CELOVEC TOREK 16. JAN. 1990 Letnik XLV. Štev. 4 (2519) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. din.10 L: Nova senja SV: Kulturna dejavnost koroških Siovencev Z današnjo izdajo pričenjamo novo serijo, v kateri bomo predstavljati kulturno dejavnost koroških Slovencev. Pri tem bo šlo za društva, skupine ali posameznike, ki se ukvarjajo s kulturnim delom. Tokrat so bili naši sogovorniki predsednik in člani Slovenskega prosvetnega društva Šentjanž v Rožu. Novoletni koncert v Šentjanžu SPD Šentjanž v Rožu je preteklo soboto priredilo svoj tradicionalni novoletni koncert. Poleg Šentjanških tamburašev (na zgornji sliki), sta gostovala cerkveni mešani zbor iz Sveč ter Gabriel Lipuš in Gunter Lenart s svojo moderno glasbo. Za humor pa je poskrbel dr. Partl. ZSO za 10. oktober 1990: razmištiati - ne proslavljati! Obir: dežela naj prispeva k socialnemu načrtu! Lastnik nekdanje Tovarne celuloze Obir na Rebrci Slovenija papirje z obratnim svetom že sklenil pogodbo o socialnem načrtu, na osnovi katere bodo odpuščenim delavcem in nameščencem izplačali skupaj pet milijonov šilingov. Na zborovanju nameščencev pa so udeleženci poudarili, daje ta dogovor razveseljiv, hkrati pa so od članov koroške deželne vlade na čelu z deželnim gla-varjam Haiderjem zahtevali, naj uresničijo junija 1989 dano obljubo, da se bo dežela udeležila pri socialnem načrtu. Po predlogu udeležencev zborovanja naj bi dežela odobrila sredstva iz postavke za podporo delavcev, pri tem pa naj bi vsaj enako ravnala kot z delavci v pravtako ukinjeni tovarni celuloze v Magdalenu pri Beljaku. Na zborovanju pa so zbrani tudi zahtevali, naj deželna vlade še posebej upošteva situacijo delovnih mest, ki je na področju doline ročju doline Bele še mnogo bolj zaostrena kot v okolici Beljaka. Na potezi je torej deželna vlada, ki bi morala poleg obljubljenega prispevka za socialni načrt končno predložiti tudi razvojni koncept za dolino Bele. Letošnja 70. obletnica desetooktobrskega plebiscita na Koroškem ne daje nikakršnega razloga za proslavljanje, saj menimo, da v Evropi, kjer so meje vse bolj prepustne oz. jih celo odstranjujejo, proslave, ki so posvečene razmejevanju ljudi in narodov, niso več smiselne. Leta 1920 sta bili obe izbiri legitimni; -danes naj nobena nikomur ne daje povoda za praznovanje ali obžalovanje. Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je iz teh raz- logov izdelala predlog, ki ga bo predložila koroški in avstrijski javnosti, koroški deželni vladi ter narodnostnemu sosvetu, ki ga bo obravnaval že na svoji jutrišnji seji na Dunaju. V njem ZSO predlaga, da se 10. oktober 1990 razglasi za „dan razmišljanja" in soočenja z zgodovino. ZSO s tem posredno odklanja načrtovano, 10 milijonov šilingov drago osrednjo deželno proslavo v stilu znanih parad na moskovskem Rdečem trgu in predlaga, naj občinske uprave 10. oktobra po vsej deželi priredijo „dan" ali „večer razmišljanja" z naslovom: „1920. 1. so postavljali meje -1990. jih hočemo odpravljati". V dvojezičnih občinah pa naj bi bilo težišče skupno iskanje idej za sožitje v občini pod geslom: „Kaj ovira dvojezičnost? Kako odstranimo ovire?" Občinske uprave pa naj k sodelovanju povabijo vsa združenja v občini, ki jih ta tema zanima. Po mnenju ZSO obletnica 10. oktobra 1920 tudi ne more biti praznik „samoodločbe" narodov. „Kar je bilo za ene potrditev „samoodločbe", je bilo za druge preprečitev lete. Rezultat pa ni bil samo v razmejitvi proti jugu (ali severu), temveč tudi v razmejitvi znotraj dežele. Sam takratni najvišji deželni politik Lemisch je to notranjeko-roško razmejitev med narodno zavednimi Slovenci na eni in (nemški „domovini zvestimi" na drugi zapečatil s /