K današnjim napredovanjem Z uradni-kim zakonom jc bilo ukinjcno avtomatično napr.dovanje. lTzakonjeni so bili sicer krajši roki, toda naprcdovanja so sc zavlekla. Po novem zakonu se »more« napredovati samo na izpraznjeno mesto v višji skupini, če j. kandidat ipredhoc}_,(> .prebil predpisani minimalni rok v nižji skupini (v IX. 4, v ostalih učiteljskih skupinah pa 3 efektivna leta). Vse naštete zapreke bi nc bile najhujše, če bi bilo dovolj kredita. Vsakoletni lctni kredit je namreč tisti regulator, ki odloča o številu napredovancev. V prvih letih novega uradniškega zakona so se vršila napredovanja normalno, t. j. učitelj je čakal na višjo skupino nekaj mesecev, včasih tudi le 14 dni. Šele 1. 1933., ko je bilo za eno leto ustavljeno vsako napredovanje, so nastale resne ovire za normalno napredovanje. Prepričan sem namreč, da je zakonodavec imel resničen namen izvesti napredovanja v minimalnih rokih in je gotovo upošteval tudi finančno možnost. Gospodarsko kritična doba je preprečila redna napredovanja posebno pri učiteljstvu. Pri drugih ustanovah je namreč napredovanje redno. Radi zastoja se je od leta do leta množilo število učiteljev, ki so in še morajo čakati na višje iskupine. Iz statistike, ki sem jo objavil v številki 26. »Učit. tovariša«, je razvidno, da čaka 1155 učiteljev na V. skupino, 753 na VI., 820 na VII., 650 na VIII. in 270 na IX., skupaj 3648 ali 75 % vsega učiteljstva. Ta številka pove pač dovolj. Tako visokega števila ni v nobeni drugi stroki. Od tcga števila jih čaka 715 nad 5 let (8 let v skupini), 740 štiri leta, 1035 tri leta, 578 dvc leti in 580 eno leto. Toda čakanje na višje skupine bi še ne napravilo nič, če bi vsi učitelji in uradniki napredovali po istem in enakem ključu. Tako pa nekateri čakajo 1 leto, drugi pa 3 leta. Ali učitelj preide v V. skupino po 34 letih službe, poštni uradnik pa po 21 letih! Vse to povzroča nevoljo in kritiko. ^ Pri napredovanjih zadnjih let sfe i>|nj, prav posebno prizadeti VIII. in IX. skupftia. V poslednjih 3 letih je napredovalo v VIII. skupino okrog 100 učiteljev, za IX. skupino je ta številka nekoliko višja, ker je bilo lansko leto nekaj več napredovanj pripravnikov. Napredovanja v VII. in VI. skupino so bila nekoliko boljša. Tako je letos marca nfctfedovalo v VII. skupino 128 in v VI. 168 uaReljev. v VIII. pa edeo. K vsemu temu je še pdAtisnila.,« draginja, ki lega kot mora na uradniške družine. Cene so se dvignile za 25 % (po uradnem jndeksu), plače pa, so ostaie ist«. Zatq ni čudno, da je uradništvo nezadovoljno in zaffrenjeno, ker se plače spričo uradno ugotovljene draginje ne zvišajo in ker mora isto poleg tega še leta in leta čakati na- tistih bo- >rih nekaj dinarjev povišice. Glede na vse te razmere so si mlajši učitelji prav gotovo oddahnili, ko so čitali današnja napredovanja. So to nekoliko večja kakor smo jih bili daslej vajeni. Po teh poročilih na napredovalo 188 učiteljev v VIII. skupino in skoro vsi pFipravniki v IX. skupino (216). Napredovali so vsi, ki so čakali 1 aii več let. Učitelji, ki so napredovali v VIII. skupino, so v pretežni večini čakali 2 leti, teh, ki bi čakali manj, je malo. V IX. skupino pa so prišli vsi, ki so čakali 1 leto ali več. Napredovanje je bilo objektivno, ker so se upoštevali prvenstveno tisti, ki so čakali najdalje časa. Po tem zadnjem napredovanju je ostalo 1« prav malo pripravnikov in kakih 450 učiteljev, ki čakajo na VIII. skupino. Čeprav smo z današnjimi napredovanji lahko zadovoljni, vendar želimo. da ne ostane napredovanje na pal pota, temveč se pristopi k temeljitemu napredovanju v vseh skupinah od IX. do V. Prav vsi, ki so izpolnili pogoje, naj dobijo višjo skupino. Tako se bo popravila vsaj ena krivica. Za vsa napredovanja bi bilo treba 500.000 din mesečno. Prepri.ani smo, da se bo to tudi izvedlo, nato pa zvišali prejemki v sorazmerju z draginja. Ne zahtevamo nič, kar nam ne pripada, zahtevamo samo toliko, kolikor dražje kupujemo življenjske potrebščine. Smo prav skromni, saj nočemo nič drugega, kakor stanje pred septemfcr^m'^939. Zvišajo naj se nam prejemki v rvJŁP_J»zmer.iu> kakor se je dvignila draginja, nato pa naj se uvede stroga in poštena kontrola nad cenami, potem pa bo — kakor je lepo napisal nekdo v »Učit. tovarišu« — »ves narod, vsa država, kakor en mož stal za vlado in strnjeno bomo ,stali za vsemi, ki bodo upali streti tej hidri glavo«. — a —