Leto 1897,
879
Državni zakonik
za '
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XL1V. — Izdan in razposlan dne 11. maja 1897.
Vsebina: Št. 115. Ukaz o uporabi izvršilnega reda z dne 27. maja 1896. 1. v deželah, v katerili se pišejo ingrosacij-ske knjige (ukaz o ingrosacijskih knjigah).
115.
Ukaz ministra za pravosodje z dne 5. maja 1897.1.
° uporabi izvršilnega reda z dne 27. maja 1896.1. (drž. zak. št. 79) v deželah, v katerih se pišejo in-grosacijske knjige (ukaz o ingrosacijskih knjigah).
Na podstavi člena XVI. v vpeljavnern zakonu k izvršilnemu redu z dne 27. maja 1896. 1. (drž z'ik. št. 78) in v zvezi s predpisi tega člena se vkre-Pajo z veljavnostjo za dežele, v katerih se pišejo ’Ogrosacijske knjige, (Tirolsko in Predareljsko), na-slopna določila:
I.	Splošna določila.
§. 1.
Določila izvršilnega reda, ki se tičejo nepremičnin (nepremičnih posestev, nepremičnih stvari), vpisanih v javni knjigi (zemljiški knjigi), je uporabljati v deželah, v katerih se pišejo ingrosacijske knjige, na vse nepremičnine po meri nastopnih načel (§§ 2. do 7.), v kolikor ne določa ta ukaz izrečno hiß drugega v posebnem delu (§. 8. nastt.). Pri tem ni razločka, je-li gledé nepremičnine, za katero gre v posameznem primeru, v ingrosacijskih knjigah res kaka listina ali ne.
§. 2.
S sodnijo, pri kateri se piše javna knjiga (zemljiška knjiga) (pri kateri je vložek o nepremičnini), se ujema tista sodnija, pri kateri se ingrosujejo nepremičnine se tikajoče listine (ingrosacijska sodnija, ingrosacijsko oblastvo).
§• 3.
Knjižnemu vpisu (vpisu, zavarovanju), omejitvi, prenosu in izbrisu knjižnih pravic ali terjatev je enačiti ingrosacijo tistih listin (sodnijskih dejanj), ki obsegajo pravni naslov za pridobitev (zavarovanje), omejitev, prenos stvarniih pravic na nepremičnih stvareh, oziroma opust (odsodbo) takih pravic.
V kolikor je po izvršilnem redu opraviti omenjena zemljiškoknjižna dejanja, mora nastopiti ingrosacija dotičnega sodnega sklepa (odloka);
S knjižnimi (knjižno zavarovanimi, vpisanimi, vknjiženimi) pravicami in terjatvami se vjemajo tiste pravice in terjatve, za katerih pridobitev, oziroma zastavnopravno zavarovanje se zakonito zahteva ingrosacija dotične listine (dotičnega sodnijskega dejanja) in seje v posameznem primeru res opravila.
§• 4.
Posnetke iz javnih knjig nadoir estujejo hipotečne potrdilnice.
(Slovenisch.)
140
§. 5.
Kjer se govori v izvršilnem redu o stanju javne knjige (zemljiškoknjižnem stanju), prihaja v poštev pravno stanje (vrstni red), ki se pokaže iz ingroso-vane listine.
§• 6.
Kjer se jemlje ozir na obstoječi vrstni red (prednost) knjižnih pravic ali terjatev ali knjižnih vpisov, ali kjer se določa prednost po načelu občega zemljiškoknjižnega zakona, mora po predpisih za ingrosacijske knjige veljati vrstni red po dnevu ingrosacije tako, da nastopi glede zaprosil ali predlogov, ki dojdejo istega dne, enaka prednost.
§• 7.
V kolikor se govori pri prisilni upravi ali prisilni dražbi, pri izvršbi na pravice na knjižno vpisanih nepremičninah, ali pri začasnih odredbah o knjižnih zaznambah ali njih izbrisu, se nadomeščajo ta dejanja z ingrosacijo doličnih sklepov (odlokov).
Tako opravljene ingrosacije imajo v izvršilnem redu knjižnemu zaznamku dano moč s tem razločkom, da se ravna prednost po dnevu ingrosacije.
II.	Posebna določila.
Prisilna osnova zastavne pravice na nepremičninah kot izvršilna ali zavarovalna naredba.
§. 8.
Prisilna osnova zastavne pravice na nepremičninah v prid izvršljivi denarni terjatvi (§§. 88., 89. i. r.) se opravi ne gledé na to, sedi ustanovi zastavna pravica na novo ali se li že prej obstoječa pogodbena zastavna pravica izreče za izvršljivo, z ingrosacijo dotičnega sodnijskega sklepa.
Tudi priznava zastavne pravice na nepremičninah v zavarovanje denarnih terjatev (§. 374. i. r.) se opravi z ingrosacijo dovoljujočega sklepa.
Prisilna dražba nepremičnin.
§• 9.
V §. 133., št. 1 i. r. zahtevani izkaz z listino, da je nepremičnina, ki jo je prodati dražboma,
v posesti ali soposesti zavezančevi, je donesti tedaj, kadar se ne da last zavczančeva zadosti izpričati s hipotečno potrdilnico ali drugimi listinami. Kadar se ne dâ niti o posesti donesti izkaz z listino, je ravnati po predpisu predzadnjega odstavka §. 133. i. r.
§. 10.
Predpis §. 145., odstavka 3. i. r. se uporablja gledé vseh nepremičnin. Oklic, ki ga je izdati po zmislu teh določil, ima nazivalo: „Prvi oklic v draž-benem postopanju“.
Izdati ga mora izvršilna sodnija, ako dovoli dražbo ta sama, h kratu z dovolilom, sicer pa, ko dojde zaprosilo za opravo.
§. 11.
V prvem oklicu je razločno oznameniti nepremičnino, ki jo je prodati dražboma, ter navesti ime kakor sedanjega posestnika, tako tudi zahtevajočega upnika.
Oglasilni rok je določiti navadno tako, da ostane od dneva, katerega se uvrsli oklic prvič v uradnem listu, štiri tedne časa za zglasitev. Krajši rok ni dopusten.
Dan, katerega se uvrsti oklic prvič, in pa dan, katerega neha rok, je izrečno oznameniti v oklicu samem.
Da se uvrstitev opravi določenega dne, je poskrbeti.
§. 12.
V §. 145., odstavku 3. i. r., zapreteni pravni nasledek zamude roka je izraziti v prvem oklicu tako, da se bo, če bi se stvarna pravica, katera se zahteva na nepremičnini in katero je založiti iz raz-delbne mase, ne oglasila niti v oglasilnem roku, niti ne do dražbenega obroka (pred začetkom dražbe), opravilo plačilo iz razdelbne mase, v kolikor ni zahteva iz izvršilnih spisov razvidna kot zakonita in primem^ za poplačilo, še le tedaj, ko bo popolnoma poplačan zahtevajoči upnik in vse o pravem času oglašene stvarne pravice.
Da je stvarna pravica zapisana v hipotečni Potrdilnici, to samo zase ni zadosti, da se šteje za ‘^eva za zakonito. Na to je izrečno opozoriti franke v oklicu.
§. 13.
Prvi oklic mora obsegati poziv, da naj zunaj ° °Hša izvršilne sodnije stanujoči oglasniki imè-nuJej° v kraju sodnije stanujočega pooblaščenca za
vročbe.
Razglasitev po zmislu §. 170., št. 4 i. r., pak s tem še ni nadomeščena. Tamkaj omenjeni pravni Dnsledek nastopi še le, ako se ne opravi to imeno-Vanje tudi potem, ko je izdan dražbeni oklic.
§. 14.
Zahtevajočega upnika, zavezanca in kake vpra-Vlcence do odkupa je obvestiti o dovolitvi dražbe z vročbo dražbenega sklepa (§. 133., zadnji odstavek i. r.).
^ Vsem drugim osebam, katere smejo po pred-,®nih izkazih zahtevati stvarne pravice na nepremičnini, ki jo je prodati dražboma, zlasti tudi za-stavnopravno zavarovane davke, doklade, pristojbine
in dri
°klica.
uge javne davščine, je vročiti odpravke prvega
Pošiljati odpravke dražbenega sklepa izvršilni sodniji, kadar ta ne dovoli dražbe sama (§. 158., odstavek 6 opravilnega reda), ni potemtakem treba gledé naposled imenovanih oseb.
§. 15.
in pred dražbenim obrokom, je dati na splošno znanje z razglasilom v istem uradnem listu.
§. 17.
Začasno ugotovitev stanja bremen (§. 164. i.r.) smejo tisti upniki, ki so bili obveščeni o dovolitvi dražbe z vročbo prvega oklica, predlagati v 8 dneh po obvestitvi.
Za upnike, ki niso bili obveščeni tako, se začenja osemdnevni rok z dnevom, katerega je bil uvrščen prvi oklic.
8- 18.
Narok za ustanovitev dražbenih pogojev (§. 162. i. r.) in pa narok za začasno ugotovitev stanja bremen (g. 164. i. r.) je določiti vselej na čas, v katerem je že potekel rok za oglasitev (§• H.).
Pred iztekom tega roka se ne sme niti določiti dražbeni obrok, niti ne opraviti razprava po §. 200., Št. 1 i. r.
§. 19.
Osebe, katerih oglasila stvarnih pravic leže pred sodnijo, je povabiti k narokom, navedenim v §. 18., ter po §. 171. i.r. obvestiti o dražbenem obroku.
Kadar se dâ opraviti povabilo ali obvestilo o pravem času ali se je poskušalo brez vspeha, tedaj je ravnati po predpisu §. 162., odstavka 2. in 3 in po §. 174. i. r.
Pri dovolitvi zopetne dražbe ni izdati novega prvega oklica. Vendar je opraviti v zadnjem odstavku §. 154. j. r omenjene obvestitve in to s pozivom, da naj se oglasi do dražbenega obroka, najpozneje pred začetkom dražbe, zahtevana pravica, a ne bo pravnega nasledka, navedenega v §. 12.
§• 16.
Prvi oklic je razglasiti vselej, uvrstivši ga vsaj nitrat v časnik, določen za uradna razglasila v deželi.
Vsako ustavitev izvršilnega postopanja, ki se opravi po razglasitvi prvega oklica v uradnem listu
V §. 173., odstavku 2. i. r. imenovanim osebam je vročiti dražbeni oklic s pozivom, omenjenim v §. 15.
g. 20.
Vsa oglasila je podati pri izvršilni sodniji, in to ali pismeno (v enojnem izdatku) ali pa ustno na zapisnik.
Z oglasili je predložiti v dokaz oglašenih zahtev služeče listine, če te še niso pred sodnijo, v izvirniku ali poverjenem prepisu.
Oglasila je primerno postaviti na videž v pregledni poli v spisih.
§• 21.
Pri zahtevah, katere je založiti iz najboljšega ponudka, je povedati posebej, katere zneske glavnice, obresti, ponavljajočih se oprav, stroškov in drugih postranskih terjatev je poplačati.
V kolikor se to ne zgodi, nastopi v§. 12. omenjeni pravni nasledek.
Gledé stroškov se smé izreči pridržek, da se da njih natančni.znesek na znanje še le pri razdelbi najboljšega ponudka. t
Zastavni upniki morajo povedati vrstni red po njih zatrjevane zastavne pravice ter oznameniti čas, od katerega se zahteva zastavna pravica.
Z oglasitvijo se smejo združiti tudi v §. 171., odstavku 2. in 3. i. r omenjene izjave.
§. 22.
Zahtevajočemu upniku in vsakemu pristopajočemu upniku, potem takim upnikom, katerih zastavna pravica je osnovana prisilno po gg. 87. do 89. i. r., ni treba oglasitve, v kolikor so njih zahteve razvidne iz izvršilnih spisov.
§. 23.
Dajatev posebne varščine se sme po zmislu g. 14-7., odstavka 2. i. r. izpregledati samo zahtevajočemu upniku, ne pa drugim ponudnikom.
§• 24.
Družbeni oklic mora obsegati mimo tega, kar je predpisano v §. 170. i. r., tudi ime sedanjega posestnika nepremičnine.
§• 25.
§. 72., odstavek 2. in 3. občega zemljiškoknjižnega zakona se uporablja na ingrosacijo sklepa o domiku (§§. 183., 199., i. r.) brez omejitve.
§. 26.
Predpisa g. 184., številke 3 i. r. ni uporabljati.
Nasproti se sme oglasiti upor zoper podelitev domika tudi še, ker:
a)	prvi oklic v dražbenem postopanju ni imel predpisane vsebine ali ni bil objavljen tako, kakor je predpisano (§§. 11., 12., 16.);
b)	je znašal oglasilni rok manj kakor štiri tedne
(§• ii.);
c)	niso bile obveščene o dražbenem obroku take osebe, katerih oglasila so došla v oglasilnem roku (§. 11.).
Na ravnokar navedene pomanjkljivosti se uporabljajo določila §. 186., odstavka 1., in §. 187., odstavka 1. i. r., na točko c) tudi predpis drugega odstavka §. 186. i. r.
§• 27.
Da se dosežejo pravne moči §§. 207. in 208. i. r., je storiti po izteku v §. 207. omenjenega roka sklep o ingrosaciji tistih odlokov, ki so bili izdani pri ustavitvi dražbenega postopanja, pri oddaji kake izjave po §. 206. in pri kakem predlaganju po §. 208. Izdatek tega sklepa je ingrosovati.
Zoper ta sklep ni rekurza. (g. 2g9., šl. 8 i. r.)
Odlok, ki se izda, ko se ugodi kakemu po §. 208. i. r. stavljenemu predlogu, mora izrekati pripoznavo zastavne pravice na neprimičnini s po-vedbo njene vrste.
§• 28.
K razpravi o razdelitvi najboljšega ponudka (§. 209. i. r.) je povabiti mimo zavezanca, zahtevajočega upnika, in v g. 172., št. 1 oznamenjenih javnih organov vse osebe, katerih oglasila so pred sodnijo.
Poziva, omenjenega v g. 210. i. r., ni.
V povabilu je povedati, da je dopuščeno do konca razdelbnega naroka, dopolniti prej podana oglasila gledé stroškov (g. 21), potem donesti nove dokazne listine.
Drugačna dopolnitev oglasil ni brez privolitve tistih oseb, katerih pravice ali zahteve bi se kratile s tem, dopustna niti pred, niti po razdelbnem naroku.
Izvzete so od tega navedbe, ki jih je storiti po g. 211., odstavku 1. in 2. i. r.
§• 29.
g. 216., št. 4 i. r. se uporablja tako, da se tiste zahteve, na katere se ni oz irati, ker niso bile o
te(l-Vein ^3SU °K*a^ene (§■ 12.), poplačajo še le e(,'.j, ko še ni najboljši ponudek popolnoma izčr-an I)0 Polnem poplačilu zahtevajočega upnika in o Raveni času oglašenih žalitev, po poravnavi v §. 216., in	^ '' r‘ omcnjcn'l1 prednostnih postavkov
n Pa kakih zastankov po zmislu §. 217. i. r.
§• 30.
Po pravnomočnosti razdelbnega sklepa je izda-1 P° predlogu zdražilelju, kateri dokaže, da je o ^VOm času in redno izpolnil vse dražbene pogoje žt. 7, 156.,odstavek 2.i. r.; enako tudi prejemniku §. 200. i. r.), odlok, v katerem je ugoto-y111 Prehod lastnine na zdražitelja in istočasni pre-°o z lastnino združenih pravic z natančnim ozna-®enilom nepremičnine in kratko povedbo njene Pnukhne, ter je pregledno zaznamovati po zdražitelju Prevzeta bremena in pa tiste pravice in bremena, ki ehajo biti po posledku razdelitve najboljšega
Ponudka.
Ta odlok je oznameniti kot „prenosno listino“. 0 Pravnomočnosti tega odloka je ingrosovati prenosno listino uradoma z izdatkom razdelbnega sklepa vred.
§. 31.
Zdražitelj sme že pred rešitvijo razdelitve najboljšega ponudka, precej ko dokaže, da je izpolnil n pravem času in redno vse dražbene pogoje, zahtevati pri izvršilni sodniji, da naj mu izda spriče-valo, da je izpolnil pogoje, ter dati ingrosovati to
spričevalo.
§. 32.
V primeru §. 222., zadnjega odstavka i. r. n^ora obsegati sodnijski sklep, ki ga je ingrosovati, natančno oznamenilo dotične nepremičnine in °pomnjo, da prisloji zahtevi odškodbe vrstni red Popolnoma ali deloma poplačane terjatve, katero je Prav tako natančno oznameniti.
^zyršba na knjižno zavarovane terjatve.
§- 33.
Pri ingrosacijah odlokov, ki se opravijo v pridih §§. 320., 322., 323., 324. i.r. in to vselej nradoma, ni razločka, je-li bila na terjatvi, zavaro-Vani z zemljiško zastavo, ustanovljena že prej za-stavna pravica za izvršljivo terjatev ali ne, potem
'se-li je preodkazala terjatev v poteg ali namesto plačila. Toda v zadnjem primeru je čakati z ingrosa-cijo preodkaznega sklepa, dokler ne doseže odlok pravnomočnosti. Sklep, s katerim se preodkazuje terjatev namesto plačila, je torej izdati vselej ločeno od kakega rubežnega sklepa, storjenega morda h kratu.
Gledé vrstnega reda se uporabljajo splošna za ingrosacijsko knjigo veljajoča zakonita določila.
Kadar nastopi v §. 324., odstavku 2. i. r. omenjena pravnomočnost, tedaj je to izrečno omeniti v odloku.
Prehodno določilo.
§- 34.
Kadar pade pri prisilni dražbi nepremičnine dražbeni obrok na čas, v katerem še ni potekel zastran izprave novo narejene zemljiške knjige po zakonu z dne 25. julija 1871. 1- (drž. zak. št. 96) ustanovljeni rok prvega oklica, tedaj se gledé stvarnih bremen, še ne vpisanih v zemljiški knjigi, uporabljajo določila, veljajoča za izvršilno postopanje v ozemlju, v katerem se pišejo ingrosacijske knjige.
V ostalem izgubi z dnevom, katerega se odpre zemljiška knjiga za kako katastralno občino, ta ukaz moč gledé nepremičnin, vpisanih v zemljiški knjigi.
Neuporabna določila izvršilnega reda.
§- 35.
Kar je določeno v izvršilnem redu gledé tistih nepremičnin, ki niso vpisane v javni knjigi, to se ne uporablja, izvzemši spredaj omenjene primere, na nepremičnine v deželah, kjer se pišejo ingrosacijske knjige. Neuporabna so potemtakem dolična določila §§. 18., št. 2, 90. do vštetega 95., 102, 134. odstavka 1., 137., 138., odstavka 2., 139., odstavka 1., 143., zadnjega odstavka izvršilnega reda.
Neuporabno je nadalje, kar se tiče v izvršilnem redu knjižnih predznamb (§§. 166., odstavka2., 228., 374., odstavka 1. i. r.), zaznambe spora, zaznambe tožbe za izbris (§. 220., zadnji odstavek i. r.), zaznambe odpovedi in hipotekarne tožbe (§. 322. i. r.), razdolžbe hipotekarnih terjatev (člen XXVIII. vpeljavnega zakona k izvršilnemu redu, §. 230. i. r.), potem neizvedljivosti prisilne
(Slovenlsoh.)
141
uprave ali dražbenega postopanja po stanju javne knjige (§§• 101., 134., odstavka 3., 136., odstavka 4. i. r.).
Naposled so neuporabna tudi določila S. 237. i. r. (primerjaj §§. 30., 31.), določila §. 328., odstavka 2. i. r. o knjižnem vpisu zavezanca, in pa določila drugega, tretjega in petega odstavka v §., 350. i. r.
III.	Uporaba določil ukaza pravosodnega ministrstva z dne 5. maja 1897.1. (drž. zak. st. 112) (opravilnega reda).
§■ 36.
Uporabljaje v šestem oddelku drugega dela opravilnega reda pod naslovom 2. (§§. 152. do 180.) obsežena določila, katera se tičejo nepremič-
nin, vpisanih v javni knjigi, se je ravnati po splošnih načelih, ustanovljenih zgoraj (§. 1. do 7.).
V §§. 159., odstavku 2., 170., odstavku 2. i'1 177., odstavku 3. opravilnega reda zemljiškoknjižnemu uradu, oziroma voditelju zemljiške knjige naložene dolžnosti veljajo tudi za voditelja ingrosa-cijske knjige, in to v primeru §. 177. tako, da mora on predložiti po pravnomočnosti preodkaza sodniku načrt sklepa za ingrosacijo.
Neuporabni so §§. 167., 168., 171., 173. opravilnega reda.
IV.	Končno določilo.
§. 37.
Ta ukaz stopi v veljavnost 1. dne januarja 1898. I.
Gloispacli s. r.