166
tlači. Tudi cesarjevič v grlu nevarno boleha. 
Ozdravlja ga sloveč zdravnik iz Londona. — Na 
Francoskem radikalci nočejo več vlade podpi­
rati. — Na Angleškem delalci še vedno raz­
sajajo, 60—70 tisoč jih nima ne dela ne zaslužka. 
Tudi Irci delajo vladi veliko sitnost; po dne in po 
noči napravljajo zbore in protestujejo zoper postave.
— Na Bolgarskem je zbran državni zbor; mo­
rebiti da se knezu Ferdinandu posreči, da nasprot­
nike pomiri in ostane na prestolu. — Rusija se 
na Avstrijo nekaj kuja in vtrduje svoje trdnjave 
v Varšavi na vso moč. — Cesar Brazilski Petro 
je zdaj v Evropi in misli svojo krono odložiti; rad 
bi odpravil sužnost, velikaši pa tega ne dovolijo.
— V Afriki ima Turk z ustajniki in puntarji svoje 
križe ; njih število v Maroki vedno narašča.
Gospodarske stvari.
Maža za drevesa, da jih zajec ne ogloda.
Spet se bliža zima in ž njo nova nevarnost 
za drevje. Prezgodni sneg je na vrtih napravil 
veliko škode: Najlepše drevje, ki je že donašalo 
obilno žlahtnega sadja, je potlačeno ali clo zlom­
ljeno. Zdaj po zimi bode pa zajec morebiti še to, 
kar je ostalo, oglodal in ukončal. Zatorej naj 
sadjarji poskušajo z mažo, ktero je „Slov. Gospodar4' 
nasvetoval. Kdor noče sadnega drevja s slamo ali 
s trnjem v jesen obvezati, naj napravi tako-le: 
Kupi se za par krajcarjev ožeuka, kteri se skuha 
in k mešanici iz ila, kravjeka in človeškega blata 
prilije in premeša. Dobro je tudi krvi priliti, ktera 
se potem škorje dobro drži, da potem omaža hitro 
ne odpade.
Če v jesen dolgo dežuje, mora se po zimi v 
vlažnem vremenu spet pomazati. Če tako storiš, 
ne bode ti zajec gotovo z nobenega drevesa škorje 
objedel. Sama omaža iz ila, kravjeka in apna nič 
ne pomaga, ker hitro odpade in nič ne smrdi.
F. P—k.
Za poduk in kratek čas.
Še enkrat naša krajevna imena.
(Konec.)
Poglejmo še spodnji Rož ali sodnijski okraj : 
Borovlje. Ta obsega sedem občin s sledečimi 
naselbinami : Občina Bistrica : Zavrh ali Za Vrhom 
(ne : Zaverham), Zgornji in Spodnji (ne : Zgornji 
Zaverham!), Bistrica, Spodnja Bistrica, Poljaua (ne: 
Pollana, to ni slovensko ne nemško), Selo (ne: 
Sala), Sinje (ne : Sinach, zopet samo nemška pi­
sava na slovenskih tleh), Mače, Sveče, Zgornje in 
Spodnje Kraje (ne: Krajanji). — Občina Vesica 
(ne: Veseca), Dobrova (kaj pa hoče nemška Dobrowa 
zraven?), Vesica, Borovnica (ne: Fraibach), Dole 
(ne: Dulah, ko bi še bilo v Dolah), kaj pa je 
Gotschuhen?), Vrh (ne: Verh; nemška Gupf je 
gola prestava za borovsko davkarijo, Nemcev tam 
ni), Zadnji Vrh (ne: Zadnji verh), Homeliče, Šmar- 
jeta (ne: Sv. Marjeta), Zaboze, Selo (ne: Na Sale), 
Treblinje (ne Triblinje). Občina Zgornje Borovlje: 
Dobrova (kaj pa hoče Dobrava?), Dole (ne: Dolich), 
Kobov, Rute, Bajtiše. Občina Medborovnice : Do­
brova, Dole (ne: Dolich, to ni slovenska pisava), 
Vesica (ne: Vešča), Medborovnica (ne: Medborov­
nice), Glinje, Vesica (ue: Veseca), Loka, Otrovca, 
Breznica (ne : Rezenca), Zadole, Trata (ne : Tratta, 
še manj pa: Tratten), Bajtiše. Občina Podljubelj: 
Podgora, Slovenji' Plajberg, Sopotnica (ne: Sapot- 
nica), Poden, Strugarje (ne: Strugerjen), Trnje 
ne: Ternje), Goriče (ne: Gorice), Košentavra (ne: 
Košentavre), Liplje (ne: Liple), Ljubelj ali Brodi 
(ne : Ljubel Brodih), Podljubelj (ne : Podljubel), Žin- 
garica (ne : Žingarca), Struga (kaj pa je nem­
ški Strau? spaka), Baknjak (pa ne Vebnjak), Kapla 
pri Dravi (pa ne: Slovenja Kapla). Občina Svetna 
Ves:Babnjak (ne: Vabniak), Šent-Janž (Sv. Janiž), 
Podsinja Ves (ne: Psinja ves), Vranjica (ne: Vraj- 
nica), zaselje Seigerberg nima slovenskega imena, 
da si Nemcev tam ni; Svetna Ves (ne: Svetna 
ves). Občina Selje: Homeliče (ne, Homeliče), Selje 
na Frajbazi (ne: Sele na Frajbaci), Selje na Šajdi 
(ne Sele na Saidi), Selje pri Fari (ne: Selje per 
Fari), Selje v Srednjem Kotu (ne Sele v srednjem 
Koti), Selje v ‘zgornjem Kotu (ne: Sele v zgor­
njem Koti).
Kakor v zgornjem, tako v spodnjem Rožu 
mrgoli samih pregreškov; nektere moramo seveda 
za tiskovne pregreške spoznati, večino jih je pa 
zakrivila centralna komisija sama; imena niso po­
vsem zapisana po narodnem govoru pa tudi ne po 
pravilnej slovenščini, temveč nahaja se prava zmes. 
Od kod pride ta prikazen? Niti župani, niti ce­
sarski politični uradniki znajo pravilno slovenščino 
še manje pa pri centralnej komisiji. Za Slovana je 
vse dobro. In naši poslanci? Quot provinciae tot 
sensus !
S m esplicar.
Pri vsakej obravnavi pred porotno sodnijo mora 
vsak obtoženec imeti svojega advokata, ki ga brani 
in poskuša kot nekrivega oprostiti. Nek dohtar 
je branil in zagovarjal pred porotno sodnijo neko 
prav zrelo seme, prav prekajenega lumpa. Res se 
mu je posrečilo, porotne može tako pregovoriti, da 
so obtoženca spoznali za nekrivega. Po srečno do- 
končanej pravdi praša advokat oproščenega hu­
dobca: „No, kaj pravite k temu"? Lump odgo­
vori: „Presneto pa že znate; globoko se moram
pred Vami prikloniti; povem Vam, gospod dohtar! 
od Vas se more še nas eden marsikaj naučiti."
Kaj je novega križem sveta?
NaKoroškem. V Belaci je 16. oktobra 
plinska cev počila in plin ali gas se je razširil po 
celej okolici. Ena ženska je mrtva, v farovžu se 
je več ljudi skorej zadušilo ; le malo poznej, in 
bila bi mrtva gg. dekan in kaplan. — Svitli cesar 
so cestnarju Andreju Auderwaldu podarili sre­
brni zaslužni križec. 23. okt. se mu je križec slo­
vesno pripel na prsi. Naj ga pridni delalec nosi 
veliko let! — Karl Rakove, hlapec v Šmartnu, 
se je bil na sejmu v Celovcu vpijanil, domov gredé 
pa padel v „nogo“ ali lend in se vtopil. Nesrečno 
žganje! — Gosp. Mart. Nag eie je postal stalen 
učitelj v Zgornjih Libučah, g. Tom. Wernitznig