat čim več gledalcev. Dali bomo vse od sebe in upam, da bodo točke ostale doma.«
Prvenstvo začenjajo z novim trenerjem Vanjem Radinovicem. Na vroči Rudarjev trenerski stolček je sedel prvi dan priprav, ob prihodu v novo okolje pa je med drugim dejal: »V klub sem prišel z enim in edinim razlogom. Da ustvarimo dober rezultat.«
a S. Vovk
Pari 22. kroga, sobota: Radomlje - Aluminij (15.00), Rudar - Domžale (16.00), Maribor - Olimpija (20.15); nedelja: Krško - Gorica (15.00), Koper - Celje (16.55).
a vos
Naš čas, 23. 2. 2017, barve: CM K, stran 21
23. februarja 2017
""SfAS
ŠPORT
21
»V atletiki ostajajo tisti, ki jo imajo resnično radi«
Martin Steiner je prvi Boludkov nagrajenec iz Šaleške doline - »Njegova« atletika je še vedno kraljica športa, a njena krona bledi - Velenjski atletski miting največja atletska prireditev v državi
Bojana Špegel
Velenje, 20. februarja - Prejšnji teden, takoj po 52. podelitvi Bloudkovih nagrad, smo na kratko že poročali, da je dolgoletni atletski funkcionar Martin Steiner za življenjsko delo v športu prejel najvišje državno priznanje za delovanje na področju športa - Bloudkovo nagrado. Je prvi Šalečan, ki se ponaša z njo. Ko ga povabimo na klepet, pove, da je bil res presenečen, ko je izvedel, da dobi nagrado. »Nagrada me je zelo razveselila in počastila, saj je priznanje, da sem delal dobro,« je zatrdil in dodal, da je v športu aktiven že več kot šest desetletij, nagrada pa je zanj epilog vsemu, kar je počel. Sploh, ker pravi, da se zanj izteka tudi aktiven funkcionar-ski čas. Do lani je bil predsednik strokovnega sveta Atletske zveze Slovenije. Po desetih letih je rekel, da je dovolj, čeprav ima prekrasne spomine, saj je atletsko reprezentanco vodil na olimpijskih igrah, svetovnih in evropskih prvenstvih. Letos se mu izteče tudi podpredsedniška funkcija v Fundaciji za šport. »Potem pa bom le še ljubitelj,« je prepričan.
Preselitve v Velenje nikoli ni obžaloval
Brez pretiravanja lahko rečemo, da mu je bila atletika, ki ga spremlja vse do danes, položena tako rekoč v zibel-
ko. »Atletika je v družini. Moj oče je bil prvi profesionalni trener pri celjskem Kladivarju. Ko sem šel v prvi razred, davnega leta 1950, sem ga vse popoldneve spremljal na stadionu. Navzel sem se »stadionskega življenja«, kmalu sem začel tudi trenirati, tekmovati pa sem začel šele pri 15 letih, saj so bili to drugačni časi.« Še danes se jih zelo dobro spomni. Najljubši mu je bil tek. Na celjski gimnaziji je bil tudi športni referent. Ko so pripravili dvoboj z zagrebško gimnazijo, atletika pa je bila na njem favorizirana, je tekmoval v teku na 1500 metrov in se odlično odrezal. Prav s tem se je začela njegova tekmovalna kariera v teku na srednje proge. »Nisem imel dolge tekmovalne kariere, dobrih 5 let šteje, a sem bil kar uspešen,« se spomni. Med drugim je bil večkrat državni in tudi balkanski prvak. Takoj, ko je leta 1964 prenehal tekmovati, se je začela njegova trenerska in funkcionarska kariera. Sprva je mlajše selekcije treniral pri celjskem Kladivarju. Potem je šel služit vojaški rok. Ko se je vrnil - dobro se spomni, da je bil avgust leta 1971, je sprejel delo v Velenju. »Imel sem več ponudb, a sem se odločil, da se preselim v Šaleško dolino. Ta odločitev je bila prava,« je prepričan.
Takoj je začel delovati v Atletskem klubu Velenje kot trener predvsem mladinskih kategorij. »Takrat je bil to lepo zastavljen klub, manjkalo pa mu je nekaj tekmovalnega profila. Z leti smo oblikovali pravi trenerski štab in začeli delati tisto pravo stadionsko atletiko. Pri tem smo bili zelo uspešni.« Naš sogovornik je bil med pobudniki prenove velenjskega mestnega stadiona, saj so atleti, če so hoteli še bolj napredovati, potrebovali sodobnejše pogoje za delo. Predvsem so si želeli tekaške proge z umetno maso, ki ni tako obču-
na,« se spominja Steiner.
V letih vzpona velenjskega atletskega kluba je bilo v njem veliko zelo nadarjenih, obetavnih in tudi uspešnih atletov. »Imeli smo ogromno dobrih tekačev, nekaj let smo bili tekaška velesila na slovenski in jugoslovanski sceni,« se spominja. Ker je imel klub dober sodniški izbor in organizatorje, so se pred leti lotili priprave večjih atletskih prireditev, tako evropskih krosov kot tekmovanj evropske lige. »Naš sedanji mednarodni atletski miting pa je zame 'top'. Srčno upam, da bo tak tudi ostal. Morali bi ga še nadgraditi, nikakor pa opuščati, saj je za Velenje velika pridobitev. Tako v športnem kot turističnem smislu. Pri nas je bilo toliko olimpijskih, svetovnih in evropskih prvakov, da bi jih težko naštel. So iz
tljiva na zunanje temperature. »Takratno vodstvo velenjskega premogovnika je prisluhnilo naši želji in se lotilo prenove do podobe, ki jo poznamo še danes. Kasneje je bila zgrajena še tribu-
vseh celin, iz številnih držav, v Velenje pa zelo radi pridejo. To je danes edini veliki atletski dogodek v Sloveniji, ki je zanimiv tudi za medije. Poleg tega je prvi človek, ki je v Sloveniji tekel pod 10
sekundami, to dosegel prav na velenjskem mitingu,« poudari.
Atletika je kot resna glasba
Za atletiko še vedno pravimo, da je kraljica športov. Steinerja vprašamo, ali ji krona z leti kaj bledi. »Ja, zelo ji bledi. Spremenili so se časi, spremenil se je tudi šport. Ko sem bil še sam tekmovalec, smo bili atleti prvi. Danes so tu novi atraktivni in bolj komercialni športi z žogo. Poleg tega atletika zahteva zelo veliko dela, finančnega povračila v njej pa skorajda ni. V današnji potrošniški družbi zato za mlade ni več tako zanimiva, kot je bila. V njej vztrajajo redki,« pripoveduje z rahlo grenkobo v glasu. Ker je bil v dolgi športni karieri nekaj let tudi direktor NK Rudar, ga vprašamo še, ali se je v »fuzbalu« naučil kaj novega. Prizna, da se je. A atletika je bila in ostaja njegova prva ljubezen, kar mu je uspelo prenesti tudi na vse tri sinove. Prva dva sta atletiko tudi trenirala, najmlajši pa sedaj nadaljuje njegovo delo pri organizaciji velenjskega mednarodnega atletskega mitinga.
Ko za konec vprašamo, kako vidi prihodnost atletike v Šaleški dolini, si vzame malo časa za premislek. »Težko bo. Klub je bil na vrhuncu v 80. letih, ko smo bili v slovenskem vrhu in četrti v jugoslovanskem merilu. Danes opažamo trend upadanja v večini slovenskih atletskih klubov. Morda je malo kriv tudi sistem tekmovanj, saj se pojavimo le nekajkrat na leto. Včasih rečem, da je atletika resna glasba, saj se ji dogaja to, kar se tej glasbi dogaja z vsemi novimi, modernimi trendi. Tisti, ki ostajajo v atletiki, jo imajo pa resnično radi.«
■
Vse opravile že v prvem polčasu
Velenjske rokometašice v Novem mestu izgubile za deset golov - V soboto proti Ptujčankam prva zmaga?
Rokometašice Velenja še vedno lovijo prvo zmago. V 15. krogu so gostovale v Novem mestu, kjer so jih igralke Krke premagale s 30 : 20. Razliko deset golov so si Dolenjčanke zagotovile že v prvem polčasu (18 : 8). V nadaljevanju se domače igralke niso več naprezale in gostje so jim bile rezultatsko enakovredne (12 : 12). V naslednjem krogu bodo Velenjčanke gostile osmo-uvrščene Ptujčanke Aklimat in si morda le priigrale prvo zmago. V prvem delu so na Ptuju v
Kegljanje
Vse bližje vrhu
Derbi kroga je bil odigran na Ravnah, kjer sta se srečala drugo-in tretje uvrščena Fužinar in Dravograd. Zmaga je pripadla domači ekipi, ki je s tem pripomogla k napredovanju Šoštanjčanov. Ti so na domačih stezah gostili predzadnjo ekipo Lovrenca. Domači igralci so srečanje začeli zelo previdno in z natančnimi meti skušali pridobiti čim višjo razliko v kegljih. Prva igralca sta dobila obe točki in povedla z razliko 78 kegljev. Igra drugega para je domačega trener-j a spravljala v obup. Med tem ko domačinoma ni šlo po načrtu, sta
dokaj izenačenem dvoboju izgubile 'samo' z dvema goloma razlike (25 : 27), po prvem polčasu pa je bil rezultat neodločen (14 : 14). V tem nepopolnem krogu so si najvišjo zmago priigrale aktualne prvakinje Zagorjanke. Od predzadnjih branikovk so bile boljše kar za 22 golov in se na drugem mesto izenačile z vodilnimi Krimovkami. Oboje imajo po 24 točk, vendar so Zasavke odigrale dve tekmi več. Na der-biju kroga so igralke Žalca, ki so v krogu pred tem zmagale v Ve-
lenju, proti Ajdovkam ostale v svoji dvorani brez točk (23 : 26). Kljub porazu so Savinjčanke zadržale četrto mesto s tekmo in dvema točkama več od Primork.
■ vos
Prva DRL za ženske, 15. krog Krka - Velenje 30:20 (18:8),
Velenje: Atelšek, Alekic 1, Ferenc, Franc 2, Ta-bakovic 1, Simič, Pirc 8, Hadžic, Okleščen 8 (1). Trenerka: Snežana Rodic. Sedemmetrovke:
Krka 5 (5), Velenje 1 (1); izključitve: Krka 8 minut, Velenje 6.
Drugi rezultati: Zagorje - Branik 45:23 (25:11), Zelene doline Žalec - Mlinotest Ajdovščina 23:26 (12:14), Krim Mercator - Celje Celjske mesnine, Koper - Ljubljana (preloženi tekmi). Vrstni red: 1. Krim 12 tekem - 24 točk, 2. Zagorje 14 - 24, 3. Celje 12 - 16, 4. Žalec 14 - 16, 5. Ajdovščina 13 - 14, 6. Krka 13 - 13, 7. Ljubljana 13 - 10, 8. Ptuj 13 - 10, 9. Koper 12 - 9, 10. Branik 13 - 5, 11. Velenje 13 - 1.
16. krog: Velenje - Ptuj (nedelja, 17.00)
gosta iz lučaja v lučaj zmanjševala razliko in v tretjem setu povedla s 15 keglji razlike. Četrti set druge igre je bil zelo dramatičen do zadnjega lučaja. Srečnejši so bili gostje, ki so izenačili na 2 : 2, razlika 29 kegljev pa je bila na strani domačinov. Tako je o zmagovalcu odločala igra tretjega para. Oba trenerja sta v igro poslala najmočnejša igralca. Silovit začetek domačih je goste pripravil do tega, da so delali napake, kar sta domačina izkoristila in razliko povečala na 83 kegljev. Že po prvem setu je bilo jasno, da bo zmaga ostala doma. V nadaljevanju je potekalo vse po navodilih domačega stratega, ki je bil osvojenih točk zelo vesel. Pohvaliti je treba domačega igral-
ca Arnuša, ki je presegel mejo 600 kegljev. S to zmago so se Šoštanj-čani na lestvici povzpeli na tretje mesto. Že v naslednjem krogu -ta bo na sporedu 4. marca, bodo gostovali v Dravogradu, kjer bodo skušali potrditi trenutno uvrstitev. Med prvenstvenim premorom ne bodo počivali, ampak bodo nastopili na regijskem prvenstvu posameznikov in v kvalifikacijah za nastop na državnem prvenstvu.
■
Kegljanje, 2. liga - vzhod, 15. krog
Šoštanja - Lovrenc 6:2 (3282 : 3170)
Šoštanj: Šehič - 524 (1), Sečki - 573 (1), Pinta-rič - 514 (0), Kramer - 522 (0), Hasičič - 546 (1), Arnuš - 603 (1).
Ne le košarka, tudi druženje je pomembno
Udeleženci košarkarskega vikenda Elektre bi v njem ostali cele zimske počitnice - Spodbuda, da jih pripravljajo tudi v prihodnje
Velenje, 18. februarja - V košarkarskem klubu Elektra so po dolgih letih sklenili, da na začetku zimskih počitnic fantom, starim od 13 do 15 let, ponudijo udeležbo na košarkarskem vikendu. Ker so si ga zamislili kot druženje otrok in predstavitev zdra-
ne nazadnje s svojimi prispevki omogočili izvedbo vikenda. »Želeli smo si, da vikend poteka v sproščenem ozračju, brez nepotrebnih elektronskih naprav. In uspelo nam je. Udeležba nas je presenetila. Tabor bi izvedli že, če bi imeli 8 prijavljenih, ta-
so si tudi košarkarsko tekmo in opravili analizo. Zmotili smo jih med igro namiznega tenisa, preden so odšli na popoldanski trening. Mladi košarkar Peter Ale-ksič Kladnik nam je povedal, da je navdušen. »Sploh nisem vedel, da je v Mladinskem centru toliko
Mladi košarkarji so prve tri dni počitnic preživeli v družbi trenerja Francija Ruprehta in člana kluba
Aleša Ferenca. S programom so bili več kot zadovoljni.
vega preživljanja prostega časa, ob treningih košarke seveda, so ga pripravili v Velenju. Udeleženci so od petka do nedelje bivali v velenjskem Mladinskem centru, treninge pa so imeli v telovadnici osnovne šole Gorica.
V soboto smo jih obiskali malo po tem, ko so opravili predavanje na temo "Športno preživljanje prostega časa in osnove športne prehrane otrok". Nanj so povabili tudi starše, ki so,
ko pa je fantov kar 15. Dvakrat dnevno imamo dveurni trening, kar je kar naporno, zato po kosilu tudi počivamo. Sicer pa nam veliko možnosti za druženje in rekreacijo nudi tudi mladinski center,« nam je povedal trener Franci Rupreht. Z njim je bil tudi član upravnega odbora kluba Aleš Ferenc, ki je povedal, da so veliko igrali tudi družabne in športne igre, pri tem pa so tudi tekmovali med sabo. Ogledali
možnosti za igro in šport. Prvič sem namreč v njem. Tako lepo nam je, da bi, če bi šlo, tu ostal kar cele počitnice. Atmosfera je čisto drugačna. Čeprav se fantje poznamo med sabo in se srečujemo tudi na treningih, je vzdušje tukaj veliko boljše,« je zatrdil. To pa je tudi spodbuda organizatorjem, da bodo podobne tabore pripravljali bolj pogosto.
• bš
Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 22
22
KRONIKA
»»WAS
23. februarja 2017
Veselijo se nove pridobitve v garaži PGD Bevče
Bevče pri Velenju, 11. februarja
- Člani prostovoljnega gasilskega društva Bevče so prejšnjo soboto na rednem letnem občnem zboru pregledali delo v lanskem letu in začrtali plane za letošnje leto. Pri tem sta tako predsednik društva Mitja Aubreht kot poveljnik Robert Dolinšek v polni dvorani doma krajanov poudarila, da je bilo delo gasilcev vse leto tesno prepleteno z delom krajevne skupnosti, s katero si ne delijo le prostorov sredi naselja Bevče. Skupaj pripravijo niz tradicionalnih prireditev, ki so vedno dobro obiskane. Lani se je 28. tekmovanja starejših gasilcev za memorial Ivana Grudnika in tekmovanje članov in članic za pokal KS Bevče udeležilo 20 ekip iz vse Slovenije.
Operativni člani PGD Bevče so lani opravili 13 intervencij. V njih je sodelovalo 119 gasilcev, iz garaže pa so z gasilskimi avtomobili izvozili 24-krat. Pogasili so nekaj dimniških in travniških požarov, ogenj pa so pomagali
ukrotiti tudi na stanovanjski hiši, v katero je udarila strela. Poleti so po hudi toči pomagali pri prekrivanju streh na dveh domačijah. Dvakrat so po hudih nalivih pomagali črpati vodo iz objekta v Vinski Gori.
Lani so veliko pozornosti po-
Gasilski dom so lani opremili z novimi stoli. Finančno jim je pomagala občina. Letos želijo z njeno pomočjo zamenjati vozilo za prevoz moštva. Poveljnik društva Robert Dolinšek je zbranim povedal: »Naše vozilo za prevoz moštva je bilo ta-
Mitja Avbreht pa se je ob tem zahvalil mladim gasilcem, ki so izkupiček petja ob Svetih treh kraljih že podarili društvu za nakup novega vozila. Del sredstev bodo namreč morali zbrati sami. Zahvalil pa se je tudi vsem, ki so lani barve društva uspešno
V Bevčah zbirajo denar za nakup novega vozila za prevoz moštva. Starega so zaradi dotrajanosti že odjavili iz prometa. Tudi o tem so govorili na rednem letnem občnem zboru.
svečali tudi izobraževanju: v različne tečaje in izobraževanja za častniške nazive so vključili 33 članov in članic. Usposabljajo se tudi na različnih gasilskih vajah; lani so sodelovali na devetih, in to s 16 vozili in 79 gasilci.
ko dotrajano, da ni bilo več varno. Zato smo ga jeseni odjavili iz prometa in odprodali. Po tihem smo si želeli novega in decembra dobili iz MO Velenje veselo novico, da lahko nanj računamo letos.« Predsednik društva
Lažje poškodbe in zvita pločevina
Velenje, 15. februarja - V sredo je na Cesti talcev voznik osebnega avtomobila zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v drugo vozilo. Udeleženca sta se o nesreči najprej sama sporazumela, kasneje pa je eden od njiju iskal zdravniško pomoč in v »sporazum« so posegli policisti. Ti so povzročitelju napisali plačilni nalog.
V	četrtek, 16. februarja, okoli 22.30 je do nesreče prišlo na cestnem odseku Polzela-Velenje. Vzrok za nesrečo je bila nepravilna smer in stran vožnje. Dve osebi sta se v nesreči lažje telesno poškodovali.
V	soboto, 18. februarja, ob 12.30 pa so policisti obravnavali prometno nesrečo na parkirnem prostoru pri centru Supernova. Do nje je prišlo zaradi izsiljevanja prednosti, posledica nesreče pa je zvita pločevina. Povzročiteljici so policisti izrekli globo.
Pobegla sta se treznila pri policistih
Velenje, 17. februarja - V petek malo po 16. uri je počilo na krož-išču pri Mercator Centru. Voznik je zaradi neprilagojene hitrosti trčil v drog prometnega znaka. Po nesreči je vozilo zapustil in s kra-
MODROBELA kronika
Izsledili dva vlomilca
Velenje, 15. februarja - Velenjski policisti so v sredo dopoldne pridržali dva moška, stara 23 in 29 let, ki ju sumijo dveh nočnih vlomov v gostinska objekta v Rogaški Slatini.
Pri sebi sta imela stvari, ki izvirajo iz teh vlomov (alkoholne pijače, cigarete, denar, vlomilsko orodje). Moška, eden je doma z območja Velenja, drugi z območja Koro-
ja odšel. Policisti so ga izsledili v bližini. Z njim so želeli opraviti preizkus alkoholiziranosti, ker pa ni želel sodelovati, so ga pridržali do streznitve, zaradi nedostojnega vedenja do uradne osebe pa so mu napisali tudi plačilni nalog.
Zvečer pa so obravnavali še eno prometno nesrečo s pobegom. Ta se je zgodila pri Avto centru Meh, kjer je voznik zaradi nepravilne smeri vožnje oplazil drugo vozilo, potem pa s kraja odpeljal. Policist, ki je delo opravljal skupaj z redarjem, je vozilo opazil na poti proti Vinski Gori in voznika ustavil. Preizkus z alkotestom je bil pozitiven. Ker je voznik vožnjo vseeno hotel nadaljevati, so mu policisti odredili pridržanje do streznitve, čaka pa ga tudi obdolžilni predlog.
Iz POLICIJSKE beležke
Bivši jo zalezuje
Velenje, 15. februarja - V sredo popoldan je Velenjčanka policistom prijavila bivšega partnerja, ki jo že dalj časa nadleguje s klici in pošiljanjem GSM sporočil z grozilno vsebino ter jo zalezuje. Osumljenega bodo zaslišali in po zaslišanju ovadili.
Nespodoben sosed
Šmarno ob Paki, 15. februarja - V sredo zvečer sta zakonca iz Šmartnega ob Paki policistom naznanila soseda, ki ju je žalil
in s svojim vedenjem prestopil meje spodobnega. Policisti so soseda zaradi nespodobnega vedenja na javnem kraju oglobili.
Najbrž ga ne bo več izsiljeval
Velenje, 16. februarja - Velenjčan je naznanil znanca, ki ga izsiljuje za denar, in sicer za 200 evrov. Znanca so policisti že zaslišali, zoper njega bodo ukrepali s kazensko ovadbo.
branili na različnih gasilskih tekmovanjih. Veseli so bili tudi, ko so lahko v zakonski stan s curko-metom pospremili kar dva njihova člana.
a bš
ške, so policisti pridržali, sumijo ju namreč še več drugih vlomov na območju v pristojnosti Policijske uprave Celje v zadnjem obdobju. Naslednji dan so pri obeh opravili hišne preiskave, v katerih so našli tudi prepovedane droge.
Tukajšnji policisti so se povezali s sosednjimi enotami in razčistili najmanj petnajst kaznivih dejanj.	a
Ukradli renault grandtour
Velenje, 16. februarja - V noči na četrtek je bil v Velenju ukraden osebni avto renault grandtour, letnik 2015, srebrne barve, registrskih številk CE CU-559. Ukradeno vozilo je bilo parkirano na parkirišču na Kardeljevem trgu.
Žalski policisti zasegli več avtomobilov
Žalec, 15. februarja - V sredo so žalski policisti zasegli tri osebna vozila, po enega v Žalcu, Preboldu in Kasazah. Zasegli so jih, ker vozniki niso izpolnjevali po-
gojev za vožnjo.
V ponedeljek, 20. februarja zjutraj, so avto zasegli 41-letnemu vozniku, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja, na vozilu pa je imel nameščene registrske tablice, ki pripadajo drugemu vozilu.
Vlomilec prišel po zlatnino
Velenje, Šmartno ob Paki, 16. februarja - V sredo je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo v Šmartnem ob Paki. Storilec, ki je v hišo vlomil skozi vrata terase, je ukradel zlatnino.
Nepridiprav ni spregledal
Žalec, 19. februarja - Iz odklenjenega avtomobila, parkiranega pri pokopališču v Žalcu, je v nedeljo neznanec ukradel denarnico z gotovino, dokumenti in bančnimi karticami. Kmalu po tatvini je storilec na bankomatu v Žalcu z ukradeno kartico dvignil gotovino.
Kovček za nove podvige?
Žalec, 20. februarja - V Kapli na območju Žalca je neznanec v ponedeljek vlomil v tovorno vozilo. Ukradel je navigacijsko napravo in kovček z orodjem.
Zaposleni prinesel drogo
Velenje, 17. februarja - V petek dopoldan je varnostnik Mercator Centra policistom izročil manjši zavojček z delci zelene rastline, ki mu ga je izročila tam zaposlena. Njej je zavojček - najverjetneje marihuane, kar na delovno mesto prinesel Velenjčan, njen bivši partner. Kaj je dejansko v zavojčku, bo pokazala analiza. Če se bo sum potrdil, bodo sledili nadaljnji koraki v obliki obdolžilnega predloga. Do nekaj (najverjetneje) marihuane pa so
prišli policisti tudi na Gorici. Pred trgovino TUŠ so jo zasegli mlajšemu občanu. Če se sum potrdi, ga čaka odločba o prekršku.
Ne plačuje preživnine
Velenje, 20. februarja - Ker bivši partner oškodovanki že kar nekaj časa ne plačuje preživnine, ga je ta prijavila policistom. Ti pa bodo ukrepali tako, kot je za take primere predvideno, zaslišali in ovadili ga bodo.
Adil Huselja
varnostno ogledalo
Varnost na smučiščih
Zadnji dnevi vse bolj dišijo po pomladi ne zgolj zaradi vse večjega svetlega dela dneva, ampak tudi zaradi temperatur. Številnim ljudem, pa tudi meni osebno, je všeč, da je letošnji zimski mraz končno popustil in da je sivino pregnalo sonce in sončni žarki. Toda ne glede na dnevne temperature zadnjih dni nam bo letošnja zima zagotovo ostala v spominu tako po nizkih temperaturah kot mrazu, ki nikakor ni hotel popustiti. Letošnji januar se je zapisal kot najbolj mrzel januar v zadnjih štiridesetih letih, tako da ni nič presenetljivo, da smo veseli in sonca in temperatur, ki se vse bolj oddaljujejo od ničle in minusa. Toda na glede na to je v gorah in predvsem na smučiščih še vedno dovolj snega, kar je zagotovo razveseljujoče tako za upravljalce smučišč kot vse ljubitelje smučanja. Poleg tega pa so se že pričele zimske šolske počitnice, tako da na smučiščih pričakujejo še več smučarjev, med katerimi bo veliko tudi šolarjev. Zato bo potrebna tako v tem kot naslednjem tednu še dodatna previdnost, kar opozarjajo tudi predstavniki policije.
Letos so policisti do vključno 15. februarja na slovenskih smučiščih obravnavali 37 nesreč, v katerih so se smučarji hudo telesno poškodovali, v enem primeru pa so bile poškodbe opredeljene kot posebno hude, saj je bilo življenje poškodovanega smučarja celo ogroženo. Sama številka niti ne izstopa precej glede na številna slovenska smučišča in številne smučarje, ki jih obiskujejo. Številka 37 dobi pravi pomen, če jo primerjamo s številom smučarskih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami v enakem obdobju lanskega leta in v tem kontekstu postane zelo izstopajoča. Do 15. 2. 2017 so slovenski policisti namreč obravnavali več smučarskih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami kot v celotni lanski smučarski sezoni, saj so v letu 2016 obravnavali 33 tovrstnih nesreč. Neizpodbitno dejstvo je, da bo letošnja statistika smučarskih nesreč precej izstopala od lanskoletne, le vprašanje je, s kakšno odstotno razliko oziroma številom hudo telesno poškodovanih smučarjev.
Pri analizi obravnavanih nesreč so policisti ugotovili, da so bili v veliki večini nesreč smučarji poškodovani pri padcu zaradi neprilagojene hitrosti ali okoliščin, v nekaj primerih pa so obravnavali trčenja dveh smučarjev ali nalete deskarjev na smučarje. V nesrečah so smučarji imeli najpogosteje poškodovane spodnje okončine - zlome goleni, sledijo pa zlomi kosti rok. Večina udeleženih smučarjev v nesrečah je uporabljala zaščitno čelado, kar je preprečilo poškodbe glave. To je tudi eden od redkih svetlih podatkov letošnje policijske statistike, kar priča o tem, da je proaktivno delovanje prispevalo k večji osveščenosti in zavedanju smučarjev o dosledni uporabi zaščitne čelade tudi na smučiščih. Ena odpo-sebnosti, ki so jih zaznali policisti v teh nesrečah, je, da se smučarjem ob padcih na smučeh niso odpele vezi. To je tudi dodaten razlog, da je pred smučanjem treba preveriti ustreznost opreme, predvsem pa nastavitev vezi, kar je pomembno tako za varno smučanje kot tudi v primeru padca in morda pregled zaupati serviserju v domačem kraju ali smučarskem centru.
Med poškodovanimi smučarji je bilo več kot 60 odstotkov otrok, kar opozarja na potrebo po dodatni pozornosti na smučiščih, saj so med smučarji ravno otroci najbolj nepredvidljivi in hkrati tudi najbolj ranljivi. Tako bodo policisti skupaj z inšpektorji pristojnih institucij med šolskimi počitnicami okrepili nadzor na smučiščih in tudi zunaj območja smučišč v naravno okolje zaradi pogostih kršitev vožnje z vozili.
Za prijetno in varno smučanje je treba upoštevati splošna mednarodna FISpravila, označbe na smučiščih in posameznih smučarskih progah, kar velja tudi za odredbe in navodila policistov, nadzornikov in upravljalcev. Tako bo smučanje bolj varno, tveganje za poškodbo ali udeležbo v nesreči pa bistveno manjše.
Tretji zavijalni pas za Bevče bo
Velenje, 13. februarja - Na MO Velenje smo preverili, kaj se dogaja s pobudo krajanov in krajank KS Bevče, da dobijo varnejši odcep pri Vranovi kapeli, na državni cesti Velenje-Arja vas. Tone Brodnik, vodja urada za komunalne dejavnosti na MO Velenje, nam je povedal: »Pobudo za varnejšo ureditev tega odcepa, kar bi rešili z ureditvijo tretjega, tako imenovanega zavijalnega pasa, smo že posredovali na DARS. Vendar je DARS lani financiral obnovo križišča pri starem Obircu, v križišču glavne ceste z zaselki Lipje in Črnova, letos pa imamo na dolgu še postavitev 300 metrov dolge protihrupne ograje ob naselju, ki je tik ob tej prometni državni cesti. Potem naj bi prišla na vrsto ureditev križišča pri Vranovi kapeli, saj se zavedamo, da je to res nevarno.« Na občini računajo, da bi se to lahko zgodilo leta 2018, najpozneje 2019.
a bš
Naš čas, 23. 2. 2017, barve: CM K, stran 23
23. februarja 2017
«»SÜAS
UTRIP
23
Neavtohtoni ptiči imajo radi avtohtone ribe
Ribiči so prepričani, da bi bili upravičeni do odškodnine - Velenjski so imeli letos to srečo, da sta jezeri zamrznili in kormorani do rib dva meseca niso prišli - Preselili so se k rekam, v Šoštanju jih je videti sredi mesta
HOROSKOP
Milena Krstič - Planinc
Velenje, Šoštanj - Slovenski ribiči znova opozarjajo državo na kormorane, ki plenijo po slovenskih rekah in jezerih, zato pozivajo državo, da ukrepa. Požrešni kormorani, neavtohtoni ptiči, so namreč veliki jedci avtohtonih rib, zato ribičem vsako leto povzročijo ogromno škode.
V Šoštanju so se to zimo, ker so jezera zamrznila, pojavili celo sredi mesta, kjer prežijo na ribe v Paki.
Ljudi v tem primeru bolj kot to, da plenijo ribe, skrbi, ker nevarnost ptičje gripe še ni mimo. Andrej Volk iz uprave občine Šoštanj pravi, da dnevno prejema klice občanov o zbiranju kormo-ranov na dveh oziroma treh drevesih sredi mesta. »Sprašujemo se, kaj jih je privedlo sem. A drugega razloga kot ribe, že ne more biti. V bližini dreves, treh ali štirih, kjer se zbirajo, je v reki Paki
Kormorani sredi Šoštanja, streljaj stran od Zdravstvene postaje, prežijo na ribe v Paki. Kakšen dan jih je bilo na enem drevesu tudi šestdeset, pravi Anton Špilak, avtor obeh fotografij.
>
Volk: »Ljudi skrbi, saj nevarnost ptičje gripe še ni mimo.«
manjši jez. Tam se pozimi zadržujejo ribe in očitno so to opazili tudi kormorani, ki prežijo nanje,« pravi. Bližnji stanovalec, ki živi deset, petnajst metrov stran (v bližini je tudi Zdravstvena postaja Šoštanj), Anton Špilak pravi, da jih je kakšen dan na drevesu preštel tudi do štirideset. Zdaj jih čez dan ni več videti toliko, še vedno pa jih toliko prihaja tja, da prenočijo.
Ribiči Ribiške družine Velenje in njihov predsednik Jože Šumah na nenormalno velik pritisk kor-moranov v tem prostoru opozarjajo že leta. »Letos imamo vsaj to srečo, da je bilo dovolj mrzlo, da se je na jezerih naredil led. Kormorani niso mogli priti do rib, tako da tokrat niso naredili toliko škode kot prejšnja leta,« pravi. »Tako nam je tokrat pomagala vsaj
narava, če nam že država ne.«
Zato pa so se kormorani preselili ob reke, ki niso zmrznile, in plenijo postrvi, podusti. Prav rekam se bo spomladi na staležu ribjega življa to še kako poznalo.
Šumah pravi, da je v preteklosti v Velenju nočilo okoli 130 kormoranov, letos so jih v različnem času zaznali od 70 do 80. Nočijo na območju severozahodnega dela Velenjskega jezera, v predelu, kjer jezero ni povsem zaledenelo. Na Škalsko jezero
Takoj pa se zresni, ko ga vprašamo, v čem vidi rešitev.
»Vodstvo Ribiške zveze se že dalj časa pogaja z državo, da bi naredila red na tem področju. Možnosti sta dve, da ribiškim družinam izplača odškodnino za pojedene ribe ali pa da dovoli odstrel. A kaj, ko so te ptice praktično zaščitene. Ribiči jih nimamo pravice niti plašiti. Vrtimo se v začaranem krogu. Ri-
biška zveza poda na ministrstvo vlogo za odstrel, ministrstvo odstrel odobri, ornitologi se pritožijo ... Postopek se zavrti dvakrat, pride pomlad, nihče ni odgovoren, stalež avtohtonega ribjega življa pa se zmanjšuje.«
Pravi, da ribiči nimajo nič s streljanjem kormoranov, zahtevajo pa odškodnino, ki naj jo plačajo tisti, ki kormorane ščitijo.
>
Šumah: »Letos nam je pomagala vsaj narava, če nam že država ne.«
jih to zimo ni bilo. »So pa kor-morani jeseni, ko so prileteli sem, za nočitev izbrali kar otok. Tako domači postajajo počasi, da so prihajali plenit tudi pod Ribiški dom,« pravi.
Izračun škode, ki jo kormoran povzroča ribičem, je enostaven. »Število dni, ko je kormoran tukaj, krat pol kilograma rib, ki jih poje na dan, krat cena, ki jo plačamo za ribo ... Lovijo pa brez dovolilnic, pa še inšpektorji jih ne morejo kaznovati,« se pošali.
Nekaj odlovijo tudi sive čaplje
V Ribiški družini Velenje za vlaganje rib namenijo letno od 12.000 do 15.000 evrov, praktično vse, kar zaslužijo s prodanimi dnevnimi ribolovnimi dovolilnicami. Jeseni so v Škalsko jezero vložili 324 kg roparic, rib z mero in 1.511 kg bele ribe, krapov-cev. V Velenjsko jezero bodo ribe vlagali marca.
Precej denarja namenijo tudi za male ribe, ki jih vlagajo v ri-bogojne potoke, predvsem potočne postrvi. Kupijo jih v ribogojnici Ljubno in jih gojijo tri leta, da zrastejo do velikosti od 15 do 25 centimetrov, odvisno od prehrambne strukture vode. Potem jih prestavijo v ribolovne vode reke Pake.
»Dolgo sem že ribič, zato vem, da je bilo včasih iz gojitvenih potokov možno izloviti tudi do 20 odstotkov vloženega ribjega staleža. V zadnjih letih pa se je ta delež zelo zmanjšal, nekaj zaradi manjših vod, nekaj zaradi onesnaževanja, do katerega še vedno tu in tam pride, nekaj pa tudi zaradi sive čaplje, ki se je pojavila tudi v potokih našega revirja. Tu živi že 14 parov sivih čapelj in to je toliko, da že predstavlja težavo. Par, dva ali trije ... Naj bo. Lepo jih je pogledati. Ni pa lepo, da obedujejo na račun tistega, ki je ribe v vodo vložil,« pravi Jože Šumah.
Na pragu 110-letnice delovanja
Člani Prostovoljnega gasilskega društva Lokovica lani opravili več kot 760 prostovoljnih ur -Jurič ostaja poveljnik
Tatjana Podgoršek
Lokovica, 11. februarja - Člani prostovoljnega gasilskega društva Lokovica so lani priskočili na pomoč pri gašenju treh požarov, sicer pa so se družili tako na delovnih akcijah, različnih družabnih dogodkih, veliko pozornosti so namenili izobraževanju in usposabljanju članov. Tokratni 109. občni zbor društva je bil tudi volilni. Udeleženci so za poveljnika društva znova potrdili
Marka Juriča, namesto Janka Hriberška pa je novi predsednik društva Armin Lambizer.
Hriberšek je med družabnimi dogodki omenil meddruštveno srečanje, izlet, pohod operativcev na Smrekovec, med večjimi delovnimi akcijami pa obnovo sejne sobe in pisarne društva ter spomladansko čistilno akcijo v krajevni skupnosti Lokovica. Pohvalil je še prizadevnost desetin na tekmovanjih ter tvorno sode-
lovanje z občino Šoštanj, njenim poveljstvom ter vodstvom Teša.
Po besedah Marka Juriča so operativci opravili več kot 760 prostovoljnih ur, saj so poleg posredovanja v požarih skrbeli za urejenost gasilskega doma in opreme, na vajah za različna tekmovanja, na katerih so se odrezale odlično. Med drugim so pionirji postali na tekmovanju v Kopru državni prvaki, mladinci pa so osvojili tretje mesto. Vrsto
aktivnosti so organizirali v mesecu požarne varnosti, urili so se na vajah tudi v preostalih mesecih leta. V letošnjem delovnem programu so znova največ aktivnosti predvideli za izobraževanje in usposabljanje članov, urjenje desetin, »prihodnje leto, ko praznujemo 110-letnico delovanja društva, pa bi bilo zelo lepo, če bi kaj novega pripeljali v naš prelepi gasilski dom,« so še dodali.
Oven od 21. 3. do 21. 4.
Po padcu, ki ne bo fizičen, ampak duševni, vas bo bolelo pri duši. Nepravo počutje bo vplivalo tudi na odnose z bližnjimi. Napeti bodo. S takšnim pristopom se boste zagotovo marsikomu zamerili, česar se trenutno še ne zavedate. Tudi čudni pogledi in molk vam ne bosta zadostno opozorilo, da ste tudi do tistih, ki vam hočejo le dobro, postali nemogoči. Vedeli boste le, da vam bo vsak sončen dan dal energijo, da se vzamete v roke in začnete delati na sebi. Utrujeni in brezvoljni pa boste predvsem proti večeru, sploh, če boste sami. Poskrbite, da bo to čim redkeje. Še najlepše vam bo v dvoje.
Bik od 22.4. do 20.5.
Partner bo vsak dan bolj nestrpen, ker vama še ni uspelo uresničiti velike želje, pa čeprav sta se oba trudila. In to kar nekaj tednov. Zato bodo majhni prepiri vse bolj pogosti. Ti vas bodo dodatno utrujali, zato boste bežali v osamo. Po nekaj dneh boste ugotovili, da ste jo potrebovali. Umirili se boste. Ko bo duša bolj mirna, boste tudi lažje načrtovali, kako naprej. Pri tem partnerja vključite v načrte. Najslabše bi bilo, če bi jih iz užaljenosti delali sami. Zaupanje je temelj vajinega odnosa, zato ga nikar ne izgubite. Počutje ne bo takšno kot je po navadi. Poiščite vzrok, saj vse ni le v glavi.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Spoznali boste, da ste nekaterim sodelavcem grožnja. Sploh, ker sami nimajo ne idej ne volje in ne želje, da bi delali toliko kot vi. Naj vas to ne moti. Pazite se le tistih, ki vam odkrito zavidajo, pa tudi tistih, ki za zdaj še molčijo, a veste, da jih vaše početje moti. Doma pa se lahko sprostite. Partnervas bo razvajal in oboževal. Ne le, da mu boste hvaležni, vračali mu boste dvojno. In da, mnogi vam bodo zavidali tudi vajino srečo. Kot da ste zadnje čase obdani s povsem napačnimi ljudmi, kajne? Le zakaj je tako. Odgovora ne bo lahko poiskati.
Rak od 22.6. do 22.7.
Zelo vam bo težko, ko boste morali že ob koncu tega tedna spremeniti načrt, ki je nastajal kar nekaj časa. Tik pred zdajci si zadnje čase vse prevečkrat premislite, zato vas mnogi nimajo več za zanesljivega. Doslej vam je bilo vseeno, tokrat pa vam ne bo, saj boste razočarali nekoga, ki ga izjemno cenite. Po svoje se ga tudi bojite, saj veste, da se mu ni dobro zameriti. Odločili pa se boste, da boste živeli tako kot paše vam in ne tako, kot od vas pričakujejo drugi. To bo veljalo tudi za partnerja, ki tega res ne bo vesel. Glava bo od sobote do torka polna težkih misli. Zamotite se s fizično aktivnostjo.
Lev od 23.7. do 23.8.
Še vedno boste žalostni in prizadeti. Tolažili se boste na različne načine, še največkrat s tem, da se boste kmalu lahko več ukvarjali s sabo in svojim zdravjem in manj z delom, ki vas sploh ne veseli več. Dokazali boste, da še vedno velja rek, kjer je volja, je tudi pot. Rezultati vam bodo dali nov polet in željo po še več in še bolje. Kar pa sploh ne bo slabo. Telesno počutje bo za ta letni čas, ko se čisto premalo gibljete, dobro. Da bo tako tudi ostalo, se boste začeli truditi prihodnji teden. Načrtno. Vztrajajte, saj prvi dnevi ne bodo prijetni. Če boste za boljše počutje in kondicijo poskrbeli v dvoje, bo šlo lažje. Pa še bolj zabavno bo.
Devica od 24.8. do 23.9.
Že ob koncu tedna boste pozabili na vse težave. Tudi zato, ker se boste nagradili z darilom, o katerem ste dolgo sanjali. Čeprav ob nakupu ne boste brez slabe vesti, vam bo prinesel veliko veselja. Čeprav boste morali zaradi tega pri drugih stvareh zatiskati pas, boste zadovoljni. S sabo in svojimi odločitvami. Zdravje bo dobro, majhne težave bodo hitro izzvenele. Zvezde bodo še vedno na vaši strani. Brez pretiravanja lahko rečete, da vas razvajajo. Dogodek, ki vas bo v naslednjih dneh najbolj razveselil, bo zelo oseben. Zato sreče ne boste delili z nikomer.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Nekaj napetih dni je pred vami. Zdelo se vam bo, da se s partnerjem oddaljujeta, pa še sami ne boste vedeli, zakaj. Morda je vzrok tudi v vas, čeprav tega nočete videti. Lahko, da ste prezahtevni, zato se je začel umikati v svoj svet in bežati od obveznosti, ki mu jih nalagate. Lahko pa, da imata oba preprosto preveč dela in obveznosti, v času, ko sta skupaj, pa nimata energije, da bi se posvečala drug drugemu. Poskusite s prijaznostjo in hudomušnostjo rešiti rahlo načeto zvezo, saj se bo sicer kriza v naslednjih tednih močno poglabljala. Zdravje? Bleščeče ne bo, slabo pa tudi ne. Isto velja tudi za finance.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
Poslušajte svoj notranji glas, pa boste videli, da se bo vse dobro izteklo. Četudi morda ne bo šlo zelo na hitro, vi pa boste vsak dan bolj nestrpni. Še najbolj zadovoljni boste z zdravjem. Počutili se boste vsak dan bolje. Zagotovo so pomagale ure, ko ste se posvečali le sebi in svoji družini. V minulih dneh jih je bilo več kot po navadi. Kot kaže, je vse, kar vas je doletelo prve dni februarja, končno minilo. Tudi konec meseca in prvi dnevi v marcu bodo optimistični. Vrača se vam stara forma. Izkazali se boste tudi v poslu. Kupčija bo tako dobra, da bo to presenetilo tudi vas.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Čeprav največkrat delate z glavo, vas je v minulih dneh oplazila pomlad in vam kuštrala misli. Čeprav tista prava, koledarska, šele prihaja, boste vsak lep dan izkoristili za fizično delo v naravi. Počeli boste stvari, ki jih po navadi počnete le nekajkrat na leto, zato bodo mišice protestirale. Bolele in pekle bodo le nekaj dni. Reševalo vas bo to, da si boste vsaj zvečer znali vzeti čas zase in za svoje telo. Partner vas bo jezil, kot že dolgo ne. Prav nič ne bo poslušen. Vaše ideje se mu bodo zdele nesmiselne. Ne izgovarjajte se preveč, saj ga bo minilo. Ima svoje težave, ki se vam jih boji zaupati. A vam jih bo. In potem se vam bodo vaše zdele zelo majhne.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Na trnih boste, in to predvsem zaradi finančnih zagat. Denarja, ki ga pričakujete že nekaj časa, še vedno ne bo od nikjer. Vsaka napakica na finančnem področju vas bo zato tudi v naslednjih dneh drago stala. Bodite pozorni in pazljivi, predvsem pa bodite strpni. Sicer se zna zgoditi, da se boste tolkli po glavi, ker niste bili bolj pazljivi. Naj vam bo to, kar se vam dogaja, ker ste preveč zaupali ljudem, ki ste jih celo zelo dobro poznali, dober nauk za prihodnost. Vsaj nekaj časa zaupajte le sebi. Partnerju pa raje ne povejte vsega. Še njega bi spravili v šok.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Ko boste že mislili, da ste na zeleni veji, se bo ta zlomila. Spoznali boste, kako dolge so lahko noči. Ker se z nespečnostjo niste pogosto srečevali, bo to za vas šok. Čeprav slutite, kaj delate narobe, pot iz osebnega pekla, ki se bo še stopnjeval, ne bo lahka. Poskusitesi pomagati s povsem naravnimi metodami. Doslej so pri vas delovale. Tokrat bo morda treba vložiti več energije in časa, da boste občutili olajšanje. A bo vredno. Še najbolj pa vam bo pomagal popoln odklop v času, ki ga ne boste preživljali v službi, saj vam ta ne pomeni več tako velikega izziva, kot vam ga je. Odnosi s sodelavci še nekaj časa ne bodo boljši, žal.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Le še nekaj napornih dni je pred vami, pa boste spet lažje zadihali. Kamen se vam bo od srca odvalil najpozneje sredi prihodnjega tedna. Podpis neke pogodbe bo stekel tako kot si želite, pa tudi finance boste spravili v red. Morda celo s pomočjo posojila. Ne imejte slabe vesti, saj niste zabredli. Reševali boste zaplete, ki jih niste povzročili sami. Želeli pa si boste, da bi več časa preživeli z ljudmi, ki jih imate radi in vam čustva tudi vračajo. Ni jih prav veliko, so pa tisti toliko več vredni. To jim boste tudi pokazali. Družina bo vaš varni pristan, dobri prijatelji pa bodo poskrbeli, da bo praznovanje osebnega praznika ravno prav bučno.
■
■
Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 24
24
TV SPORED
«»^AS
23. februarja 2017
Četrtek, 23. feberuarja
Petek, 24. feberuarja
Sobota, 25. feberuarja
Nedelja, 26. feberuarja
Ponedeljek, 27. feberuarja
Torek, 28. feberuarja
Sreda, 1. marca
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
06.00	Kultura
06.05	Odmevi
07.00	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.45	Turbulenca
12.20	Danes dol, jutri gor, 20/35
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Dokumentarna oddaja
14.25	Slovenci v Italiji
15.00	Pod drobnogledom, tv Lendava
15.30	Svetovni popotnik: Balkanski
polotok
16.30	Po Sloveniji
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Ugriznimo znanost
17.55	Novice
18.05	Knjiga o džungli, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Studio 3
21.55	Vreme
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Osmi dan
23.40	Sveto in svet
00.30	Ugriznimo znanost
01.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.25	Dnevnik, ponov.
02.15	Info-kanal
TV SLO T
06.30	Otroški kanal
07.00	Neli in Cezar, ris.
07.05	Zajček Belko, ris.
07.10	Pipi, Pupu in Rozmari, ris.
07.15	Pavle, rdeči lisjaček, ris.
07.20	Tilka in prijatelji, ris.
07.30	Traktor Tom, ris.
07.45	Krtek, ris. nan.
08.10	Lepši svet, ris.
08.15	Danov Dinosvet, nan.
08.35	Presneto štirinajsto, 4/13
09.00	Presneto štirinajsto, 5/13
09.25	Konci in začetki, dok. film
09.40	To bo moj poklic: Podjetnik, 2. del
10.25	Kino Fokus
10.50	Alpe, Donava, Jadran
11.30	Posebna ponudba
12.05	Odmev davnine: Gorska bitja,1/3
12.45	Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Ž),
kvalif., prenos iz Lahtija
14.20	Ema 2017, 2. predizbor, ponov.
16.15	Nord. smuč., sp, smuč. teki,
sprint, prenos iz Lahtija
18.00	Halo TV
19.10	Male sive celice, kviz
20.00	Vina sveta, 1/13
20.50	Avtomobilnost
21.20	Osamljeni planet - 1000
fantastičnih doživetij
21.40	Klub zdravja Dallas, am. film
23.35	Slovenska jazz scena
00.30	Glasbeni spoti
01.30	Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Ž),
kvalif., posn. iz Lahtija
02.35	Nord. smuč., sp, smuč. teki,
sprint, posn. iz Lahtija
03.50	Zabavni kanal
05.10	Glasbeni spoti
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Slonček Benjamin, ris.
07.25	Oddbods, ris.
07.30	Tačke na patrulji, ris.
07.55	Maša in medved, ris.
08.05	Peter Pan, ris.
08.30	Tv prodaja
08.45	Ostani z menoj, nan.
09.40	Tv prodaja
10.10	Sestrske vezi, nan.
11.05	Tv prodaja
11.20	Srčna kraljica, nan.
12.15	Tv prodaja
12.30	Utripajoča srca, nan.
13.30	Komisar Rex, nan.
14.35	Varuhi podeželja, nan.
15.35	Ostani z menoj, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Sestrske vezi, nan.
17.55	Komisar Rex, nan.
18.55	24ur, vreme
18.58	24ur
20.00	Usodno vino, nan.
21.00	Medeni tedni z mamo, am. film
22.45	24ur zvečer
23.20	Princ podzemlja, nan.
00.05	Laurine skrivnosti, nan.
01.00	Igra prestolov, nan.
02.00	Lov na morilca, nan.
02.45	24ur zvečer, ponov.
03.20	Zvoki noči
08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Pop Corn, Neisha, Ina Shai
11.05	Kuhinjica, Izobraževalna oddaja
11.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.00	Videostrani, obvestila
15.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.30	Videostrani, obvestila
17.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
17.55	Napovedujemo
18.00	Čas za nas, tabornike!
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Naj viža
21.15	Regionalne novice 3
21.20	Vpliv digitalizacije na delovno pravo
21.50	Videospot dneva
21.55	Iz oddaje Dobro jutro
22.55	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.25	Videostrani, obvestila
05.55	Kultura
06.00	Odmevi
07.00	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
12.00	Ugriznimo znanost
12.25	Danes dol, jutri gor, 21/35
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Studio 3
15.20	Mostovi Hidak
16.05	Duhovni utrip
16.25	Profil
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Slovenski magazin
17.55	Novice
18.00	Infodrom
18.15	Pujsa Pepa, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
20.00	EMA 2017, finale
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Surova balada, am. film
00.40	Profil, ponov.
01.05	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.30	Dnevnik, ponov.
02.25	Info-kanal
TV SLO T
06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.35 07.40 08.00 08.25 08.40 09.25
Otroški kanal Zajček Belko, ris. Pipi, Pupu in Rozmari, ris. Pavle, rdeči lisjaček, ris. Tilka in prijatelji, ris. Traktor Tom, ris. Lepši svet, ris. Danov Dinosvet, nan. Presneto štirinajsto, 6/13 Infodromova misija, dok. film Bleščica, odd. o modi Nord. smuč., sp, kombin., posam. tekma na srednji skakalnici, smuč. skoki, prenos iz Lahtija 10.25 Alp. smuč., sp, komb. (Ž), SVSL,
prenos iz Crans Montane 11.10 Alp. smuč., sp, smuk (M), prenos
iz Kvitfjella 12.20 Nord. smuč., sp, kombin., posam. tekma na srednji skakalnici, smuč. tek, prenos iz Lahtija 13.15 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), posam. tekma na srednji skakalnici, kvalif., prenos iz Lahtija
14.30 Alp. smuč., sp, SL (Ž), komb.,
prenos iz Crans Montane 15.35 Migaj raje z nami 16.15 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Ž), posam. tekma, prenos iz Lahtija 18.15 Magazin Fifa - Pot v Rusijo, odd.
o nogometu 18.45 Timi gre, ris. 18.55 Liki, ris. 19.15 Firbcologi 19.40 Infodrom 20.00 Nisi zame, franc. film 21.50 Derren Brown: Strah in vera, 1. del
22.40 Polnočni klub
23.50 Svetovni popotnik: Balkanski
polotok 00.45 Glasbeni spoti 01.45 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), posam. tekma na srednji skakalnici, kvalif., posn. iz Lahtija
02.50 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Ž), posam. tekma, posn. iz Lahtija 04.30 Alp. smuč., sp, smuk (M),
posnetek iz Kvitfjella 05.10 Glasbeni spoti
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Slonček Benjamin, ris.
07.25	Oddbods, ris.
07.30	Tačke na patrulji, ris.
07.55	Maša in medved, ris.
08.05	Peter Pan, ris.
08.30	Tv prodaja
08.45	Ostani z menoj, nan.
09.40	Tv prodaja
10.10	Sestrske vezi, nan.
11.05	Tv prodaja
11.20	Srčna kraljica, nan.
12.15	Tv prodaja
12.30	Utripajoča srca, nan.
13.30	Komisar Rex, nan.
14.35	Varuhi podeželja, nan.
15.35	Ostani z menoj, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Sestrske vezi, nan.
17.55	Komisar Rex, nan.
18.55	24ur, vreme
18.58	24ur
20.00	Usodno vino, nan.
21.00	Lov za svobodo, am. film
23.05	24ur zvečer
23.40	Eurojackpot
23.45	Princ podzemlja, nan.
00.35	Mojster za zmenke, am. film
02.20	24ur zvečer, ponov.
02.55 Zvoki noči
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Na viža
11.20	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.45	Videospot dneva
11.50	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.20	Videostrani, obvestila
15.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.30	Videostrani, obvestila
17.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
17.55	Napovedujemo
18.00	Miš maš
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Videospot dneva
18.50	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Popotniške razglednice
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Tori Tango, koncert
22.30	Videospot dneva
22.35	Iz oddaje Dobro jutro
23.35	Lestvica zabavnih in narodnozab.
00.00	Videostrani, obvestila
05.50	Kultura
06.00	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke: Ali me poznaš:
Jaz sem deževnik
07.05	Smrkci, ris. nan.
07.30	Tabaluga, ris. nan.
07.55	Studio Kriškraš: Kdo bo ukanil
zlobnega volka
08.15	Čudogozd: Igrajva se skupaj
08.25	Srečo kuha cmok: Tista o
čudežnem smaragdnem bavbavu
08.40	Mulčki, ris.
08.50	Armanova skrivnost, 3/13
09.15	Mulčki, ris.
09.20	Male sive celice, kviz
10.20	Adrenalinci: Skok z elastiko
10.50	Vina sveta, 1/13
11.40	Tednik
12.40	Kaj govoriš?=So vakeres?
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.25	O živalih in ljudeh
13.50	Na vrtu, svet. odd.
14.20	Osamljeni planet - 1000
fantastičnih doživetij
15.00	Planet Zemlja, 3/6
16.00	Od blizu, pogov. odd.
17.00	Poročila, šport, vreme
17.20	Odmev davnine: Baba, 2/3
17.45	Taksi, kviz z Jožetom
18.00	Pregrehe brez greha, kuhar. odd.
18.30	Ozare
18.40	Kalimero, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
20.00	Kdo bi vedel
21.15	Bučke, sat. inf. odd.
21.40	Prevara (II.), 8/12
22.40	Poročila, šport, vreme
23.15	Savlov sin, madž. film
01.05	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.35	Dnevnik, ponov.
02.25	Info-kanal
07.00	Živ žav
sledi	Ozi bu, ris.
07.05	Minka, ris.
07.10	Krtek, ris.
07.15	Timi gre, ris.
07.25	Kioka, ris.
07.35	Liki, ris.
07.40	Fletni Gaji, ris.
07.50	Pujsek Bibi, ris.
08.00	Vipo, ris.
08.10	Pri Slonovih, ris.
08.20	Pipi, Pupu in Rozmari, ris.
08.30	Peter Zajec, ris.
08.40	Tilka in prijatelji, ris.
08.50	Dinotačke, ris.
09.05	Piknik s torto, ris.
09.10	Pujsa Pepa, ris.
09.15	Kalimero, ris.
09.25	Knjiga o džungli, ris.
09.40	Smrkci, ris.
10.00	Bacek Jon, ris.
10.10	Danov Dinosvet, nan.
10.50	Prisluhnimo tišini, izob. odd.
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.25	Ema 2017, finale
15.20	Modna hiša Velvet, 2/16
16.45	Kino Fokus
17.00	Poročila, šport, vreme
17.20	Vikend paket
18.40	Tilka in prijatelji, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
20.00	Več po oglasih, 14/18
20.30	Žarometi, podelitev medijskih nagrad
22.10	Poročila, šport, vreme
22.40	Flavtistka Irena Grafenauer in
harfistka Marta Graf
23.40	Dnevnik Slovencev v Italiji
00.05	Dnevnik, ponov.
01.00	Info-kanal
05.55	Utrip
06.05	Zrcalo tedna
07.00	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.15	Pregreha brez greha
10.45	10 domačih
11.15	Vem!, kviz
12.00	Kaj govoriš?=So vakeres?
12.20	Danes dol, jutri gor, 22/35
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.30	Sveto in svet
14.25	Osmi dan
15.00	Dober dan, Koroška
15.30	Armanova skrivnost, 3/13
15.55	Z glasbo in s plesom
16.25	Oskarji - dan potem
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Adrenalinci, dok. ser.
17.55	Novice
18.00	eRTeVe
18.10	Ozi bu, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
20.00	Tednik
21.00	Studio city
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Umetni raj
23.40	Glasbeni večer
00.55	Oskarji - dan potem, ponov.
01.25	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.50	Dnevnik, ponov.
02.40	Info-kanal
05.40	Kultura
05.45	Odmevi
07.00	Dobrojutro
08.00	Poročila
08.08	Dobrojutro
09.00	Poročila
09.08	Dobrojutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.45	Obzorja duha: Idol mladih
12.25	Danes dol, jutri gor, 23/35
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.30	Studio city
14.40	eRTeVe
15.00	Kanape, tv Lendava
15.35	Studio kriškraš: Kdo bo ukanil
zlobnega volka
15.55	Čudogozd: Igrajva se skupaj
16.05	SrečoKuha cmok: Tista o
čudežnem smaragdnem bavbavu
16.30	Po Sloveniji
17.00	Poročila, šport, vreme
17.25	Posebna ponudba
17.55	Novice
18.05	Poldi, ris.
18.15	Pavle, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Oproščen, 6/10
20.50	Skriti obraz Silicijeve doline, dok.
odd.
21.55	Vreme
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Spomini: Valerija Skrinjar, 1. del
00.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
00.55	Dnevnik, ponov.
01.50	Info-kanal
TV SLO T TV SLO T
01.00 Info-kanal
TVSLOr n-vSLOr
06.10 10 domačih
06.10 10 domačih 07.00 Najboljše jutro 08.55 Smuč. prostega sloga, sp, smuč.
kros, prenos iz Sunny Valleya 10.25 Alp. smuč., sp, SVSL (Z), prenos iz
Crans Montane 11.55 Alp. smuč., sp, smuk (M), prenos
iz Kvitfjella 13.20 Nord. smuč., sp, smuč. teki (M),
skiatlon, prenos iz Lahtija 14.45 10 domačih 15.30 Čarokuhinja pri atu: Slovenske gorice
16.00 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), posam. tekma na srednji skakalnici, prenos iz Lahtija 18.30 Derren Brown: Strah in vera, 1. del
19.30 Adrenalinci: Skok z elastiko, dok. ser.
20.00 Koncert, koprod. film 22.00 Zvezdana
22.40 Večer v Palladiumu (II.), 4/5 23.30 Popšop, ponov. 00.05
Boštjan Gombač z Big Bandom Rtv Slovenija 01.30 Bleščica, odd. o modi 02.05 Glasbeni spoti 03.05 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), posam. tekma na srednji skakalnici, posn. 04.55 Zabavni kanal
06.30 Duhovni utrip
06.45 Glasbena matineja
07.10 Posebna ponudba
08.00 Odmev davnine: Baba, 2/3
08.45 Avtomobilnost
09.25 Nord. smuč., sp, smuč. teki (Ž),
skiatlon, posn. 10.25 Alp. smuč, sp, komb., SVSL (Ž), prenos
11.55 Alp. smuč., sp, SVSL (M), prenos 12.50 Nord. smuč., sp, smuč. teki,
ekipni sprint, vključ. v prenos 13.30 Alp. smuč., sp, komb., SL (Ž), prenos
14.30 Nord. smuč., sp, komb., ekipna
tekma, prenos 16.00 Nord. smuč.,, sp, smuč. skoki, tekma mešanih ekip, prenos 18.35 Košarka, pokal članic, finale,
prenos iz Celja 20.30 Žrebanje Lota 20.40 Planet Zemlja (II.), 4/6 21.30 Inside - Offside, dok. odd. 22.00 Ida, poljski film 23.20 Bučke, sat. inf. odd. 23.45 Vikend paket 00.55 Glasbeni spoti 01.55 Nord. smuč., sp, smuč. skoki, tekma mešanih ekip, posn. 03.45 Alp. smuč., sp, SVSL (M), posn. 04.40 Zabavni kanal 05.25 Glasbeni spoti
06.30	Otroški kanal
07.00	Ulica sanj, ris.
07.05	Neli in Cezar, ris.
07.15	Zajček Belko, ris.
07.20	Pipi, Pupu in Rozmari, ris.
07.25	Pavle, rdeči lisjaček, ris.
07.30	Tilka in prijatelji, ris.
07.50	Kioka, ris.
08.00	Krtek, ris.
08.25	Frančkov Fonzek, ris.
08.40	Lepši svet: Elektrika, ris.
08.45	Danov Dinosvet, otr. nan.
09.25	Presneto štirinajsto, 7/13
09.50	Urbani športi, dok. film
10.05	Knjiga o džungli, ris. film
11.10	To bo moj poklic: Tapetnik, 1. del
11.35	Dobro jutro
14.10	Polnočni klub
15.40	Ljudje in zemlja
16.45	Avtomobilnost
17.25	Taksi, kviz z Jožetom
18.00	Halo TV
18.55	Timi gre, ris.
19.05	Kioka, ris.
19.10	Liki, ris.
19.15	Krtji sestrici, ris.
19.25	Studio kriškraš: Kdo bo ukanil
zlobnega volka
20.00	Svetovni popotnik: Jeruzalem in
Zahodni breg
20.45	Luther (IV.), 2/2
21.40	Inšpektor Tschliller, 2/2
23.15	Pobeg iz Rige, dok. odd.
00.25	Glasbeni spoti
01.25	Zabavni kanal
05.25	Glasbeni spoti
06.00
07.00
07.01 07.30 07.50 08.05 08.15 08.40 09.05 09.30 09.55 10.20 10.45 11.00 11.55 12.50 13.05 14.00 15.50 17.35 18.55 18.58 20.00 21.55 23.40 01.30 02.25
05.25 Glasbeni spoti	05.25 u^mspou	AAA
nan pop	P°P
IV VVI	06.0 24ur, ponov.
06 00 24iir nnnnvitev	n7nn aw^l/Dúni^min He
24ur, ponovitev OTO čira čara Radovednica Bibi, ris. Viking Viki, ris. Telebajski, ris. Maša in medved, ris. Trgovinica za živali, ris. Peter Pan, ris. Winx klub, ris. Lego Ninjago, ris. Lego vilini, ris. Slugterra, ris.
Daflas, aan. Dallas, nan. Tv prodaja
Ameriška supervaruška, am. ser. Točno opoldne, am. film Turbo, am. film
Hipnoza: Dobra zabava, ponov.
24ur vreme
24ur
Nore na denar, am. film Gravitacija, am. film Solaris, am. film Borgijci, nan. Zvoki noč
06.00	24ur, ponovitev
07.00	OTO čira čara
07.01	Radovednica Bibi, ris. 07.30	Viking Viki, ris. 07.55	Telebajski, ris. 08.05	Maša in medved, ris. 08.15	Mia iniaz, ris. 08.40	Peter Pan, ris. 09.05	Winx klub, ris. 09.30	Lego Ninjago, ris. 09.55	Oddbods, ris.
10.00	Slugterra, ris.
10.25	Tv prodaja
10.40	Dallas, nan.
11.35	Dallas, nan.
12.30	Tv prodaja
12.45	Ameriška supervaruška, am. ser.
13.40	Častnik iz Eastwicka, am. film
16.00	Ledena doba 3, am. film
17.45	Vrtičkanje
18.20	Zdravo, Tereza!
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Hipnoza: Dobra zabava
21.25	Tisti veseli dan, am. film
23.10	TV mreža, am. film
01.40	Borgijci, nan.
02.35	Zvoki noči
© ©
06. 0 07.00 07.25 07.30 07.55 08.05 08.30 08.45 09.40 10.10 11.05 11.20 12.15 12.30 13.30 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 21.55 22.30 23.20 00.15 01.20 02.10
24ur, ponov. Slonček Benjamin, ris. Oddbods, ris. Tačke na patrulji, ris. Maša in medved, ris. Peter Pan, ris. Tv prodaja Ostani z menoj, nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Tv prodaja Srčna kraljica, nan. Tv prodaja Utripajoča srca, nan. Komisar Rex, nan. Varuhi podeželja, nan. Zbudil bi se s teboj, nan. 24ur popoldne Ostani z menoj, nan. Komisar Rex, nan. 24ur vreme 24ur
Usodno vino, nan. Smrtonosno orožje, nan. 24ur zvečer Princ podzemlja, nan. Laurine skrivnosti, nan. Igra prestolov, nan. Lov na morilca, nan. 24ur zvečer
08.25 Lestvica zabavnih in
narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, 09.40 Ustvarjalne iskrice (192),
Denarnica sovica 09.50 Napovedujemo 09.55 Videospot dneva 10.00 Popotniške razglednice, Filipini 11.00 Lestvica zabavnih in
narodnozab. 11.30 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in
narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in
narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike! 18.40 Napovedujemo 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2459. VTV magazin, regionalni
informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Napovedujemo 20.30 Iz glasbenega arhiva VTV: V
pomlad v Smehom, 2. del 21.40 Jutranji pogovori 23.10 Bonton na stopnicah, v dvigalu,
pri vratih 23.40 Lestvica zabavnih in
narodnozab. 00.00 Videostrani, obvestila
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in
narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš
09.40 2458. VTV magazin, regionalni
informativni program 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 2459. VTV magazin, regionalni
informativni program 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Vpliv digitalizacije na delovno pravo
11.00 Kmetijski razgledi 11.30 Aktualno: Splošna bolnišnica Celje
12.30 Tori Tango, posnetek koncerta 13.45 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 14.35 Lestvica zabavnih in
narodnozab. 15.00 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in
narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (191), Stojalo za lučke
18.20 Nanovo, Spoznajte oblikovalca
novega kovanca za 2 evra 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn, Neisha, Ina Shai 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica zabavnih in
narodnozab. 00.20 Videostrani, obvestila
02.45 Zvoki noči
©
08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55 Napovedujemo
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja
10.00 Napovedujemo
10.05 2459. VTV magazin, regionalni
informativni program 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Videospot dneva 10.35 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.25 Lestvica zabavnih in
narodnozab. 11.55 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in
narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in
narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Nega osebe z demenco 19.00 Regionalne novice 2 19.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pogledi svetniške skupine SD na
dogajanje v MO Velenje 20.30 Regionalne novice 3 20.35 Dornavski cigani, dokumentarni film
20.50 V pomlad v Smehom, 2. del 22.05 Iz oddaje dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in
narodnozab. 23.55 Videostrani, obvestila
06.30	Otroški kanal
07.00	Ulica sanj, ris.
07.05	Neli in Cezar, ris.
07.15	Zajček Belko, ris.
07.20	Pipi, Pupu in Rozmari, ris.
07.25	Pavle, rdeči lisjaček, ris.
07.30	Tilka in prijatelji, ris.
07.40	Traktor Tom, ris.
07.50	Krtek, ris.
08.20	Frančkov Fonzek, ris.
08.35	Lepši svet, ris.
08.40	Danov Dinosvet, nan.
09.00	Presneto štirinajsto, 8/13
09.25	Romi, dok. film
09.55	To bo moj poklic: Tapetnik, 2. del
10.35	Žarometi, podelitev medijskih nagrad
12.35	Nord. smuč., sp, smuč. teki (Ž), 10 km v klasični tehniki, prenos
14.15	Dober dan
15.15	Skrivnost bohinjskega zlata, dok.
feljton
16.00	Kdo bi vedel
17.15	Čarokuhinja pri atu: Šaleška dolina
17.30	Taksi, kviz z Jožetom
18.00	Halo TV
18.55	Timi gre, ris.
19.05	Kioka, ris.
19.10	Liki, ris.
19.20	Krtji sestrici, ris.
19.30	Pepi vse ve o kiparstvu, nan.
20.00	Učinek placeba, dok. odd.
20.50	Prava ideja
21.25	Večer v Palladiumu (II.), 4/5
22.15	Votla krona, 8/10
23.10	Interieri, eksperimentalni film
23.40	Glasbeni spoti
00.40	Nord. smuč., sp, smuč. teki (Ž),
10 km v klasični tehniki
02.00	Zabavni kanal
05.10	Glasbeni spoti
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Slonček Benjamin, ris.
07.25	Oddbods, ris.
07.30	Tačke na patrulji, ris.
07.55	Maša in medved, ris.
08.05	Peter Pan, ris.
08.30	Tv prodaja
08.45	Ostani z menoj, nan.
09.40	Tv prodaja
10.10	Zbudil bi se s teboj, nan.
11.05	TV prodaja
11.20	Srčna kraljica, nan.
12.15	Tv prodaja
12.30	Utripajoča srca, nan.
13.30	Komisar Rex, nan.
14.35	Varuhi podeželja, nan.
15.35	Zbudil bi se s teboj, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Ostani z menoj, nan.
17.55	Komisar Rex, nan.
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Usodno vino, nan.
21.00	Preverjeno
22.00	24ur zvečer
22.35	Princ podzemlja, nan.
23.25	Laurine skrivnosti, nan.
00.20	Igra prestolov, nan.
01.20	Lov na morilca, nan.
02.10	24ur zvečer, ponov.
02.45	Zvoki noči
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Pogledi svetniške skupine SD na
dogajanje v MO Velenje
10.35	Dornavski cigani, dok. film
10.50	Kuhinjica, Izobraževalna oddaja
11.20	Lestvica zabavnih in narodnozab.
11.45	Videostrani, obvestila
15.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.30	Videostrani, obvestila
17.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
17.55	Napovedujemo
18.00	Mojca in medvedek Jaka,
Mravljice in mravljinčki
18.40	Videospot dneva
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2460. VTV magazin
20.20	Kultura, informativna oddaja
20.25	Napovedujemo
20.30	Dotiki gora: Slapovi v Peklu
20.50	Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu
21.20	Pustni karneval na Ptuju
23.05	Iz oddaje Dobro jutro
00.05	Lestvica zabavnih in narodnozab.
00.30	Videostrani, obvestila
05.40	Kultura
05.45	Odmevi
07.00	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.50	Umetni raj
12.25	Danes dol, jutri gor, 24/35
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.30	Intervju: dr. Verica Trstenjak
14.35	Duhovni utrip
15.00	Mostovi - Hidak
15.40	Male sive celice, kviz
16.30	Po Sloveniji
17.00	Poročila, šport, vreme
17.25	Turbulenca
17.55	Novice
18.05	Zajček Belko, ris.
18.10	Pipi, Pupu in Rozmari, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Oboževalka, franc. film
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Ameriška pisma, češki film
00.50	Turbulenca
01.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.55	Dnevnik, ponov.
02.50	Info-kanal
TV SLO T
06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.30 07.40 08.10 08.15 08.35 09.00 09.15 10.00 10.55
Otroški kanal Minka, ris. Zajček Belko, ris. Pipi, Pupu in Rozmari, ris. Pavle, rdeči lisjaček, ris. Tilka in prijatelji, ris. Traktor Tom, ris. Krtek, ris. nan. Lepši svet: Promet, ris. Danov Dinosvet, nan. Presneto štirinajsto, 9/13 Moje telo, dok. film Kanape, tv Lendava 10 domačih
Nord. smuč., sp, komb., smuč. skoki, posam. tekma na veliki skakalnici, jirenos 12.30 Nord. smuč., sp, smuč. teki, 15 km (M) v klas. tehniki, prenos 14.15 Dober dan
15.10 Nord. smuč., sp, komb., smuč.
teki, prenos 16.45 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), posam. tekma na veliki skakalnici, kvalif., prenos 18.35 Prava ideja 19.05 Timi gre, ris. 19.15 Čudogozd: igrajva se skupaj 19.25 19.30 SrečoMa cmok 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Gianni Schicchi, posn. opere 21.00 Od blizu, pogov. odd. 21.50 Bleščica, odd. o modi 22.25 Aritmija 22.55 Aritmični koncert 00.30 Glasbeni spoti 01.30 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), posam. tekma na veliki skakalnici, kvalif., posn. 03.00 Nord. smuč., sp, smuč. teki, 15 km (M) v klasični tehniki, posn. 04.15 Zabavni kanal 05.25 Glasbeni spoti
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Dežela pred časom, ris.
07.25	Oddbods, ris.
07.30	Tačke na patrulji, ris.
07.55	Maša in medved, ris.
08.05	Peter Pan, ris.
08.30	Tv prodaja
08.45	Ostani z menoj, nan.
09.40	Tv prodaja
10.10	Zbudil bi se s teboj, nan.
11.05	Tv prodaja
11.20	Srčna kraljica, nan.
12.15	Tv prodaja
12.30	Utripajoča srca, nan.
13.30	Komisar Rex, nan.
14.35	Varuhi podeželja, nan.
15.35	Zbudil bi se s teboj, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Ostani z menoj, nan.
17.55	Komisar Rex, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Usodno vino, nan.
21.00	Jeklene magnolije, am. film
22.40	24ur zvečer
23.15	Princ podzemlja, nan.
00.05	Laurine skrivnosti, nan.
01.00	Igra prestolov, nan.
02.00	Lov na morilca, nan.
02.50	24ur zvečer, ponov.
03.25 Zvoki noči
©
08.25 Lestvica zabavnih in
narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2460. VTVmagazin, regionalni
informativni program 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu
11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.20 Lestvica zabavnih in
narodnozab. 11.45 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in
narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in
narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (193), 18.20 Žogarija 18.40 Regionalne novice 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Aktualno 21.00 Regionalne novice 21.05 Napovedujemo 21.10 Pop Corn, Radio Mondo, Hamo&
Tribute 2 love 22.10 Iz oddaje Dobro jutro 23.10 Lestvica zabavnih in
narodnozab. 23.40 Videostrani, obvestila
Naš čas, 23. 2. 2017, barve: CM K, stran 25
23. februarja 2017
«»SÜAS
PRIREDITVE
25
KNJIŽNI kotiček
BATISTA NAPOTNIK, TINA: Tunel
od - Odrasli / 821.163.6 Slovenski družbeni roman
Zanimiv literarni prvenec doktorice medicinskih znanosti, raziskovalke v Laboratoriju za biokibernetiko na Fakulteti za elektrotehniko. Ob profesionalni usmerjenosti v naravoslovje jo je vseskozi navduševala umetnost, tako glasba kot tudi film, slikarstvo, literatura ... Avtorica si je za temo prvenca izbrala krizo srednjih let štirih glavnih junakov. Vsi so izobraženi, glasbeniki, znanstveniki, na stopnji izobraževanja dosegli najvišjo raven, toda v vsakdanjem življenju osta-
ki jih potrebujemo za zdravje. In če bi vam slučajno zmanjkalo idej, najdete v tej knjižici več kot trideset preprostih receptov in nasvetov za zelenjavne jedi, kot so juhe, mineštre, pite, zvitke, zloženke in še kaj, da bo vaš jedilnik čim bolj pisan in bogat. Kratek priročnik bogatijo iskrice, ki opozarjajo na pravilno in lažjo pripravo zelenjave. Kot je tale: » Predvsem nekoliko starejši, že rahlo uveli jajčevci so lahko grenki. Grenkobe se znebimo tako, če rezine posolimo in jih pustimo 20 minut, da izcedijo tekočino. Nato jih speremo, ožamemo, ali odvečno tekočino popivnamo.« Zelenjava je ključ do zdravja.
VIRK, JANI: Med drevesi
od - Odrasli / 821.163-32 Slovenska kratka proza
Jani Virk je doštudiral nemščino na Filozofski fakulteti v Ljubljani in doktoriral na temo mita o Parsifvalu. Svoj literarni prvenec Preskok je izdal leta 1987 in zanj prejel nagrado zlata ptica. Je avtor šestnajstih knjig, od teh
jajo brez služb in brez prihodnosti. Krista, ena izmed glavnih junakinj romana, ostane kot doktorica znanosti čez noč brez službe. Ima uspešnega moža, tri odraščajoče otroke, živi življenje uspešne žene in matere, toda s časoma jo nezaposlenost začne najedati. Pošilja prošnje na vse strani, toda odgovori so le redki. Če pa so že, so kratki in poslani njej v vednost, da jo imajo v svoji evidenci ter da se ji bodo gotovo še oglasili. V tem času Krista prejme vabilo na obletnico mature. Le to jo vrne v čase, ko je bila močno povezana z dvema sošolcema ... Zgodbe glavnih junakov se prepletajo med seboj, dokler se na koncu usodno ne zapletejo. Tunel je v romanu sovpadanje štirih svetov. Nekateri zvozijo skozi tunel, drugi pa za vedno ostanejo v njem.
GOLOB, URBAN: Na beli steni
od - Odrasli / 82 - 94 Spomini
Urban Golob v avtobiografiji opisuje svojo bolezen na sa mem začetku življenja - ko je imel komaj devet let. Knjiga je preplet pripovedi in spominov na otroška leta v zavetju staršev in deda, utrinkov z onkološkega inštituta in opisov vzpona na neprepleza-ni Mera Peak 41 v Himalaji, mimo katerega se vrstijo fotografije bolezni in peklenskih vzponov. Avtor Urban Golob je plezalec, fotograf in novinar, snemalec Karničar-jevega spusta z Mont Everesta, urednik pri nekdanji reviji Grif, a obenem tudi diplomirani geograf in sociolog. Dosežki, ki bi jih 9-letnemu dečku, ki so mu operirali rakasti tumor in so mu odštevali dneve, ne bi pripisali. Njegova pripoved je namenjena ne samo bolnikom z rakom, ampak predvsem vsem tistim, ki ne vedo, kaj bi sploh počeli v svojem življenju ob polni energiji, zdravem telesu in tako ob blagostanju životarijo iz dneva v dan. Moč Golobove izpovedi je v neposrednosti, tako robustnega jezika njegove tovarišije, kot doživljanja ekstremnih naporov in bolečin. Skozi vse prehaja z veliko mero ravnodušnosti. Na njegovi odpravi zlomljeno koleno, zmrznjeni prsti, mraz, ki gloda, nimajo velike teže, so le nepomembni in samoumevni dogodki, ki spremljajo bivanje, tako kot svetloba, ki jo vsakič prinese jutro.
SUWA-STANOJEVIČ, MILENA: Zelenjavne jedi
od- Odrasli / 641 Priprava jedi
Raznovrstna in redna prehrana je ključ do zdravja. Redna pomeni, da pojemo najmanj tri in največ pet obrokov na dan. Raznovrstna pa zahteva malo naše ustvarjalnosti. Strokovnjaki svetujejo, da izbiramo živila rastlinskega izvora, predvsem zelenjavo in sadje, toda še vedno naj prevladuje zelenjava. Zelenjavo je tako kot sadje najbolj uživati sezonsko in surovo ali pa primerno obdelano, da ne izgubi dragocenih hranil,
je večina romanov in pet knjig kratke proze. Zadnje izdano njegovo delo Med drevesi sodi v zvrst kratke proze za odrasle. Sedem kratkih in nekaj malo daljših zgodb opisuje življenja posameznikov v njihovem vsakdanjiku. S prvo zgodbo avtor izpostavi odnos med očetom in sinom, o očetovih pričakovanjih, kaj vse bo njegov sin dosegel v življenju. Toda življenje je kot vedno nepredvidljivo, očetove sanje se razblinijo. Zgodbo Klav-dij na službeni poti bi v posameznih delih lahko brali tudi kot kriminalko. Klavdij sicer žensko reši, vendar se ne čuti vzhičenega. V zgodbi, ko nasilnež in njegov pes napade-ta Petra, ki s knjigo pod roko čaka prijateljico, bi lahko brali tudi metaforično, kot izraz netolerance družbeno močnejših do šibkejših. Virk je za zbirko Med drevesi izbral like iz slovenskega okolja. V njih išče tipičnost, junake postavi v brezizhodne položaje, nato pa z vpogledom vase sledi njihovim odločitvam. Napisano mojstrsko, kot vedno.
VIDMAR, JANJA:
Spodbujanje razvoja
vrednot s pomočjo mladinske problemske literature
ml - Mladina / 82.0 Literarna teorija
V strokovnem priročniku z naslovom Spodbujanje razvoja vrednot s pomočjo mladinske problemske literature avtorica predstavlja mogoče načine spodbujanja strpnosti, razumevanja drugačnosti in drugih socialnih vrednot ter hkrati razvoja kritičnega mišljenja na podlagi treh mladinskih literarnih del (Kebarie, Princeska z napako, Otroci sveta). Delo povezuje dve področji, mladinsko književnost in pedagogiko. Janja Vidmar je pisateljica, ki se s svojo odprtostjo z lahkoto približa mladim. Pogosto jih obiskuje na njihovih šolah in knjižnicah v lokalnem okolju. Mladi so v svojem okolju vpeti v razne oblike družbenih in socialnih sprememb, povezane s področja temeljnih vrednot, te pa se danes po mnenju različnih strokovnjakov dotikajo predvsem iskanja ravnovesja med lastno identiteto in identiteto družbe, v kateri se dogaja premik v sami naravi vrednot. Avtorica pravi: » Če smo pred desetletji med vrednote prištevali avtoriteto, red, pravila in trdo delo, danes z vdorom materialnih dobrin dajemo prednost karieri, individu-alizaciji, materialni varnosti in ekonomski blaginji.« Ob tem se nam zastavi vprašanje: » Ali res mora biti tako?«
■ AK
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 23. februar
10.00- Galerija Velenje
12.00 Zimske počitniške likovne delavnice
15.00- Večgeneracijski center - Planet
generacij 17.00 Ustvarjalnice, kreativno
preživljanje prostega časa 17.00- Društvo prijateljev mladine Levi
breg Velenje 19.00 Zala Klančnik - Čakre, delavnica 17.00 Knjižnica Velenje, mladinska soba Science Shop: Vloga žensk pri razvoju računalništva, predavanje 18.00 Galerija Velenje
Na čaju z Arjanom Preglom 19.00 Kino Velenje, velika dvorana Igor Bezget (solo kitara), koncert v sklopu Kreativne jazz klinike Velenje 2017 19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica S kolesom NaTuro, potopisno predavanje Pie Peršič in Andreja Martinčiča 20.30 Max klub Velenje
Sachal Vasandani Group, koncert v sklopu Kreativne jazz klinike Velenje 2017 22.00 Max klub Velenje
Jam Session v sklopu Kreativne jazz klinike Velenje 2017
Petek, 24. februar
18.00 Kino Velenje, velika dvorana Ray Colom - Yotam, Silberstein Project, koncert v sklopu Kreativne jazz klinike Velenje 2017 19.00 Vila Herberstein Kulinarični večer 20.00 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana
Kaja Draksler (klavir), koncert v sklopu Kreativne jazz klinike Velenje 2017 20.15 Kino Velenje, velika dvorana Miles Davis, filmska predstava v sklopu Kreativne jazz klinike Velenje 2017 21.00 eMCe plac
Mihajlov trio in Outsiders, koncert 22.00 Max Klub Velenje
Kurt Rosenwinkel Trio, koncert v sklopu Kreativne jazz klinike Velenje 2017 23.30 Max Klub Velenje
Jam Session v sklopu Kreativne jazz klinike Velenje 2017
Sobota, 25. februar
7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva
Mestna tržnica Velenje 9.00- Knjižnica Velenje, preddverje 13.00 Vsi kupujemo, vsi prodajamo -
knjižni sejem 10.00 Zbirno mesto: Titov trg
Kaj imajo skupnega Karel Destovnik Kajuh, javni mestni spomeniki in Fbunker galerija? Turistično vodenje za občane 17.00 KAC, Efenkova 61b
Jezus7: božji neprecenljivi dar, predavanje 18.00 Galerija Velenje
Jure Pukl Trio feat. Joe Sanders & Gregory Hutchinson in posebna gostja Melissa Aldana, koncert v sklopu Max klub Jazz festivala 18.00 Rdeča dvorana Velenje
Rokometna tekma rK Gorenje Velenje - Meshkov Brest 20.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvor. Matija Dedič (klavir), koncert v sklopu Kreativne jazz klinike Velenje 2017 21.00 eMCe plac
SSK Pustovanje 21.00 Max klub Velenje Pustovanje 2017 22.00 Galerija Velenje
Joe Sanders' Infinity, koncert v sklopu Kreativne jazz klinike Velenje 2017 23.30 Avla Kulturnega doma Velenje Jam Session v sklopu Kreativne jazz klinike Velenje 2017
Nedelja, 26. februar
10.00 Velenjski grad
Mladi muzealci - Pust, nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke 10.30 Restavracija Jezero Velenje 14.00 Marko Črnčec - Miha Koren - Pedja Milutinovič Trio, koncert v sklopu Kreativne jazz klinike Velenje 2017 18.0 Glasbena šola Velenje, Velika dvor. Zaključni koncert udeležencev Kreativne jazz klinike Velenje 2017
Ponedeljek, 27. februar
16.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v srbskem jeziku
Torek, 28. februar
8.00 Mestna občina Velenje, sejna dvor.
19. Seja sveta MO 15.00 Graška Gora, športno igrišče Pustno srečanje treh občin na Graški Gori 16.30 Zbirno mesto: Titov trg
Družinska pustna povorka (od trga do Rdeče dvorane) 17.00 Rdeča dvorana Velenje
Pust, pust, krivih ust! Veliko otroško pustno rajanje 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v angleškem jeziku
Sreda, 1. marec
13.00 Društvo NOVUS, Družinski center Harmonija
Stripovska zgodba, ustvarjalna delavnica
16.00 Stari trg 19, nad Hišo mineralov Šivamo uporabne izdelke, ustvarjalna delavnica 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic: O medvedjih navadah 17.30 Restavracija Jezero Salsa, plesni tečaj 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvor. Kako osvojiti fanta (4 simpl koraki), gledališka predstava abonmaja Mladost in izven 18.00 Rdeča dvorana Velenje
Rokometna tekma rG Gorenje Velenje: Rk Tatran Prešov 19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Predstavitev terapije s smehom in gestalt terapije, predavanje z delavnico
ŠOŠTANJ
Četrtek, 23. januar
18.00 Vila Mayer
Pustovanje pri Mayerjevih
Sobota, 25. januar
13.30 Vila Mayer
Sprejem Pusta šoštanjskega v Vili Mayer
15.00 Trg bratov Mravljak
64. mednarodni karneval pust šoštanjski, po karnevalu maškarada v šp. dvorani Šoštanj. Ponedeljek, 27. januar
18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir
KINO spored
v mali in veliki dvorani Hotela Paka
MILES DAVIS
Miles Ahead, biografska glasbena drama,
100 minut (ZDA)
Režija: Don Cheadle
Igrajo: Don Cheadle, Ewan McGregor,
Emayatzy Corinealdi, Lakeith Lee Stan-
field idr.
Petek, 24. 2., ob 20.15
DEŽELA LA LA
La La Land, romantična glasbena drama, 126 minut (ZDA) Režija: Damien Chazelle Igrajo: Ryan Gosling, Emma Stone, J.K. Simmons, Finn Wittrock, Rosemarie
se ie...
od 24. 2. do 2. 3.
-	24. februarja 1913 se je v Kopru rodil pedagog in slikar Aristid Zornik, ki je leta 1966 prišel v Velenje, se vključil v Klub likovnih ustvarjalcev Šaleške doline in na gimnaziji Velenje poučeval tehnični pouk vse do upokojitve;
-	25. februarja 1993, ko je takratni slovenski minister za okolje in prostor Miha Jazbinšek v dvorani skupščine občine Velenje odprl mednarodno posvetovanje o zmanjšanju porabe freonov v hladilni, izolacijski in drugi industriji, je Radio Vele-
DeWitt, Sonoya Mizuno, idr. Sobota, 25. 2., ob 21.45 Nedelja, 26. 2., ob 20.15 Ponedeljek, 27. 2., ob 17.30 - neposredno po podelitvi oskarjev
JOHN WICK 2
John Wick: Chapter Two, akcijski triler, 122 minut (ZDA) Režija: Chad Stahelski Igrajo: Keanu Reeves, Ian McShane, Bridget Moynahan idr. Petek, 24. 2., ob 22.00 Sobota, 25. 2., ob 19.45 Nedelja, 26. 2., ob 18.00
nje začel svoj program oddajati tudi na frekvenci 107,8 MHz z oddajnika Plešivec;
-	v založništvu Revije za antropologijo in novejšo zgodovino Borec in založništva Pozoj Velenje je na današnji dan leta 1997 izšla knjiga Od zibeli do groba avtorja Jožeta Hudalesa; gre za pionirsko delo velenjskega etnologa dr. Jožeta Hudalesa na področju raziskovanja družine in za podrobno obdelavo matičnih knjig velenjske župnije sv. Martina od poznega 18. do konca 19. stoletja;
-	27. februarja 1993 je Viktor Vr-tačnik iz Topolšice že tretjič postal mladinski državni prvak v šahu za slepe in slabovidne;
-	27. februarja 1997 je izšla prva številka Našega časa v barvah;
-	28. februarja 1909 se je v Mariboru rodil Dušan Pipuš, ki je bil glavni rudarski strokovnjak
SNEŽNA KRALJICA 3: OGENJ IN LED
Snezhnaya koroleva 3. Ogon i led, sin-hronizirana animirana avanturistična komedija, 80 minut (Rusija). Režija: Ale-ksey Tsitsilin
Slovenski glasovi: Tina Ogrin, Klemen Bunderla, Aleksander Golja idr. Sobota, 25. 2., ob 18.00 Nedelja, 26. 2., ob 16.00 - otroška matineja
NERUDA
Drama, 107 minut (Čile, Španija, Francija, Argentina)
Dušan Pipuš (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
v Premogovniku Velenje v šestdesetih letih 20. stoletja;
- 28. februarja 1945 je okupator v Metlečah ustrelil deset talcev in kot razlog za to navedel smrt vodje enega od uradov krajevne skupine Štajerske domovinske zveze, ki ga je ob obisku partizanov zadela kap;
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 23. februar
10.00 Dvorana Marof
Otroške počitniške delavnice; MC Šmartno ob Paki
Petek, 24. februar
10.00 Dvorana Marof
Otroške počitniške delavnice; MC Šmartno ob Paki
Sobota, 25. februar
15.00 Dvorana Marof
Pustno rajanje za otroke; Društvo prijateljev mladine ŠMP
Lunine mene
26. februarja, ob 15:58, prazna luna - mlaj
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 23.2. Biotržnica
•	Petek, 24.2., od 14.00 dalje Kmečka tržnica
•	Nedelja, 26.2., od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Stara hiša št. 3
•	Pustovanje - Pustna sobota in Pustni torek
•	Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, 26.2. lutkovna predstava - Najboljši ciganski muzikant
•	Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkirišču: torek-petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure.
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra.
Režija: Pablo Larrain Igrajo: Luis Gnecco, Gael Garcia Bernal, Mercedes Moran, Diego Munoz, Pablo Derqui idr.
Sobota, 25. 2., ob 20.00 - mala dvor. Nedelja, 26. 2., ob 19.00 - mala dvor.
MANCHESTER OB MORJU
Manchester by the Sea, drama, 135 min (ZDA). Režija: Kenneth Lonergan Igrajo: Michelle Williams, Casey Affleck, Kyle Chandler, Kara Hayward, Gretchen Mol, Matthew Broderick, Lucas Hedges, Tate Donovan idr.
Ponedeljek, 27. 2., ob 20.00 - filmsko gledališče
-	1. marca 1991 je tekoče trakove velenjskega Gorenja zapustil se-demmilijonti pralni stroj;
-	2. marca 1979 so ustanovili Sa-vinjsko-šaleško gospodarsko zbornico;
-	2. marca 1987 je bil na Golteh slalom za evropski pokal in za nagrado Titovega Velenja, na njem pa so nastopali tudi tekmovalci iz Zvezne republike Nemčije, Italije, Avstrije, Jugoslavije, Japonske in Združenih držav Amerike (med njimi tudi uveljavljena imena svetovnega smučanja: Bittner, Frommelt, Petrovič, Čižman, Benedik in drugi);
-	v začetku marca leta 1979 so
pred trgovino Tržnica postavili prvo javno telefonsko govorilnico v Velenju.
a Damijan Kljajič
Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 26
26
OBVEŠČEVALEC
»»^AS
23. februarja 2017
Nagradna križanka Osmica c>d-o.0
á
RADIO VELENJE
m

Trgovina Osmica
PE Šoštanj
Aškerčeva 24, Šoštanj
Tel.: 03 588 17 90 GSM: 041 300 040 E-mail: osmica@siol.net
Del. čas: Pon. - pet. Sob. Ned.
7.00 -7.00 -8.00 -
19.00 18.00 13.00
Dobrodošli vseh osem dni v tednu! IZJEMNO UGODNE CENE!
Maloprodaja in veleprodaja pijač in ostalih živil. Vse, kar vsakodnevno potrebujete.
•	Odlična izbira živil in pijač
•	Dnevno sveži okusni sendviči
•	Priprava jedi po naročilu (kuhane krače, kanapeji, narezki ...)
Šoštanjčani - odličen nakup za vas - v trgovini Osmica Šoštanj!
Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 6. marca 2017 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Osmica«. Izžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 15 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporočeno po pošti.
^64. mednarodni karneval
^PUSTŠOŠTANJSKI
* 25.februarja ob 15.00 ^
»Šaleški obnorljivi virl«^
080 80 34
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
r '
IV-
^J* J" * «
m
Gostja Zdravniških nasvetov v četrtek, 23. februarja: dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Tema: prehranska dopolnila
ČETRTEK, 23. februarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 24. februarja
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 25. februarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 26. februarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PONEDELJEK, 27. februarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 28. februarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 1. marca
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
www.nascas.si • www.radiovelenje.com
Predstavile se bodo skifpine iz Avstrije, Hrvaške, Makedonije, Srbije in Slovenije (Godba Zarja, Kavadarci, Egersdorf, Šabac, Rakovica, Novi sad, Šoštanj, Lajše, Pristava, Šentvid, Zavod nje, Videm pri Ptuju, Dobova, Dornava, Mozirje, Vir Domžale ...
Maskarada
v Športni dvorani Šoštanj po karnevalu z ansambli Show band klobuk, SkorBand, Isaac Palma.
Nagradni sklad za najlepše maske 1000 eur.
KONCENTRACIJE PM10
V tednu od 13. do 19. februarja so bile predpistane dnevne mejne vrednosti 50-mi-kro-g/m3 za PM10, presežene na AMP Šoštanj, in sicer, 13.2.: 62 mikro-g/m3 in AMP Pesje, 70 mikro-g/m3. Nikjer ni bilo preseženo skupno dovoljeno število preseganj v koledarskem letu po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
DNEVNE VREDNOSTI PM10
v dneh od 13. do 19. februarja (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro--g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 13. do 19. februarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, obč2ine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 13. do 19. februarja (v mikro-g SO2/m3 zrak2a) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m2 3 zraka
Naš čas, 23. 2. 2017, barve: CM K, stran 27
23. februarja 2017
»»3CAS
OBVESCEVALEC
27
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)
ISCEM
SOPLESALKO, starejšo, iščem. Gsm: 040 306 497
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495
NEPREMIČNINA
HIŠO z lepim razgledom, na relaciji Lajše - Zavodnje, prodamo. Opremljena, v velikosti 250 m2. Sadovnjak, vrt,
mali OGLASI
hišica na drevesu, primerna tudi za dve družini. Gsm: 031 348 043 STANOVANJE, cca. 80 m2, na Ljubnem (Prod 5), takoj vseljivo, prodam. Cena: 35.000 evrov. Gsm: 040 677 046
PRIDELKI
SENO v kockah in okrogle bale prodam. Gsm: 041 901 249
OKROGLE silažne bale prodam. Gsm: 041 493 326
SILAŽNE kocke, okrogle bale (6 kom) in krompir desire ali beli, prodam. Gsm: 051 388 874
SILAŽNE bale (po 25 evrov) in suhe bale (po 20 evrov) prodam. Gsm: 041 942 898
SENO v kockah, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.
ŽIVALI
PRODAJA nesnic v nedeljo, 26. 2., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 87 61 202, gsm: 041 442 162
ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 041 799 945
NUDIM
SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
RAZNO
SOBNO kolo prodam. Gsm: 070 678-336 MASIVNA miza, za udobno in neutru-jajoče delo z računalnikom. Širina 125 cm, globina in višina 75 cm. Črne barva, masivna smreka, z odprtinami za kable. Cena 40 €. Gsm: O41 692 995
mCLOUDjfl
pos (KTIH H5Š IVH:	■ B
MEGA M
informacijske tehnologije d.o.o.
m 037770000 www.mega-m.si
Profesionalno in s piototo poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi valih najdražjih
SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI:
•	prevoz pokojnika
•	ureditev dokumentacije
•	s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
Prodaja, stanovanje, 2-sob-no: VELENJE, JURČIČEVA, 55,6 m2, adaptirano 2011, 2/2 nad., EI v izd., 65.000 €
Prodaja, stanovanje, 3-sob-no: VELENJE, KARDELJEV TRG, 78,7 m2, adaptirano l. 2013, 4/4 nad., ER: D (60 -105 kWh/m2a), 86.000 €
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je or-
ganiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 25. in 26. 2. - Daša Buršič, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto.
vec na
www.habit.si
GIBANJE
prebivalstva
POROKE
Porok ni bilo za objavo.
SMRTI
Mravljak Neža, roj. 1927, Velenje, Stantetova ulica 7; Dolinšek Bogomir, roj. 1944, Velenje, Bevče 7c; Jakop Terezija, roj. 1932, Velenje, Špeglova ulica 12.
Nagrajenci križanke Optika Paka, objavljene v tedniku Naš čas dne 9. februarja 2017, so:
•	Silva Dermol, Lokovica 35, 3325 Šoštanj;
•	Jožica Podhovnik, Prelska 4, 3320 Velenje;
•	Brigita Cerovečki, Goriška 30, 3320 Velenje.
Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!
Rešitev gesla: OPTIKA PAKA
Plačilo na obroke
Ni poti, po kateri bi lahko za vedno odšel od tistih, ki te imajo radi, ki te spoštujejo. Vedno se vračaš po poti spomina in po poti ljubezni.
ZAHVALA
Tiho in mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi mož, oče, dedi in brat
MIRKO DOLINŠEK
8. 7. 1944 - 16. 2. 2017
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v dneh globoke žalosti pomagali, z nami sočustvovali, podarili cvetje, sveče, svete maše in ga v spoštljivem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala osebnima zdravnicama dr. Žubrovi in dr. Lahovnikovi, zdravstvenemu osebju intenzivnega oddelka bolnišnice Topolšica, pogrebni službi Usar, cvetličarni Gradišnik, PGD Bevče, predsedstvu in poveljstvu GZŠD, KS Bevče, Društvu vrtnarjev Slovenije, govorniku Vladu Videmšku za poslovilne besede, pevcem kvarteta SVIT z Marino, EROS, vokalni skupini Fortuna in duhovnikom za opravljen obred.
Žalujoči vsi njegovi
Bilo prelepo je s teboj, skalilo srečo je slovo, za nas najhujše zlo, ko spoznali smo, da te več ne bo!
V SPOMIN
26. februarja 2017 mineva deset let žalosti, odkar nas je zapustil dragi
Valentin PIRTOVŠEK
Zdravko
Hvala vsem sorodnikom in prijateljem, ki obiskujete njegov grob in prižigate sveče.
Zelo ga pogrešamo!
Žena Marjeta, sinova Srečko in Bojan, vnuki Nino, Mario, Žan, Tjaša in Tadej
ZAHVALA
ALOJZIJ BIZJAK
10. 5. 1936 - 15. 2. 2017
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi zdravstvenemu osebju v Velenju in Topolšici ter osebju v domu starejših
Zimzelen v Topolšici.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Zapustila nas je draga mama, tašča, stara mama, teta
NEZKA MRAVLJAK
iz Velenja
1927 - 2017
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani. Hvala gospodu duhovniku za opravljen obred. Hvala gospodu govorniku in pevcem. Iskrena hvala osebju DVO in sostanovalki Tatjani. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Vsi njeni
Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 28
Otroški pust bo res krivih ust
V velenjski Rdeči dvorani na pustni torek veliko otroško pustovanje -Začelo se bo s pustno povorko s Titovega trga
Šaleška dolina, 28. februaija - Letošnja zima je bila dolga in mrzla, zato jo bodo mali in veliki pusti še s toliko večjim veseljem poskušali odgnati v času letošnjega pusta. V Velenju bo največje otroško pustovanje na pustni torek v Rdeči dvorani. Tudi letos ga bodo organizatorji začeli s pustno povorko. Zbirno mesto bo ob 16.30 na Titovem trgu, pustno rajanje v dvorani pa se bo razživelo po 17. uri.
Veliko otroško pustno rajanje v Rdeči dvorani je že tradicionalno. In vedno je zabavno, saj se lahko male in velike še-me razživijo na toplem. Povorka na Titovem trgu zbranih se bo v pustni povor-ki podala proti Rdeči dvorani skozi podhod pod Šaleško cesto, vodili pa jih bodo
tolkalci in dva policista, ki sta se izkazala že, ko sta v času njenega festivala čuvala Piko Nogavičko. Vse še-me, ki se bodo udeležile povorke, bodo v dvorani dobile brezplačen krof, saj bo poskrbljeno tudi za pustne dobrote in topel čaj. Rajanje se bo nadaljevalo ob glas-
bi, za katero bo poskrbel DJ-Mrky. Tudi letos bodo organizatorji - moči so združili velenjski javni zavodi, MZPM Velenje in Zavod za turi zem Šaleške doline -izbirali najbolj izvirne pustne maske in jih bogato nagradili. Pustno rajanje se bo končalo ob 19. uri.
Rajanja in povorke po vsej dolini
Več pustnih rajanj pa bodo ob koncu tega tedna, pa tudi na sam pustni torek, pripravili tudi v kar nekaj Društvih prijateljev mladine (DPM), ki delujejo po vsej Šaleški dolini. Začela se bodo v soboto. V Domu krajanov Paka bo tamkajšnje DPM družinsko pustno rajanje začelo ob 16. uri, poskrbeli pa bodo tudi, da bo pust masten okoli ust. Največ otroških pustovanj bo v nedeljo. Od 10. do 12. ure na pustno a* rajanje v dom krajanov vabi DPM Šentilj. Na Konovem se bo pustno rajanje v tamkajšnjem domu krajanov začelo ob 15. uri, istočasno pa bo steklo tudi v Šmartnem ob Paki, kjer ga skupaj pripravljata DPM in Mladinski center. Potekal bo v dvorani Marof. V nedeljo bodo pustovanje pripravili v Kavčah. Obarvali ga bodo medgeneracijsko in družinsko. Pustne šeme se bodo družile v domu krajanov, pripravili pa bodo tudi pustno povorko. Začeli bodo ob 14. uri. Na pustni torek popoldne pa bodo otroško pustovanje pripravili v DPM Lokovica. Na rajanje vabijo v dom krajanov
■ bš
ObnoRljiva energija
Tak je naslov 64. mednarodnega karnevala Pust Šoštanjski, ki bo v mestu to soboto - Zvečer velika maškarada
Šoštanj - Do sobote še poča-kajmo in videli bomo, kaj nam je Pust Šoštanjski pripravil tokrat. Veliki, že 64. mednarodni karneval se bo začel ob 15. uri, na njem pa se bodo v sprevodu zvrstile tako domače kot tuje maske, uro in pol pred začetkom karnevala bo predstavnike skupin v Vili Mayer na zdaj že tradicionalnem sprejemu gostil župan Darko Menih.
Domače (Šoštanj, Lajše, Pristava, Šentvid, Zavodnje) si bo-
do, kot napovedujejo s karnevalom, tokrat privoščili energijo, pa ne kakršnokoli, ampak tisto, ki je obnoRljiva. V sprevodu bo videti tudi Godbo Zarja, puste iz Dornave, Dobove, Mozirja, Vira pri Domžalah ... Svoj prihod v Šoštanj, ki je že nekaj časa član Združenja evropskih karnevalskih mest, pa so napovedale tudi tuje pustne skupine. Zagotovo letos pridejo iz Kava-darcev, Egersdorfa, Šabca, Ra-kovice in Novega Sada. Pred
karnevalom bo ob 13.30 predstavnike skupin sprejel župan Šoštanja Darko Menih.
Pust Šoštanjski, ki ima obveznosti tako doma kot na tujem, pa jih je nekaj že opravil, 11. februarja se je udeležil karnevala v Biogradu na Moru, 18. februarja je gostoval na Ptuju. Veliko obveznosti pa ga še čaka, februarja med drugim gostuje na Viru pri Domžalah, v Dornavi, Mozirju in Dobovi. Po karnevalu bo v Športni dvo-
Pustovanje pri Mayerjevih
Šoštanj - Pustovanje pri Mayerjevih je naslov razstave, ki jo bodo danes (četrtek, 23. februarja) ob 18. uri odprli v vili Mayer v Šoštanju. Tako se prvi otroški likovni natečaj, ki ga je objavila vila Mayer, udejanja tudi z občasno razstavo likovnih izdelkov. Na ogled bodo do 1. maja.
rani Šoštanj še velika maškara-da, Pust Šoštanjski je v nagradni sklad za najlepše maske že položil 1.000 evrov.
■ Milena Krstič - Planine
Rdeča nit enotna turistična ponudba
Društvo za ohranjanje kulturne dediščine Pust Mozirski v polni pripravljenosti - Trške pravice Janezu Pirnatu
Tatjana Podgoršek
Od jutri (petka) do srede, 1. marca, bo v Mozirju in njegovi okolici precej bolj živahno, kot je sicer. Za to bodo poskrbeli člani Društva za ohranjanje kulturne dediščine Pust Mozirski, po zaslugi katerega je prestolnica Zgornje Savinjske doline evropsko karnevalsko mesto od leta 1999 dalje.
Njihova posebnost, pravijo, je njihovo pustno oblačilo: cilinder, frak in bele hlače. Tako pustno napravljene lahko najdemo na fotografijah že vse od 30. let prejšnjega stoletja. Pust Mozirski ima tudi svojo fano (bandero), ki jo nosijo na čelu sprevoda, da se že od daleč vidi, od kod so. Poleg tega pa jih vse skozi spremlja pustni orkester z imenom Boj se ga.
»Že dva meseca sestankujemo, se dogovarjamo in pripravljamo, da bomo do našega pravega začetka v polni formi ter dobro pripravljeni,« je povedal Robert Kleme-nak, pustno gobezdalo. Rdeča nit tokratnega pustovanja bo - po njegovih besedah - enotna turistična ponudba Zgornje Savinjske doline. »V vseh naših sedmih občinah so med prednostne dejavnosti uvrstili turizem, prodajo turističnih produktov. Ponujajo jih vsak zase, Pust Mozirski pa bo vse od delitve doline na sedem občin pripravil enotno turistično ponudbo.«
Sicer pa so na prizorišče pustnega dogajanja stopili minulo soboto, ko so se udeležili srečanja etnografskih pustnih mask na Ptuju. Srečanje s pustnimi prijatelji so med drugim izkoristili pa snubljenje pustnih skupin na njihovo mednarodno pustno povorko na samega pusta dan. Na domačem »terenu« bodo stopili na sceno danes (v četrtek). Po tradiciji namreč na debelega pusta
dan ob milih zvokih ansambla Boj se ga podelijo listino o trških pravicah. To prejme priseljenec, ki je v času svojega bivanja kaj storil in prispeval za blaginjo krajanov Mozirja. Tokrat jo bo prejel Janez Pir-nat, trenutno predsednik mozirske lovske družine. Za vikend se bodo mozirski pustnaki podali po trških mejah na obisk k njihovim prijateljem, v ponedeljek, 27. februarja, pa bodo »okolofirali« po Mozirju. Višek bo tradicionalno pustovanje doseglo na pustni torek. Takrat bodo ob 7. uri zbudili krajane Mozirja z budnico, uro kasneje bodo prevzeli oblast na mozirski občini, nato pa se bodo podali na obisk glavnih gospodarstvenikov v Zgornji Savinjski dolini »in pri njih pošlihtali, kar pač moramo.« Popoldne ob 16. uri bodo na trgu v Mozirju pripravili mednarodno povorko. Poleg domačih pustnih skupin pričakujejo te še iz Šabca, Novega Sada, Beograda, Ivanic Grada, Reke ... Predvsem skupine, ki so jih lani in predlani obiskali tudi sami, dodaja sogovornik. Pustne šege bodo sklenili v sredo, na pepelnico, ko bodo bele hlače zamenjali s črnimi, na grmadi na Pekovih lavah Pusta zažgali, se zbrali na sedmini in prebrali njegove zadnje želje.
V minulih letih so se člani Društva za ohranjanje kulturne dediščine Pust Mozirski srečevali s precejšnjimi finančnimi težavami, ki bi lahko ogrozile nadaljevanje tradicije pustovanja. So jih tokrat uredili? »Tako kot mnoga pustna društva po Sloveniji tudi mi vsako leto bolj »štrikamo« in se prilagajamo zmožnostim. Ocenjujemo, da bomo letos to, kar smo si zadali, lahko normalno izpeljali,« je še dejal Robert Klemenak.
■
Vse za poroko na enem mestu
Vila Bianea je bila v soboto odeta v poročno pravljico - Razstavljalei pripravili pašo za oči in dušo - Želeli bi še večji obisk
Velenje, 18. februarja - Da
se v historični vili Bianci dogaja nekaj posebnega, je spoznal vsak, ki je šel v soboto vsaj mimo. Pred vhodom je stal poročno okrašen sta-rodobnik, vhod v vilo pa so krasile rože. Pravo razkošje lepega pa se je očem odprlo tudi po vstopu v vilo. Organizatorji drugega poročnega sejma, zavod za turizem Šaleške doline, so se potrudili, da so obiskovalci spoznali prav vse, ki jim bodo prišli »prav«, ko bodo pripravljali nepozaben poročni dan.
Ponudnikov je bilo kar 22, in to iz doline
in širše okolice. Vsi so se potrudili, da so svoje razstavne prostore pripravili tako, da so bili ne le zgovorni, ampak tudi estetsko učinkoviti. Poroko pač povezuje-
Pred poroko je treba pripraviti marsikaj. Kaj vse, so spoznali obiskovalci drugega poročnega sejma, in to v vseh prostorih vile.
mo z lepoto, zato je bil obisk sejma navdih. Že ob 15. uri, ko je sejem odprl vrata, se je oglasilo nekaj parov, ki že načrtujejo ali pa le razmišljajo o poroki. Kar nekaj obiskovalcev pa je prišlo zato, ker so vedeli, da bodo videli marsikaj zanimivega. Videli so lahko poročni nakit in med drugim izvedeli, da zlatarji mladoporočencem prstan vedno izdelajo po meri. Spoznali pa so lahko tudi trende, ki jih poznamo pri nakitu. Tako v galeriji kot prvem nadstropju in mansardi vile so se predstavljali gostinci, ki pripravljajo poročne zabave. Ta je pomembna, da je poroka res nepozabna. Razstavljeni po-grinjki, prigrizki in poročno pecivo, tudi torte, so bili prava paša za oči. To velja tudi za poročne šopke in krasitev, pa vabila na poroko in okrasitev poročnih prizorišč, kjer se mladoporočenci pogosto odločajo za okrasitev z baloni. Na prireditvi so v živo zaigrali glasbeniki, ki igrajo na porokah, kar je dalo prireditvi
poseben čar. Več kot zanimivo je bilo v mansardi opazovati ustvarjanje poročnih pričesk in mladenke v čudovitih poročnih oblekah, saj so se razstavljalci potrudili, da oblek niso le obesili na obešalnike. Tudi poročni make up je nastajal pred našimi
očmi, obiskovalci pa so si z zanimanjem pogledali tudi izvirna vabila na poroko, ponudbo turističnih agencij za medene tedne in poročne fotografije, ki so jih razstavili za ta dogodek specializirani fotografi.
Drugi poročni sejem je bil dobra nadgradnja lanskega, ko so ga pripravili prvič. Letos je bila ponudba še večja in boljša, tudi obisk je bil boljši, vendar pa si jih razstavljalci želijo še več. Morda bi to dosegli tudi tako, da sejma ne bi omejili le na ponudbo za poroke, ampak na vse
slavnostne dogodke, ki jih je v življenju vsakega posameznika veliko. »Zavedamo se, da moramo dvigovati kakovost sejma, saj je poročnih sejmov kar nekaj. Zato bomo prihodnje leto poskrbeli, da bo ponudba na sejmu še večja, pestrejša,« nam je po dogodku zatrdil predstavnik organizatorjev Franci Lenart. Najbolj vesel je bil, ker so tokrat na sejmu našteli več parov, ki so se že odločili, da bodo v kratkem dahnili »da«.
• bš
Na sejmu so se obiskovalci lahko zadržali kar nekaj časa, sploh tisti, so uživali v dogajanju, ki so ga popestrili z več dogodki,
ki se pripravljajo na poroko. Drugi tudi prikazom poročnega obreda.