Naročnina listu: =
Celo leto .	.	K	12'—
Pol lieta .	•	„	6‘—
Četrt leta .	.	„	3*—
Mesečno .	.	„	1‘—
Zunaj Avstrije : = Celo leto .	.	K	17*—
Posamezne številke t:	40 vinarjev. ::
Ins er a ti ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust.
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek :::	popoldne. ::r
Rokopisi 6e ne vračajo-.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Uredništvo in upravništvo: Maribor Koroška «lica 5. = Telefon št. 113.
Nemški „raubritterji.“
"Zopet moramo beležiti dogodek, ki .priča, da stoji ^spodnještajersko nemštvo in nemškutarstvo :v znamenju pocestnega tolovajstva, v znamenju najsu-rovejšega „plattenbruderstva‘1 in „raubritterstva.“ Komaj'je minulo teden dni po nemških junaštvih ob priliki «otvoritve novega dravskega mostu, že so se pripetila nova divjaštva pobesnelih nemških pobov.
•Ko so se včeraj okrog geste ure zvečer vračali heeki in slivniški Orli od Robičevega pogreba, na 3 vozovih skozi Radvanje proti dormi., so bili pobalinsko napadeni. Radvanjski jVerschönerungsverein“ ali joe'kaj takega je imel v' gostilni Läufer v Radvanju nebo veselico. Mimo se pripeljejo na malih kole-seljnih naši Orli. Bili so popolnoma mirni in niso dali, kakor nam1 zatrjujejo jNemchočividci,, niti1 najmanjšega povoda za izzivanje. Prdi voz je pustila nemška druhal, ki se je zbrala ob vhodu Lauferje-vega gostilniškega vrta, še mirno mimo. .Drugega je sprejela s huronskim „pfuj ! “Vvpitjem ini sramotenjem. Tretjemu (je pa zastavila pot, ustavila konja in navalila na naše fante. Na vozu so bili trije Orli v kroju in kočijaž, Ker so imel;! nemški _ divjaki ogromno večino' — bilo jih je okrog 30 — so imeli seveda veliko korajžo in so hoteli naše Orle pretepsti. |T,i so se seveda branili, 'toda velika večina bi jih bila gotovo zmogla, če bi ne bili posegli vmes nekateri iraz-sodnejši in pdšienejši Nemci. Cel napad je bil tako sramoten, poniževalen in pobalinski,, da je ogorčil celo prave Nemce. Ti so se postavili $za naše fantje, preprečili nadalnji pretep in omogočili, da se je voz odpeljal dal$e. Med prvimi, ki so vsled tumulta prihiteli iz vrta, je bil baron Roßmanit. Ko je videl tolovajsko junaštvo ,„jplattenbruderjev“, je vskipel v o-pravičenem srdu in pričel je širiteljem nemške laži-kulture praUdti take, da si jih gotovo ne bodo zapisali za ušesa. Razim barona. RaRmanita so ogorčeno zavrnili divjaške napadalce Še nekateri drugi treznejši nemški Mariborčani, ki so v najostrejših besedah obsojali takjo početje. Zlasti jih je moral slišiati nek nemški dijak, ki se kot ,,(perniški inteligenjtinik akademik“ ne sramuje na tak najčin dajati duška — svoji kulturnosti.
Vsled nastopa barona Rojßmqjtfita in drugih se je, kakor že rečeno, preprečilo hujše izgrede, vendar pa je bilo že to. kar se je zgodilo, tako sramotno, da je mnogo ljudi ogorčenih lin ostudenih zapustil© -veselico. Imeli smo priliko govoriti s pristnim
Nemcem-ocividcem o tem dogodku. Gospod je rekel: „Dass sind ja Gauner, Raubritter; Plattenbrüder. Man muß sich tatsächlich schämen, daiß man mit solchem Gesindel zu einer Nation gehört!“ Krepka sodba, pa pravična. Dostavljamo samo: Dokler obsodba takih nastopov med Nemci ne bo splošna, -n dokler bo širitev nemške kulture v znamenju „raubritterstva“ med Nemci tolerirala, ni upati na zboljšanje nacionalnih napetosti.
Tako govori katoličan.
Kakor smo že na kratko omenili, je na tretjem slavnostnem zborovanju v Ljubljani govoril tudi rektor Köster iz Hamborna. Köster je n,emški duhovnik, kojemu so izročeni v varstvo slovenski delavci rudarji. Njegov pozkravni gdpor je tako značilen in je tako prevet pravega katoliškega duha, da ga v naslednjem priobčujemo. jNaši nemški katoličani in taki, ki se med katoličane prištevajo, se lahko zgledujejo nad temi možatimi in poštenimi besedami. Ce bi avstrijski nemški katoliki tako mislili, kot rektor Köster, bi bilo narodnostno vprašanje v Avstriji veliko bližje rešitvi in bi nenemški narodi ne prenašali nemškega jarma, škrtaje 'z zobmi, kot se to dogaja sedaj.
Rektor Köster je izvajal v slovenskem jeziku sledeče :
Slavni zbor! Vaši živio-Jdici in Vaše ploskanje naj ne velja meni. Zakaj ko sem delal na Poren-skem za slovenske delakce, sem še le storil, kar sem moral, ker mi katoliški duhovniki, ce tudi smo druge narodnosti (urnebesno ploskanje), smo vendar u-čenci in služabniki istega Kristusa. V skrivnem, raz-odenju beremo: „Videla se bo v nebesih velika množica iz Vseh narodov in jdzikov.“ (Ploskanje.)
Naj sprejmem te živio kllice za vse tiste pristne Nemce, ki tam daleč prebivajo in so popolnoma drugačni, kakor menda Vaši v bližini (gromovito o-dobravanje), kateri ne sovražijo sinov slovanskih rodov, ki si iščejo kruha na itujem (viharno odobravanje), ki živijo ž njimi, v ljubezni :in se zavedajo nauka: Ljubite svojega bližnjega, kakor sam sebe; nič nimajo proti temu, če si razobesijo deset metrov dolgo trobojnico na prsih (živahno odobravanje) in niso užaljeni, če imajo tam Slovenci svoje veselice ter predstave in za Nemci nosijo svojo društveno zastavo. (Gromovito odobravanje.)
Naj sprejmem Vaše živio-klice za tiste Nemce, ki so bili od nekdaj v teh deželah, od nekdaj Nemci
in niso renegati (živeli katoliški Nemci!) in se čutijo enake s Slovenci ter nočejo biti pristaši tistih, ki pravijo, da je za Nemce posebna nemška vera. (Bučno odobravanje.) Potem naj sprejmem Vaše živio-klice za vse duhovnike, ki so prišli iz Nemčije na Kranjsko, učit se slovenski, da bi mogli delati za’ slovenske delavce. (Dolgotrajno odobravanje.)
Naj sprejmem Vaše živio-klice za tiste - župnike, ki radi žrtvujejo iz cerkvene blagajne in iz svojega, da dobivajo iz Kranjske duhovnike za slovensko delavce, ki radi dovoljujejo, da imajo Slovenci v cerkvah slovensko božjo službo. (Ponovno odobravanje.) Naj sprejmem pozdrave za gospoda prelata dr. Lackmanna, kateri je imel, predno je prišel v Hamborn, 2500 odraslih Slovencev v dušni oskrbi in mi posebno naročil, izročiti pozdrave za Slovence v beli Ljubljani. (Živahni živio-klicii.) Vaši živio-klici naj veljajo zlasti za miinsterskega škofa dr. Feliksa pl. Hartmainna, ki se je vedno zanimal za delavce druge narodnosti, za češke, poljske, slovenske, hrvaške (živel).
' .sofijski ordinarijat mi je dal posebno nalogo, c^a P' ^ is:ca,ti priliko, izreci posebno besedo kneza in škofu ljubljanskemu. A mjislim, da ni treba iskati posebne prilike za to, ampak da je za to najboljša priložnost pri tem shodu. Za to v imenu miin-strskega škofa in ordinarijata, izrekam presvetlemu knezu in škofu ptrisrčno zahvalo za vso ljubeznjivost, s katero je naši škofiji pomagal), da so tisti naši bogoslovci in novomašniki dobili na Kranjskem vse u-goclnosti, da so se lahko učili slovenščine.
Pogreb f Franca Robiča.
In sedaj že počiva naš nepozabni Frane Robiti tajm zunaj na podznožju zelenega Pohorja na poko-pališču prijavnega Lembaha. Njegov duh se je že ctvignil tja gor v eterske višave in zre sedaj sem doli na pestro lepoto svojega domačega kraja, svoje slovenske domovine, katero je takb ljubil. Okr .g nas zopet valovi vsakdan j e (življenje ,z vsakdanjim trudom in skrbmi; novi vtisi brišejo prejšnje, novi dogodki preganjajo včerajšnje. Dan, kakor je bil včerajšnji, pa nam ostane globoko v spominu. Pogreb Franca Robiča bo ostal za vsakega, ki se ga je udeležil, nepozaben. Nekaj tako sijajnega in veličaš* nega Maribor iin okolica, še nista videla.
Že okrog tretje ure popoldne je bilo zbranega preci mariborsko bolnišnico ogromno občinstva, ki jje
PODLISTEK.
Po solnčni Dalmaciji.
(Priobčil F. F.)
II.
Romanje k Devici Mariji v Vrpolju.
Dalmatinsko ljudstvo ima od nekdaj preblaže-no Devico Marijo jako v Časti; za to se vsi Marijini prazniki obhajajo kolikor mogoče slovesno. Na te dni se zbira pobožno ljudstvo vseh slojev pri Marijinih cerkvah, zlasti pri onih, o katerih gre govorica, da je ‘Mati božja čudotvorno učinkovala na zdravje romarjev, bodisi na telesno ali pa na duševno.
Ena izmed najbolj znanih in najbolj obiskanih cerkva je ona preciste Device Marije v Vrpolju blizu Šibenika. Mnogo čudežev se pripoveduje o tej-Ie cerkvi in nebroj romarjev hiti vsako leto na dan velike Gospo)'nice (15. avgusta) v priprosto - hišico božjo, prosit pomoči v raznih nezgodah, ali pa zahvaljevat se za izkazane dobrote.
Ker je Šibenik edini veliki kraj blizu Vrpolja, se seveda zbira večina romarjev tukaj ter se potem odtod napoti proti romarski cerkvi. Iz Šibenika vodi do cerkve lepa, gladka cesta in tudi železniška proga. 'Uprava državne železnice sestavlja; za ta dan bolj obširen vozni red, da tako nudi ljudem priliko, posetiti posvečeni kraj na jako priprost in udoben način.
No, mi smo se držali starega običaja; najeli smo si namreč voz ter rano ' v jutro pričeli potovanje. Že ob tem času je bila cesta polna, romarjev; voznik je moral voziti kaj prevjidno, da mu ni prišel kdo pod kolesa. Nekateri potniki so hodili peš, drugi pa so se posluževali velikih vozov. Na marsikaterem vozu je bilo nakopičenih toliko ljudi, da, smo
se kar čudili.
• ■
* Opis I. glej letnik III., Št. 126!
Večina romarjev iz oddaljenih krajev se je pripravila že na predvečer, ki se smatra kot velik zapovedan post,, na dolgo pot, tako da so morali prehoditi vso noč in so se še le v jutro približali za^ željenemu, cilju. Skoraj vsi nosijo velike voščene sveče, koje potem darujejo romarski cerkvi.
Kolika razlika v nošah, zlasti pri ženskah! — Ker so posamezne vasi v Dalmaciji tako1 daleč druga od druge, da pravzaprav ni občevanja med njimi in ker tudi vpliv mesta še ni dosegel te samotne in oddaljene kraje, sp je ohranila pestra narodna poša in malodane vsaka vas ima svoje posebnosti glede kroja in barke oblek, nakita, itd. Kdor te posebnosti razločuje, lahko ve natapčno, iz katere vasi prihajajo posamezni ljudje. Koliko starinskega zlata in pa srebra se najde pri teh drugače tako ubožnih kmetih! Žene nosijo okoli vratu dolge, težke zlate verižice, na prstih široke, umetno izdelane prstane in v ušesih velike uhane često tako stalinske in fine izvršitve, da se vrednost pravzaprav ne more ceniti. Sploh se vidi na vsem lepotičju, da so vsi predmeti jako stari, podedovani od kdo ve katerega prednika. Žene iz Kistanja pri Zadru n. pr. imajo predpasnike, sestavljene iz samega starega srebrnega denarja in čepice iz iste tvarine. Takšne robe ni kupiti nikjer več; hčer jo je dobila od matere ter jo bo o-hrapila zopet za svojo hčerko. Potujoči tujci se sicer močno trudijo, pokupiti vse te starinske dragocenosti, pa, hvala Bogu, le malokaj dobijo v roke.
Tako smo se vozili opazovaje od gruče popotnikov do druge gruče in skoraj pri vsaki je bilo videti kaj posebnega.
Poglejmo krajino!
Ob straneh ceste se razprostira še dosti dobro obdelano polje, med tem, ko v daljavi dvigujejo goli hribi svoje skalnate vrhove. Neverjetno je, da so bili tamkaj nekdaj velikanski gozdovi; zdaj bi pa najmanjšega drevesca ne našel, če bi še tako vetetno gledal.
Tu pa tam se pojavi ob cesti poljski stražnik s puško dvocevko v dlani. Ko pridemo bliže, vidimo, da pazi na vinograde, kjer je še vse polno lepega, zrelega grozdja,. Za marsikaterega popqijnika bi bilia skušnjava prevelika.
Cim dalje teče voz, tem več romarjev prehitimo;1 še par ovinkov in v daljavi se zasveti na majhnem hribčku romarska cerkev pri Devici Mariji v Vrpolju. Naselbine same ni mogoče videti, kakor tudi železniške postaje ne. Vse to se nahaja na vznožju hriba, kake četrt ure oddaljeno od cerkve.
Okoli cerkve kar mrgoli pobožnega ljudstva; ob straneh ceste pa je razvrščena dolga, dolga vrsta voz. Blizu cerkve so na tleh vzidane plošče, koje kažejo, da smo na pokopališču. Tukaj namreč ni videti grobov, kakor na naših pokopališčih, ker ni prsti. Grobovi se morajo vsekati v skalnata tla in potem zadelati s kameno ploščo.
Na obzidju pokopališča plapola hrvaška zastava. Pri vhodu se je nastanil /guslar.“ Njegove gosli imajo le eno struno, iz katere izvabi z lokom nekak „linu-liu“ brez začrtane melodije. Zanimivost Še le prične, ko začne sivolasi starec prepevati starodavne narodne pesmi. Tedaj se zbero krog njega starci in mladeniči ter poslušajo slavne čine pradedov v ljutih borbah s Turki.
V cerkev sedaj še ne moremo, ker je tako natlačeno polna romarjev,, da bi niti igla ne mogla pasti na tla. Cerkev sama 'je prav lična, a neznatna Priprosto poslopje iz golega, obsekanega kamenja nosi majhen zvonik z odprtimi linami, ,tako da se od zunaj zvonovi vidijo. Pred stranskimi vrati sedi duhovnik, zapisujoč v knjigo imena dobrotnikov, koji se približujejo v dolgi vrsti, da darujejo za blagor cerkve.
Zdaj je konec sv. maše in cerkev se malo po malem izpraznuje. Vstopimo! Cerkev ima samo eno ladijo; nad glavnimi vrati je majhen kor. Nasproti koru se nahaja, na bogato okrašenem glavnem oltar-
neprestano hodilo kropit dragega pokojnika, kateri je ležal v prvem nadstropju na krasno opremljenem odru. Nepretrgoma pa še prihajajo nove množice, in zlasti se množi število odličnjakovi. Med navzočimi opazimo cesarskega namestnika grofa Claryja, dež. glavarja grofa E. Attemsa, polnoštevilne deželne odbornike: Hoffmann-fWellenhofa, Hagenhoferja, grofa
F.	Attemsa, Stallnerja, Feyrerja, deželne poslance: dr. Korošca, dr. Jankoviča, dr.- Benkoviča, dr. 'Ver-stovšeka, Ozmeca, Pišeka, Brenčiča, Vrečka, Novaka, Wastiana, dr. Kukovca, Horvateka, (Göllesa, Neger j a, dvornega svetnika Perkjota, stolnega dekana dr. Mlakerja,. kanonika Voha, > ravnatelja Zidanše-ka, dr. Medveda, državnega pravdnika dr. Verderber j a, barona Neugebauerja, dr. JT,ominšeka, župana Schmidererja in celo vrsto drugih. Več je bilo tudi okoliških županov in občinstkih svetovalcev.
Krsto je blagoslovil dekan [kanonik Gaberc ob asistenci treh čč. gg. kaplanov. Na ito so jo dvignili na šesterovprežni voz in veličastni sprevod se je začel pomikati po novi državni cesti proti novemu našemu dravskemu mostu. Pred krsto je vozil Cvetlični voz prenapolnjen s premnogimi krasnimi venci — o-krog 40. Za krsto so stopali globoko ’ potrti (številni sorodniki, na to pa nepregledna vrsta žalujočih. Ob desnem koncu mostu se je sprevod ustavil, častiti g. dekan je dal ge , zadnji blagoslov in veličatejtni kon-dukt se je začel pomikati proti Lembahu. Odličnejši gostje so posedli v vozove, drugi so jo mahnili pa peš, tako je šlo korakoma preko lepega polja proti Lembahu. Na mestni periferiji pri ^Kreuzhofu“ se je pridružila sprejvodu krepka četa Orlov dz Marübora, Hoč in Slivnice, ki so potem flankirali mrtvaški vote.
Ko smo se bližali Lembahu, nas je od daleč pozdravilo svečano zvonenje zvonov. : 'Malo Jpred cerkvijo se je usta,vila dolga vrsta voz in je bil najpo-prej v župni cerkvi slovesen requiem. Cerkelv je bila prenapolnjena in je moralo mnogo občinstva ostati zunaj. Kako je bil pokojnik visoko spoštovan, priča najbolj dejstvo, da so skoro vsi odličnjaki, ki smo jih navedli zgoraj, med njimi cesarski namestnik grof Clary in deželni glavar grof Attems, prišli s sprevodom v Lembah. (Ob koncu blagoslova v cerkvi je zapel mariborski pevski zbor kjrasno žalostin-ko. Na to se je razvil sprevod na pokopališče. Bil je nad vse veličasten pogled na tisočero množico, ki je spremljala svojega priljubljenega prijatelj#, in voditelja k zadnjemu počitku. Priprostemu kmetu, kakor tudi visokemu dostojanstveniku, priprosti ženici, kakor tudi mestni dami se je brala na obrazu globoka tuga nad izgubo, ki je zardela nas vse.
Po cerkvenih obredih se je poslovil od blagega pokojnika deželnega glavarja namestnik poslanec dr. Jankovič v prisrčnih, vznešenih (besedah. Rekielje:
„Predragi tovariš! Nepozabni naš ' prijatelj ! Tugepolnim srcem, .popolnoma potrti, stojimo danes ob Tvojem odprtem grobu le deloma se zavedajoči, kjako nenadomestno vrzel si zapustil med nami, ko Te je božja roka tako nenadoma prestavila iz našega burnega življenja polnega boja, polnega dela, pa tudi polnega prevar in neizpolnjenih nad v lepše in boljše življenje večnosti. Ti uživaš zdaj sadove svojega plemenitega srca, svoje neizmerne delavnosti za ljubljeno slovensko ljudstvo, počivaš v domači slovenski zemlji, katero fjsi tako vroče ljubil, kateri si posvetil vse svoje bogate moči, vso svojo veliko znanje, pa tudi ves svoj trezen prevdarek v vedni
ju dragocena, čudežna podoba Device Marije. Pred nje kleče razni prosilci. Na obrazih se jim bere iskrena pobožnost in trdno zaupanje v pomoč. '(Tukaj ne velja razlika med meščanom in kmetom; vsi so enaki, ker so vsi potrebni čudotvorne roke nebeške kraljice.
Pred stranskim oltarjem) je na itleh velik kup darovanih sveč in romarji še vedno prinašajo nove, tako da je žena, koja prejema sveče, za prostor kar v zadregi: Te sveče ostanejo deloma tukaj, deloma pa se razdele po posameznih cerkvah v Šibeniku.
Na velikem prostoru pod cerkvijo se zbirajo romarji okoli šotorov, v katerijh se lahko dobi jed in pijača. Izbira ni velika, pečeno ovčje meso in vino. Cele ovce se pečejo na ražnu ter izginejo v rokah lačnih čakalcev skoraj preden so gotove. Tujca, najprvo odbija vonj pečenega ovčjega mesa; kdor pa to slastno pečenko enkrat okusi, mora priznati, da je izvrstna.
Par gostilničarjev toči pivo, pa dalmatinski kmet se drži rajši domačega črnega, vina. Za pivo mu ni dosti mar. Nekaj mladeničev pač vleče bolj po „novi modi“, vidi se jim pa, da jim nenavajena pijača ne gre nič kaj v slaist.
Že smo se hoteli posloviti od romajrske cerkve in od romarjev, kar nastopijo mladeniči in deklice za plesanje narodnega „kola.“ Z vso vnemo rajajo plesalci in z vso pokornostjo jih opazujejo sorodniki in znanci. Saj se tukaj mnogokrat prične tajna vez — katera dovede srečni par pred oltar do zakona.
Mi pa smo dali našemu vozniku povelje, naj napreže, da pridemo še domov, preden zapeče popoldansko solnce. Se pogled na prijazno cerkvico, na pestre noše in na golo. nerodovitno okolico ter hajd nazaj proti mestu.
Prihodnjo nedeljo si bomo najbrž ogledali Vis in bližnje otoke. Kar, vidimo tamkaj, pride v eni sledečih številk na vrsto, če nam gospod urednik zopet da na razpolago malo prostora.
skrbi in iskrenem nastojanju to našo sveto zemljo rešiti, ohraniti jo neomadeževano in neoskrunjeno sinovom našega slovenskega plemena. Nas si ostavjil žalostne, neute/šno koprneče, po Tvoji prijavni, v srce segajoči besedi, izražajoči razum, jekleno voljo in neizprosno odločnost, katere ne bodemo nikdar več čuli, hrepeneči po Tvojih svetih' in navodilih, (katere si nam iz svoje bogate zakladnice mnogih skušenj življenja podajal, zahtevajoči po Tvoji prijateljski roki — a vse, vse to je opemojgočila kruta usoda >in nezapopadljiva volja božja. Tebe ni več med nami — le v naših srcih, v srcih hvaležnega slovenskega nar roda si zapustil' spomenik, trajnejši, (kot zamore biti spomenik iz kamna in kovine, spomenik ljubezni, — spomenik hvaležnosti in nikdar pojenjajoče vdanosti. Globoko smo Ti pogledali v Tvoje srce in še> prepričali, da ■ je bilo v njem čisto zlato žarkega rodoljub-ja, velike humajnitete, visokega spoznanja svojih nar log in svojih dolžnosti,1 a še višje nade, da narod, katerega si tako gorko ljubil, katerega si se : tako- z vsemi vezmi oklepal, ne bo umrl, ampak bo živel, se razvijal in rasel! Sladko spavaj, idragi prijatelj, v tihi ljubezni Te naj pokriva slovenska zemlja, mi pa se poslovimo od Tebe, vzor poštenjaka, preblagega očeta in idealnega domoljuba s 'trdnim skjlepom, da Ti sledimo po Tvojih potih in postanemo, če ne enaki, vsaj Tebi slični. 'Vječnaja Ti pamjat!“
V	imenu lembaškega jljudstva se je poslovil od ranjkega v gorklih besedah gospod učitelj Gobec. Sledila je Še pretresljiva žaloistinka in potem smo se poslovili vsi. Na rakev je pričela. padati/zemlja. Se pest prsti v zadnji pozdrav in potem:— z Bogom. Odšli smo težko in tiho. V mnogih očeh je iskrila solza. Spavaj sladko!
*
• *
Slovenski klub v štajerskem deželnem zboru je preiel naslednji brzojajvki:
V	imenu kluba krščanske ljudske stranke štajerskega deželnega zbora prosim, dar blagovolite sprejeti izraze najodkritosrčnejjŠega) sočutja povodom smrti velečislanega tovariša gospoda deželnega odb. Robiča, v— Hagenhofer.
V	imenu kluba „nemški centrum“ zatrdilo toplega sočutja. — Poslanec Pantz.
Osebno so kondolirali predsedstvu1 'Slovenskega kluba: cesarski namestnik grof Clary in dež. glavar grof Attems.
* *
*
Namesto venca na grob pokojnega, profesorja Robiča so darovali za.. Slovensko Stražo iposlanci: dr. Korošec 10 K, dr. Jankovič 10 K, dr. Benkovič 10 K, dr. Verstovšek 10 K, Franc Pišek 10 K,‘ Mih. Brenčič 10 K, Peter Novak 10 K, Josip Ozmec 10 K, Jakob Vrečko 10 K, Anton Meško (10 K.
Slovensko društvo je /darovalo mesto' venca na krsto deželnega odbornika in poslanca gospoda Fr. Robiča za dijaško kuhinjo v Mariboru 20 'K.
Oče ogrskih Slovencev umrl.
Oče ogrskih Slovencev, dekan tišinski dr. Fr. Ivanoczy je umrl. Ta vest je pretresla nas vse, ki smo poznali njegov velik pomen za naše ljudstvo na Ogrskem. Vkljub ógrskim razmeram je pokojnik bil zvest sin svoje slovenske matere in njegov neo-madeževan značaj, njegovo znanje in njegova popularnost so bile lastnosti, pred katerimi so se klanjali tudi nasprotniki ter se mu niso upali približati. Bil je Slovencem zvest zagovornik pri politični, in cprkveni oblasti. Okoli njega se je zbirala kakor o-koli svojega oèetai in pokrovitelja mlajša, narodno čuteča duhovščina in mladina. Tudi najnovejši na-božno-literarni pokiret ogrskih Slovencev je imel v dr. Ivanoczyju svojega duševnega povzročitelja in požrtvovalnega) podpiratelja. Slovenci so ga ljubili kot svojega očeta, Matžari so se klatajali integriteti njegovega značaja. 'Sedaj je tudi ta steber ogrskih Slovencev, ki nam je ostal še za blagopokojnim Borovnjakom, strt in zlomljen. Njegovemu imenu in njegovim zaslugam trajen spomin.
• *
*
Dr. Ivanoczy. je bil rojen dne 25. avgusta leta, 1857 pri Sv. Benediktu v Prekmurju. V duhovnika je bil posvečen dne 11. julija 1882. Bil je prof. bogoslovja v Sombatelju, koje mesto pa je leta 1898 sam rad zapustil, da je mogel pajstirovati med svojimi Slovenci kot dekan v Tišini. Lavantiuska duhovščina ga je poznala,ker ,je prejšnje čase skoro redno dohajal na duhovne vaje naše škofije. Ojgrska, vlada se je tuintam zaletela vanj radi „panslavizma“, toda vsa natolcevanja so se razblinila na čistoči njegove-ga značaja. Bil je blag, plemenit Človek. Imel je svojo mater pri sebi, katero je ljubil z nežno sinov-sko ljubeznijo. Vsako jutro je klečal pred svojo staro materjo, ter ji zavezoval čevlje, a med tem je mati govorila nad njim svoj blajgostov. Dne 2&. avgusta je kap utrgala nit njegovega življenja, pogreb je bil danes dne 1. sept. dopoldne.
Naše prireditve.
Gornja Radgona.
Naša Mladeniška zveza je obhajala včeraj slovesno svojo desetletnico. Malokatera Mladiehiška zveza na Spodnjem Štajerskem je celo dobo deset let o-hranila tako žilavo delavnost, kakor ravno miša gor-njeradgonska. Običaj ni shodi, predavanja in druge prireditve se vrše. vsa leta tako kot pred 10 leti.
In včeraj so naši vrli mladeniči zopet pokaza*-li svojo vstrajnost, svoj napredek ter krščansko in narodno zavest. Kakor vsaka naša priradihfv, tako se je tudi naša slavnost začela v cerkvi.. Ob 91 uri je imel profesor dr. Fran Lukman prekrasno pridigo, v kateri je priporočajl mladeničem, naj bo njih življenje tako, da bodo ostali vedno prijatelji angel-jev varuhov.. Med; sveto, mašo, katero, j® služil g. dr. Lukman, so prejeli mladeniči Mladeniške zveze sv. obhajilo.
Popoldne po večernicah se f je zbralq, gotovo nad 200 mladine, pa tudi starišev k zborovanj)«! in veselici na vrtu gospoda Osojnika. Pozdravni (govor je imel predsednik Mladeniške zveze, organist gospu. Potočnik. Za n$hn je govoril namesto podjajnca dr. Korošca, ki je bil vsled pogreba gospoda profesorja Robiča zadržan/ urednik Fr. Ž ,6 Ib o t. Na to sta še nastopila v lepem govoru č- g- V. Kraner in naš vrli gospod Lančič, na kar so nas zabavali pevci 'in igralci na odru. Igri „(Skrivnosten zaklad“ in šaljiva burka ste obe dobro izpadli.
Želimo Mladeniški zvezi, da bi kakor v pretečenem desetletju tako tudi v bodoče se< lepo razvijala in procvitala ter nam odgojila mhogo odločnih in krščansko-narodnih mož.
Hoče.
V	nedeljo j,e imelo naše katoliško bralno in (gospodarsko društvo poučno zborovanje, ki je bilo dobro obiskafno. Govoril je gospod S 't u p a n iz Maribora kot odposlanec S. K. S. Z. Lepo je govoril o pomenu izobraževalnih društev. Povedal je lepe dogodke iz turške in balkanske vojske. Jugoslovanske brate moramo posnemati v treznosti, v ljubezni do domovine. Vabil je, naj pristopijo v društvo (in naj se izobražujejo.
Govoril je tudi gospod kaplan K. Šeško o Orlih in pristopilo je deset novih Orlov.
Dal Bog, da bi se naša mladina vedno bolj o-klepala naše slovenske katoliške organizacije, da bo ostala srečna, časno in večno.
V	nedeljo bo zopet zborovanje, ker je bilo. zaradi pogreba gospoda poslanca Robiča mnogo odsotnih. Pridite vsi! Začetek po večernicah pri gospodu Rojku.
Na Balkanu.
Z vedno večjo gotovostjo se lahko računa, da bo Bolgarija izgubila Odrin. Velesile so jo zapustile, Rusija in Avstrija, na kateri je najbolj zidala, ji svetujeta direktna pogajanja s Turčijo,tako da ji že res ne preostaja drugega, kot sporazumeti se s Turčijo. Da Tjurčija o kakem sporazumu brez Odrina noče nič slišati, to je gotovo in zapuščena in onemogla Bolgarija bo morala vgrizniti tudi v to kislo ja*-bolko. C e bo pa ta način ureditve balkainfških razmer trajen, je drugo vprašajnje.
Pričetek direktnih pogajanj med Bolgarijo in Turčijo.
Sofija, dne 30. ( avgusta. (Zasebna brzojavka.) Bolgarska vlada je sklenila, da se začne direktno pogajati s Turčijo. Ruska vlada je svetovala v Sofiji, da se (naj začne Bolgarija takoj pogajati s Turčijo. Ministrski sveit je za to sklenil, da sč) začne Bolgarija, ker tudi Avstrija noče pričeti nobene akcije, takoj direktno pogajati s (Turčijo, da zabrani u-pad Turkov v južno Bolgarijo. Pričetek oficijelnih pogajanj bo že v najbližnjih dneh.
Diven zgled junaštva.
Sroski vojni minister je izdal te dni vsej srbski vojski sledeče povelje:
„Prostak 2. čete 4. bataljona V. pešpolka prvega) poziva Miloje Nikolič iz Lovriča v azbukovs-kem obraju podrinskega okrožja, ki je bil ranjen ob ßrie.L,; lnici, kjer je zadobil pet ran in pri boju prsi ob prsi tudi še šesto rano z bajonetom, je storil v 4. rezervni bolnišnici v Belgradu še večje duševno junaštvo.
Spominjajoč se značaja in vloge, predstojnikov v boju, v težkih trenutkih, ko vse upanje podrejen-cev sloni na njihovem voditelju, poln požrtvovalnosti in pripravljen, da. tako ranjen §e pomaga in častniku reši življenje, se je prostovoljno ponudil, da) mu snamejo del kože in jo prišijejo čez rano težko ranjenega artilerijskega stotnika Radosavljeviča, rekoč: „Zrežite z mene, kolikor največ hočete, samo da ta stotnik ostane živ.“
Taka požrtvovalnost napram svojemu predstojniku ni ostala neopažena tudi od strani vrhovnega poveljnika. Njegovo veličanstvo kralj je blagovolil z ukazom z dne 26. t. m. (8. avgusta) ( odlikovati prostaka Miloja Nikoliča z visokim odlikovanjem — redom Karagjorgjeve zvezde IV. reda, vojno ministrstvo pa mu je nakazalo nagrado 1000 dinarjev.
Junaki! Z veseljem in zadovoljstvom vam naznanjam ta primer viteške požrtvovalnosti, ki je ni enake, vašega tovariša Miloja, Čigar prsi zdaj krasi Karagjorgjeva zvezda. Ošvetniki Kosovega, junaki od Kumanovega., Prisata, Alipaca, Baikarnega gumna in Bitolja, vitezi od Jadrana in Brjegalnice, Bo-siljgrada. in Vlasine, Belogradčnika in Vidina, dični sokoli srbstva, ki ste s krvjo in zlatimi črkami spisali sijajne strani v zgodovino Srbovo; ki ste s herojskimi čirii raznesli slavo srbskega orožja po vsem svetli, ponašajte se tudi s tem zgledom požrtvovalnosti in ljubezni do svojega predstojnika. Moje najgloblje prepričanje je, dà narod, ki rodi take solitole,
more vedrega čela gledati v svojo lepšo 'in sijajnejšo bodočnost; vojska, ki ima take junake, je nepremagljiva, pa naj bi bila pred katerimkoli sovražnikom. V tem prepričanju kličem; naj živi naš vrhovni poveljnik kralj ! Naj živi hrabra srbska vojska ! “
Tako povelje srbskega vojnega) ministra. Taka povelja se ne izdajajo tjavendan in za to mislimo, da vsaj za ta. slučaj ne bo imel poguma noben nemški šmokovski list, da bi proglasil ta čin junaštva preprostega srbskega vojaka za izmišljotino.
Raznoterosti.
Deželni zbor.
Današnja ,, Montags-Zeit un g“ razpravlja na n-vodnem mestu o štajerskem deželnem zboru. Clankar pravi, da hoče Štajerska dežela zdrav deželni parlament. Ker na delazmožnost sedanjega deželjnega zbora rii misliti, za to stojimo pred razpustom in novimi volitvami. Tekom prihodnjega itedna bo poskusil cesarski: namestnik š;e enkrat rešiti šftajersko deželno vprašanje. Na vspeh ni misliti in do decembra bomo imeli že nov deželni zbor. Opomba uredništva: Kolikor mi poznamo položaj, so to zgolj domjnevanja in ugibanja.
Po *j- Robiču izpraznjeno odporniško mesto bo prevzel poslanec dr. Verstovšek. Dr. Verstovšek je bil že pri. konstituiranju deželnega odbora izvoljen za Robičevega namestnika in ga sedaj deželni glavar brez vsake volitve kratkomalo vpokliče v deželni odbor.	i
Iz veterinarne službe. Višji okrajni živ in o-zdravhik Josip Volovšek v Konjicah je pomaknjen v
8.	činovni razred.
Iz poštne službe. Poštni oficijali V. Winkler v Celju, Adolf Schmidt ,in Karol Benedict v 'Mariboru so imenovani za višje poštne oficijale ajd personam.
Zmaga. Pri okrajnih volitvah v Ljutomeru so zmagali Slovenci. Nemci so vložili protest.
Liberalne hijene. S studom smo gledali pe dni, kako so se liberalne hijene polastile celo mrtvega telesa prof. Fr. Robiča, ter ga trgale s svojimi strankarskimi zobmi. Že ko je ležal gospod Robič na lbol-niški postelji, so na skrajno netakten način razpravljali liberalni časniki o njegovem nasledniku. In njegovo telo še ni bilo v grobu, so zopet v „Narodu“ na žaljiv način pisali o Robičevi politični poziciji in njegovih naslednikih. V mjladoDberalnih krogih nimajo očividno niti trohice človečanskega čuta, sicer bi tako postopanje ne bilo mogoče. Nam je razumljivo, zakaj nekateri dostojnejši liberalci nočejo o gotovi celjski kliki nič védeti, kajti gabi se jim njiji omejenost in duševna surovost. Liberalcem pa nujno svetujemo : Pišite in gofvogite o živih, kar vam drago, a mrtve nam pustite pri miru.
Pruska inšpekcija. Koncem prejšnjega tedna Je potovala po Spodnjem Štajerskem pruska inšpekcija, obstoječa iz 15 oseb/. Začela je svoje naidzoro-valno delo v St. liju v Slov, goricah. Pregledovala je,po Prusakih in Švabih naseljeno ozemlje, ki staine Nemce, kakor pišejo nemški listi, ;800.000 K. (Koliko je med temi kronami mark?) Potem se je pripeL jala komisija, ki pregleduje, če gre vsenemško-ho-henzollernska ideja dobro v/ klasje, v, Maribor. Sprejeta je bila, kakor je pri takih dob pili patrijotih u-mevno, od dr. Schmidererja, dr. Mallyjaj, Futterja, dr. Schinnerja in drugih mariborskih prvajkov. jWa-stian jo je ves čas spremljal. V petek se je odpeljala inšpekcija dalje v Celje, odkoder je šlo potem še dalje v Ljubljano, Kočevje, T!rst itd. Da) bo most do Adrije prejj zgrajen, se bodo vršile take inšpekcije vsako leto. Hohenzollern, veseli se!
Slovenska Straža. (Štajerska za Slov. Stražo.) Po Anton Ribajrju, župniku pri St. ,Vjidu na Planini, zložili svatje na gostiji Tovornik—Belak, 15 K; po Matevžu Omladiču v Braslovčah, nabral ob priliki poroke svojega brata med veselimi gosti, ,6.16 kron; nabrano pri zlati poroki župana Martina Pirtovšeka in njegové soproge v Rečici 11 K ; po Mihaelu Go-becu v Mestinjah, iz nabiralnikov: v župnišču, nabrano na mladinskem shodu dne 22. 7. K 5.57, najdalje pri gospodu J. Blatniku K 2.78, pri gospodu Mihaelu Gobecu 1 K in pri gospodu J. Fidlerju 60 vin.; podružnica Sv. Lenart v Slov. gorijcah 100 K ; podružnica vDramljah 2 K; po gospodu K. Gučeku, bogoslovcu v Celju, nabral na primiciji častitega gospoda Jakoba Bohaka' v Studenicah pri Poljčanah 62 K; po častitemu gospodu Franu Holm j ecu, kapelanu v Rečici ob Savinji, nabrano na primiciji častitega gospoda Frana Štiglica na Rečici, 100 K; župajnstvo Dobrna pri Celju 10 K; po častitemu gospodu Frančišeku Jazbinšeku, bogoslovcu, nabrano na primiciji častitega gospoda iTurka v Pilštanju K 17.09; nabrano pri sestanku dijakov! pri Novištifti, nabral gospod J. Maršič, K 5.43 ; Martin Gaberc, kapelan, Rajhenburg, K 3.80 ; po Franu Lileldu, posestniku v Št. liju, iz nabiralnika 10 K; podružnica v Celju iz' nabiralnika 5 K; podružnica v Brežicah K 55.86 ; ženska podružnica Sv. Peter na Medvedovem selu K 9.30.
Kogar tarejo skrbi in si na noben način ne vo pomagati, navadno poskusi svojo srečo nazadnje še s srečko in res se ta poskus marsikedaj dobro obnese, saj je često slišati, da je ta ali oni Čez noč, obogatel vsled glasnega dobitka-, Najpriporočljivejša je turška srečkm ker lastnika -v srečnem slučaju s svojimi glavnimi dobitki po 4OQ.000 in 200.000 zlatih
frankov v istini reši vseh gmotnih skrbi, v najneugodnejšem slučaju pa se mu večji del za srečko izdanega denarja povrne v obliki najmanjšega dobitka, ki ga vsaka srečka mora zadeti, oziroma, dobi vsled vedno naraščajoče vrednosti turških srečk v doglednem času tudi ves svoj denar zopet nazaj, če srečko proda. ,Tjako velikih ugodnosti ne nudi nobena druga srečka in ni je loterije na svetu, ki hi bala varnejša in nedolžnejša od turških srečk. Turške srečke so tedaj loterija in hranilnica ob enem, zato jo priporočamo vsem onim, ki bi ra|di poskusili svojo srečo brez posebnega rizika. 'Mesečni obrok za turško srečko, koje prihodnje žrebanje se vrši dne 1. oktobra t. L, znaša samo, 4 K 75 vin. Kdor pa hoče pridejati še K 1.25, prejme zraven še priporočljivo srečko italijanskega rodečega križa, tako da je potem deležen 10 žrebanj vsako leto. — Naročila pa sprejemajo in pojasnila dajejo za Slovensko Stražo gospod Valentin Urbančič, Ljubljana), Kongresni trg štev. 19, in vsi njeni sotrudniki po deželi. Naročajte le po posredovanju Slovenske Straže,, ki je v zvezi z mogočno slovansko krščansko banko s polno v-plačano delniško glavnico 40,000.000 K, pri kateri se ni bati zgube in neprilik.
Štajersko.
Maribor. (Smrtna kosa.) V petek popoldne je umrl, zadet od kapi, tukajšnji posèstnikj in mestni občinski svetovalec Jurij Lendler. Pokopan je bil v nedeljo popoldne.
Veržej. Dne 8. septembra bodo prevzvišeni g. knezoškof posvetili v tukajšnjem salezijanskem zavodu „Marijaniščii“ novo kapelo. Prevzvišeni pridejo v nedeljo, dne 7. septembra, okoli pol pete .ure v Veržej ; drugi dan se začne posvečevanje ob osmi uri.
Celje. V zadnji številki šte priobčili dopis iz Celja, v katerem se trdi, da so tukajšnji liberalni krogi razburjeni, ker namerava pričeti izhajati v Maribora i advokatski list „Podr. Novice.“ Bili ste mistificirani. Kakor izvem iz najzanesljivejšega vira, se dr. Kukovec celo zelo trudi, da bi spravil „Podravske Novice“ k življenju, ker upajo mladi advo-katje priti na ta način do denarnih podpor starih liberalcev, ki do sedaj še vedno krčevito tišče svoje mošnjičke. — Opomba uredništva: V^še informacije bodo pravilne. Kolikor pa poznamo petkovega dopisnika, ni bila nameravana mištifikacija, temveč je izšlo poročilo iz nepoznanjja razmer.
Paberki
• • .. ' • -, /(
Kmetijski pouk v prmadi.
Kakor znano, so že tudi v naši armadi pričeli s kmetijskim poukom. Na Pruskem je vpeljan že več let. Koristno je tedaj brez dvoma, če pridejo Izkušnje, ki so jih imeli tozadevno na Pruskem in ki jih je objavila „Bairische Staatszeitung“ v številki z dne
14.	avgusta t. L, tudi v .širšo javnost.
Pruski vojni in poljedelski ministeri sta se_ v svojih odredbah na generalna poveljstva in poljedelske zbornice o vspehih kmetijskega pouka y pruski armadi prav povoljno izrazila). Oba ministra sta se izjavila, da, ker so se ti kmetijski tečaji' v armadi prav dobro obnesli, ni nobenega povoda, da bi se ž njimi preneha/lo. Pribito je, da So se v okrajih, kjer so se poljedelske zbornice sporazumno z vojaškimi oblastmi z zadevo temeljito bavile, pokazali zelo povoljni vspehi. Posebno laskavo se je tozadevno izrazil znani major Brandenburg, ki se ga smatrana tem polju za posebno kompetentnega, v svojih Jzvest-jih nemške poljedelske družbe. 'Povsod so prišli do naziranja,, da je smatrati pouk častnikov v teh tečajih za dobro pomoč, ne . sme se pa to smatrati še za pravilo, marveč so k temu v prvi vrsti poklicani poljedelski strokovni učitelji, katere bi morala država iz državnih sredstev plačati. Ce je v; nekaterih delih države padlo število udeležencev pri tečajih, izvira to iz tega, ker so si merodajni krogi prizadevali, da so vse one, ki so bili izučeni rokodelci, ali ki nimajo s poljedelstvom nobenega stika, izločili iz števila udeležencev. Število udeležencev pa tudi ne sme biti preveliko, sicer nimajo predavatelji nobenega pregleda in pouk ne more biti uspešen.
Opustil se j,e polagoma čisti strokovno-iznanst-veni princip in se je v učni načrt sprejelo narodno gospodarsko učno gradivo (na primer gibanje prebivalstva in beg poljskih delavcev1 v mesta in tovarne, pomen kmečkega Stanu za naše ljudstvo, vojna moč države in kmetijstvo itd.).; Metodično se je najbolj obneslo združitev predavanj in vprašanj. Dragoceno dopolnilno poučno sredstvo so bili tudi ogledi na licu mesta. Toži se o tem, da postaja proti sklepu tečajev 'število udeležencev vsled1 premestitev vedno manjše. Major Brandenburg je prišel do zaključka, da popolni vspeh vojaških poučnih tečajev ne more izostati, če delajo vojaške oblasti roko v roki s poljedelskimi oblastmi in organizacijami.
Produkcija zlata v Transvalu.
Produkcija zlata v rudnikih, ki so združeni v „'Tränsval Chamber of Mines“, je znašala za junij t. 1. 716.267 unč v vrednosti 3,042.509 liver šterlin-gov. (Ena livra v našem denarju 24 K.) Napram maju se je množina dobljenega zlataj znatno skrčila. Meseca maja je namreč produkcija zlata znašala 761.349 unč in vrednost 3,234.004 liver.
V rudnikih, ki niso združeni v gori navedeni podjetniški organizaciji, .znaša junijska produkcija 30.810 (maja 32.957) unč, katere so( reprezentirale vrednost 130.873 (maja 133.994) liver šterlingov. Na koncu junija je bilo v tamošnji zlajtih rudnikih vpo-slenih 188.094 delavcev, v premogovnikih 96)60 in v dijamantnih rudnikih 14.654 delavcev. Vsega skupaj 211.808 delavcev.
Primorsko.
Nadvojvoda Karol Franc Jožef v Miramaru.
Nadvojvoda Karol Franc 'Jože! se namerava s svojo soprogo nadvojvodinjo Cito in s svojim sinčkom za delj časa nastaniti v Miramaru. V bližnjih dneh se že pripelje nadvojvoda z obiteljo v Miramar.
Razgled po svetu.
Umor priorja patra Kossaka. V noči od srede na četrtek je bil v samostanu baziljancev v ZJoczo-wi’i ondotni prijor pater Jgnacij Kpssak v svoji mali spalnici na zverinski način umorjen. Tekom preiskovanja se je dognalo, da je imel umorjeni patpr s sorodniki svojega prednika patra Nemirowicza večletni sodnijski prepir zaradi zapuščine patra Nemirowicza,. Prepir se je v vseh inšt^ncah končal s porazom sorodnikov patra Nemirowicza. Prijor Nemi-rowicz je zapustil vse svoje premoženje, 60.000 K, svojemu nasledniku patru Kossaku. Sorodniki Nemirowicza so pa sodnijski izpodbijali veljavnost Nemi-rowiczeve oporoke in ko je bila oporoka v vseh in-i štancah končno-veljavno potrjena, se je nek sorodnik bivšega patra Nemirovicza opetovano izrazil grozilno najpram patru Kossaku. To dejstvo je zasledovala preiskovalna sodnija in dejstvo, da so dotičnoga sorodnika nekaj dni pred izvršenim umorom videli v Züoczowu, je sum še bolj potrdilo. Preiskovalna sodnija je izdala brzojavni ukaz, naj se dotični sorodnik aretira. Toda ta pa ni počakal aretacije, marveč je nekam izginil. Pri raztelesenju umorjener ga patra Kossaka se je dognalo, da je zadobil umorjeni prijor osem težkih ran, ki so bile vse brezpogojno smrtno nevarne. Pogreb . umorjenega prijorja se je vršil v soboto, dne 30. t. m.
Kolera na Dunaju. Na Dunaju so konstatirali slučaj kolere. Pri trgovcu Pardo, |ki se je pripeljal iz Soluna na Dunaj, so konštatirali azijsko kolero. Zagotavlja se, da bo Pardo utekel smrti. Oblasti so izdale obširne zdravstvene odreh.be.
Milijonar obsojen na smrt). Dne 26. avgusta je obsodilo sodišče v JMovem-Jorkir 281etnega milijonarja Leona Franka, lastnika neke velikanske tovarne za svinčnike, radi umora nekega dekleta na smrt. V kleti njegove palače so nafšli usmrčeno neko njegovo tovarniško uslužbenko. Krivdo je sicer valil na nekega svojega uslužbenca-zamorca, toda ta je pred sodnijo neizpodbitno dokazali, da je njegov gospodar sam umoril dekle. 'Sodišče ga je obsodilo na, smrt. Po razglašeni smrtni obsodbi je priredilo občinstvo državnemu pravdniku burne ovacije, ker se je tako ojunačil, da je pripomogel pravici do veljave. Res amerikanski nazori!
Kolera v rumunski armadi. Bukarešta, dne 29. avgusta. (Agence telegraphkpe roumajine.) Do dne 24. avgusta t. 1. j,e bilo v rumunski armadi 1155 smrtnih slučajev kolere, med temi šest častnikov. O-, ficijelna poročila pravijo, da pojenja kolera,
Prvi kadilec na Nemškem je bil skoraj gotovo tisti zamorec, ki ga je brajnibohški knez iz vojske ob Renu pripeljal v svojo domačijo. V neki vasi, kjer si je dal knez v kovačnici popraviti poškodovan voz, je vse drlo skupaj in zijalo v zamorca., ki je v sfvoji livreji mirno sedel zadaj. Slednjič mu postane dolgčas. Vzame iz žepa svojo kratko pipo, potolče z njo, nabaše jo, stopi iz svojega sedeža v kovačnico, tapi vzame žareče oglje 'iz ognja in ga položi v pipo, dene stvar med zobe in v splošno grozo okoli stoječih začne puhati iz ust in nosa oblake dima. Nek kmet se pa ojunači, stopi bliže, da bi videl stvar od blizu. Tu pa vzame dobrosrčni zamorec pipo iz ust in mu jo ponudi, pri tem se pa, prijazno nasmeji in pokaže svoje .bele zobe ter pravi: .„Poskusite, je zelo dobro!“ Kmet pa odskoči, kakor pred strupeno kačo in pravi prestrelen:	„Ne, milostljivi gospod hudič,
jaz ne žrem ognja!“
Težka avtomobilna nezgoda škola v Mondone-di. Listi poročajo iz Madrida, da se je na cesti iz Mondonede v Santiago vozeči avtomobil, v katerem se je vozil škof iz Mondonede ter, dva njegova spremljevalca, prevrnil v jarek. Škof je bil ranjen«, eden njegovih spremljevalcev je obležal na mestu mrtev, drugi je pa bil težko poškodovan.
Dama oklofutala nekega nemškega častnika. V Strassburgu na Nemškem je izstopil iz vlaka nek nemški dragonski častnik. ,V tem trenutku se mu je približala neka tuja dama ter mu prisolila nekaj — prav gorkih zaušnic. Ko je častnik potegnil sabljo, da se ubrani dame, skoči med njega in damo nek narednik ter tako zabrani, da se častnik ni s sabljo zapodil v damo. Damo so aretirali, toda povedati noče ne imena in tudi ne, od kod da je. Tudi noče navesti vzrokov, ki so jo napotili do napada na tega Častnika.
Somišljeniki -r- zahtevajte v gostilnah in trgovinah list „Straža“.
fese® posestvo
v Krčerini 15 roinnt oddaljeno od Ptoja, obstoječe iz 2 hiš, gospodarskega poslopja, rrti, travnikov, njiv, sado nosnika in gozda se takoj proda (zemljišča je okoli 10 ba). Natančneja cena in pogoji se izvejo pri učitelju Kajnihu v Ptuju, Herbersteinova cesta 5. "	162
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
olje za sluh
odstrani hitro in temeljito ^nastalo gluhoto, tečenje iz ušes. šumenje po ušisih in nagluhost tuđi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni
,,Znr Sonne“, Graz
Jakominiplatz 14.
Naznanilo otvoritve.
Cerjenemu občinstvu mesta Maribora in okolice javljam, da sem prenovil in prevzel prostore trgov ne gospoda Jos.
Reichenberga „ K©rOŠki CCStì Št. 7 3C
(zraven Cirilove Tiskarne) ter nadalje izvršujem
trgovino s špecerijskim biajom, s potrebščinami za vojaštvo ter s perilom za delavstvo.
Prizadevajoč si postreči cenjenim odjemalcem le s svežim m dobrim blagom, pros m za obilen obis z odličnim spoštovanjem Jos Reichenberga naslednik
Karl Puch,
173	Kiroska cesta 7.
Loterijske številke.
Trst	27 avgusta 1913	73 28 19 57 15
Danaj	30 avgusta .	26 23 58 30 3
Odvetnik
dr. Mo Mili
je otvorit svojo pisarno v
Trstu
Nova ulica št. 11/1.
Belilnica voska, obrt medu in voščenin
prane Cvilak, Slov. Bistrica
se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu. .
Zaloga kapljenega in precejenega medu, medice in medenjakov. Zaloga rumenega in obledenega voska, voščenih sveč, voščenih svitkov, stearino-vih, cerkvenih in namiznih sveč v
vsaki velikosti.	94
V
Redka priložnost!
Prodajo se cerkvene orgle z 227 glasovi, popolnoma obnovljen«, v oblike omare. —
Priporočam se nadalje za mizarska dela. Izdelujem za vsako pot-ebščino. Jamčim za vsako delo.
Spoštovanjem
iolef Strniša pri g. Golograncu Gaberje 50 pri Celja.
Malisno štupo, suhe gobe,
jabolke namizne in za mošt, hruške, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučno, zrnje, koruzno slamo od storžev,,
smrekove storže, vinski kernen,
želod, krompir, sploh vse deželne pridelke kakor tudi petroljevske in oljnate sode, ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino, maslo itd.
Veletrgavih» » špecerijo in z deželnimi pridelki
Anton Kolenc CsSU
Graška ulica št. 21.
__ R Ker se nagiba sezona h koncu o opozarjam cenjeno občinstvo
na nečuveno nizke cene vseh poletnih obuval, posebno sandal in platnenih Čevljev« — Naj nihče ne zamudi ugodne prilike. Naročila od zunaj se izvrše točno in poceni.
ŠTEFAN STRAŠEK prva največja zaloga obuval v Celju, Schmidgasse štev. 3.
Velika narodna trgovina
KtMVamč,Celje
dom
Narodni
priporoča bogato zalogo manufaktura ega In modnega blaga, posebno krasne novosti za ženske in moške obleke pi zelo znižani ceni! Ostanki pod 1» stno ceno Postrežba točna in solidna !
________________
Vzorci na razpolago !
edno svežo špecerijsko blago ter vsakovrstne
sveče za cerkve
ima v zalogi po najnižjih cenah in kupuje deželne pridelke
Franc Kolenc
trgovec
Celje - Narodni dom,
Karol Tratnik
se priporoča kot
Specialist v izdelovanju cerkvenega orodja in cerkvene posode, kot montirane, kelihov itd.
Pfarrhof ■ gasse 3.
Maribor,
Samo K 4*85 ura. verižica, vžgalo
s 6 užšjj&lniki
Krasna fantazijska srebrna remontoars&a ura *a g> spode.
{ Soliden, ploščnat in bogato graviran oklop z jako dobrim anker-delom, točno idoča z triletnim pismenim jamstvom, z elegantno amerikansko dou-ble-ziato kava'ir-verižico in modernim nikelna-stim žepnim vžigalom s 6 rezervnimi vžigali, zadostujoči eno leto. Vse skupaj proti povzetju za samo K 4'85.
Pri naročila 6 garnitur, se da 1 garnitura zastonj.
Trgsvina ur Schaechfer Leopold
Danaj 194—XVI/2, Lerchunfeldergürtel 5.
Zamena ali denar vrne.
Štajerske slivovko
tropinovec, brinjevec, vse vrste likerjev ter
medicinalna žganja
in sicer štajerski konjak, borovničevec, vinsko žganje, žganje iz šipkovih jagod priporoča
edina žganjarna v Celju
lastnik R. Diehl.
Sp	odnj	iesti	lie:	'Sl	Ira	il	liu	dsl	lis	ID	osel	niča v :	it	lapilli	Hill fBoistriv. zadruga Il II z neomejeno zavezo
															
Hranilne Dlonü 86 8Prejema.Ì0 0<* vsakega iB se obrestujejo: nav.d*e >o 41/i%j P101* trimesečni odpovedi po 4V«%- Obresti se Illumino Viuyo pripisujejo h kapitalu 1.januarja in 1 julija vsacesv V..- Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so pošt. hran. poiož. (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
■tt:.	■'i	rrssssrass'i 1	""Smiri rr-	- r" i ■ ""r ffi'" v.T.ir-s------' i i ■' u ........ "■ '	■■■■■■■■:■■■ i-:- ■■ ■■■ ■'■■■■■ Trijar ■gì""—'V- 'ir:1 ■
Pnsniiln SE dslsio *e ^anom *n 8icer : na Vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5°/0, na vknjižbo sploh po 5 '/. % , na vknjižbo in i uuUJIlu no UUJOjU p0r0gty0 po 5s/«% in na osebni kredit po 6%- Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje
za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne UPE 80 vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V Ul UUllu Ul C jušnih 8e sprejema in izplačuje denar.
Pojasnila se dajejo	tmattm la M nn razpolago domače hranilne nabiralnim.
Stolna ulica štev. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Založnik in izdajate!’ • Konzorcij .Straža“.
Odgovorni urednik: Lav. Kemperle,
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.