SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Številka 4 (466) Velenje, 2. februarja 1979 r°na 4 din YU ISSN 0350-5561 IPo poteh XJV. divizije Odd 14. do 24. februarja ho potekal ž že tradicionalni pohod po poteh XIV. . divizije, ki ga prvič organizira repuhbliška konferenca ZSMS. Pohod bo raazdeljen v štiri etape. Prvo etapo bo i izvedla občinska konferenca ZSM3S Laško, drugo Celje, tretjo Velernje in četrto Mozirje, letošnji pohood je posvečen 35. letnici pohoda ddivizije ter 60 letnici ZKJ in SKCOJ. i Os'srcdnja proslava bo tokrat pri ŽlebDniku. Organizirala jo bo Zveza kultuurnili organizacij Velenje in bo posveečena obletnici smrti našega ve-likeg^a partizanskega pesnika. Šo-štanjtjčana Karla Destovnika - Kaju-ha. I Taako kot tudi prejšnja leta so organnizacijo pohoda podprle vse družtbeno politične organizacije, po-sebnao pa štab TO, ki nudi strokovno pomaoč in je prevzel velik del organizacijske odgovornosti. Želja vseh je. da boodo mladi udeležbo na pohodu sprejejeli z vso odgovornostjo in obudili spomin na veliki pohod, na padlele borce, junake, ki so pred 35. leti vv strahotni zimi, ob nečloveških napoorih in trpljenju utirali svetlejšo bodoočnost današnji mladini. B. Z. Sedaj obravnava poročil o poslovanju Imenovali tudi občinski koordinacijski odbor za pospešeno vodenje akcije — Predsednik odbora Marcel Medved V torek popoldan je bila v veliki dvorani Doma učencev Rudarskega šolskega centra Velenje 8. razšiijena seja občinske konference ZKS Velenje. Seje sta se udeležila tudi izvršni sekretar predsedstva CK ZKS, tovariš Martin Mlinar in sekretar Medobčinskega sveta ZKS Celje Janez Zahrastnik. Uvod v razpravo sta podala izvršna sekretaija Občinske konference ZKS Velenje Janez Živko in Milan Ahtik. Na seji so med drugim ocenili stanja na področju samoupravnega družbeno — ekonomskega razvoja v občini ter sprejeli naloge in smernice za delovanje komunistov in organizacij ZK v naslednjem obdobju. Več o seji bomo poročali v prihodnji številki Našega časa. Že v prejšnji številki smo pisali, da je predsedstvo občinskega sveta ZSS Velenje na razširjeni seji sredi januarja sprejelo rokovnik akcije .Zaključni računi 1978". Po tem rokovniku so morali v vseh temeljnih organizacij al" . združenega dela imenovati do 25. januarja koordinacijske odbore za izvedbo akcije ter sprejeti podroben piogram njenega poteka. Poslovodni organi pa morajo do 5. februarja pripraviti poročilo oziroma analizo poslovanja v letu 1978 v skladu s 150. in 151. členom Zakona o združenem delu. Najkasneje do 10. februarja morajo izvršni odbori samoupravnih interesnih skupnosti pripraviti poročila o uresničevanju njihovega programa Olbvezmce za nadaljno gradnjo cest; Koledar prireditev Izvrš-šni odbor predsedstva občinske konference SZDL Velenje je dal pobudo, da v občini Veleenje začnemo pobudo za zbiranje obveznic cestnega posojila — Zbrane obveznice bi imienili za sofinanciranje gradnje šaleške magistrale in nekaterih cest iz prednostnega programa v krajevnih skupnostih gisUala), vendar za dokončanje teh objektov ni dovolj sredstev, poleg tega pa bo potrebno vrniti kredite, ki smo jih dobili od „Cestne skupnosti" ter najeti nove kredite, istočasno pa zagotoviti dodatno lastno udeležbo predvsem za Šaleško magi-stralo. Vse to nam narekuje, da poleg sredstev, ki jih bo zbrala Samou Hiliter družbeno ekonomski razvoj naše i družbe je v veliki meri pogojen s tenm, ker smo se v vsej povojni zgoddovini zavedali, da lahko ta razvoj »še pospešimo, če bomo k družbenimi] sredstvom dodali še del osebnega i dohodka, da bi tako dvignili inaš ddružbeni standard na čim višji nivo.). Mnoge pomembne in obsežne objekkte in naloge smo uspešno rcali-ziralili prav s pomočjo osebnega anga-žiranjija in s prispevki delovnih ljudi in obbčanov. Spomnimo se obnove domnovine. obnove porušenega Skoppja in Bosanske krajine, našega Kozjijanskega in Posočja. V vseh teh in mnnogih drugih akcijah je prevla-"ovahl faktor solidarnosti in spoznanje, i da je naš Skupi razvoj odvisen vscem in samo od nas samih. Če'eprav gram akcije zbiranja obveznic cestnega posojila kot tudi način zbiranja. Vsi, ki ste se že odločili, da odstopite obveznice za ceste,jih lahko oddate vsako sredo od 6. do 8. ure in od 13. do 15. ure ter v petek od 6. do 8. ure v prostorih Zavoda za urbanizem, Tomšičeva 16 Velenje, Velenje - Strokovne službe SIS - gospodarstva. Vse informacije dobite na telefonsko številko 851 - 710 ali 852 831 priNuši Švent. TONE ŠELIGA ob slovenskem kulturnem prazniku Četrtek 8. februar Ob 19.30.uri bo v domu kulture Velenje koncert Mešanega pevskega zbora ,,Svoboda" iz Šoštanja. Zborovodja: Danica Supovec. Vstopnina 20,— din. Na dan slovenskega kulturnega praznika bodo vse muzejske in galerijske zbirke na velenjskem gradu odprte ves dan neprekinjeno od 8. do 18. ure, brezplačno za vse obiskovalce. V knjižnici Velenje bo organiziran ogled knjižnice in razstave Gvidona Birolle za šolsko mladino od 8. do 18. ure. Petek 9. februar Ob 17. uri bo v preddverju doma kulture v Šoštanju otvoritev likovne razstave šaleških likovnih ustvarjalcev, kot izbirne razstave za IV. revijo likovnih skupin Slovenije. V kulturnem programu bodo sodelovali: Ana Pusar—Jerič sopran, Franc Javornik, bas in pianist Igor Švara. Ob 19. uri bo v galeriji Velenje otvoritev retrospektivne razstave slik in ilustracij Gvidona Birolle, ki jo je pripravil Kulturni center „lvan Napotnik" Velenje. V kulturnem programu bodo sodelovali: Ana Pusar Jerič, sopran, Franc Javornik, bas in pianist Igor Švara. Sobota 10. februar Ob 18. uri bo v domu kulture Šmartno ob Paki koncert ,,Slovenskega okteta" iz Ljubljane. Vstopnina 20,— din. Nedelja 11. februar Ob 16, uri bo na osnovni šoli na Plešivcu koncert Moškega pevskega zbora ,,Kajuh" iz Velenja. Zborovodja: Zmago Frankovič. Tudi februarja ob sobotah v jamo Šaleški rudarji se tako že tretji mesec zapored odrekajo zasluženemu počitku po napornem delu Po r močni odjugi, zaradi katere so narasle reke prestopile bregove in ppoplavile mnoge naše kraje, je v ponedeljek začelo snežiti kot za šaloo. Debele snežinke so hitro pobelile površine in spet prinesle nek«oliko veselja šolaijem. Žal, je v torek spet posijalo sonce ... Ml V drugi polovici tedna se bo vreme izboljšalo z delnimi razjasnitvami. Velenjski rudaiji bodo, zaradi velikih potreb po premogu za proizvodnjo električne energije v termoelektrarnah, delali vse delavnike tudi v mesecu februarju. Najprej so računali, da bodo velenjski knapje odšli na delo v februarju 23 krat, zdaj pa bodo delali tudi tri sobote, ki so bile najprej predvidene kot proste, in to v vseh treh izmenah. Premog, ki ga bodo nakopali v teh treh dneh, bodo namenili za povečanje zalog na deponijah šoštanjskih Termoelektrarn, ki so se v zadnjih mesecih občutno skrčile, saj so v tem našem največjem elektroenergetskem objektu obratovali v glavnem s polno močjo. Februarja bodo tako velenjski rudarji nakopali najmanj in sicer v takšni obliki, da bodo primerna za razpravo na zborih delavcev. Rokovnik nadalje tudi predvideva, naj bi delavci med 5. in 15. februaijem na sestankih sindikalnih skupin obravnavali poročila o poslovanju. Pred obravnavo poročil po sindikalnih skupinah morajo obravnavati poročila tudi na skupnem sestanku osnovnih organizacij ZK, izvršni odbori osnovnih organizacij ZS ter koordinacijski odbori in sprejeti načelna stališča do poročil ter predloge ukrepov za odpravo ugotovljenih slabosti. Po obravnavi po sindikalnih skupinah morajo na razširjenih sejah osnovnih organizacij ZSS ter koordinacijskimi odbori na podlagi pripomb iz razprav sprejeti dokončna stališča o poročilih o poslovanju v preteklem letu in predlogov ukrepov. Do 17. februaija bodo strokovne službe izdelale zaključne račune za javne razprave. V času od 17. do 25. februarja pa morajo o njih razpravljati na zborih delavcev. V razpravah morajo delavci upoštevati tudi stališča in predloge ukrepov sindikata po poročilih o poslovanju v tozd. Do 26. februarja morajo biti opravljene seje delavskih svetov o zaključnih računih, ter sprejeti ukrepe za odpravo vseh dosedanjih slabosti v poslovanju kot tudi programi stabilizacijskih ukrepov za letošnje leto. Do 28. februaija je treba zaključne račune predložiti SDK, do 15. marca pa bo občinski svet ZSS na razSijeni plenarni seji ocenil akcijo, oblikoval in sprejel stališča ZS do rezultatov poslovanja v letu 1978 ter o aktivnosti v občini in s tem poročal republiškemu svetu ZSS. Rezultate gospodarjenja pa bodo do konca marca obravnavali še delegati vseh treh zborov skupščine občine Velenje. Ker gre za izredno pomembno akcijo, v njej sodelujejo poleg sindikatov tudi vse druge družbeno politične organizacije. Zato so tudi na občinski ravni imenovali poseben koordinacijski odbor za vodenje akcije zaključni računi 1978, ki ga vodi predsednik občinskega sindikalnega sveta Marcel Medved, člani pa so: Franjo Korun, Janez Miklavčič, Franjo Kljun, Jože Veber, Janko Lukner, Albin Amon, Lojze Napotnik, Peter Krapež, Ciril Pilih in Enfc> Rahten 415.200 ton lignita, pri čemer bo dalo najmanj 50.000 ton lignita delo v treh sobotah. Računati pa je mogoče, da bo tudi sicer poprečna dnevna proizvodnja, to je 17.300 ton, nekoliko višja od predvidene, saj so nakopali v mesecu januaiju v poprečju (do 27. januaija) že po 17.838 ton lignita na dan. Januarski dnevni izkop lignita bo v velenjskem premogovniku za okrog 5 % nad predvidenim. Sicer pa je mogoče pričakovati, da bo znašala januarska proizvodnja najmanj 440.000 ton lignita in bo tako za najmanj 65.000 ton oziroma 17 % večja od tiste, ki je bila določena z osnovnim mesečnim delovnim načrtom. RAZSTAVA ROČNIH DEL OB 8. MARCU Bliža se čas, ko bomo prikazale izdelke iz volne na razstavi v knjižnici Velenje. Prepričani smo, da bodo zbrane prave pletene, kvač-kane in tkane umetnine, kakršne zmorejo naše žene. Še je čas, da se vsaka, ki jo to delo v prostem času veseli, odloči za praktičen in lep izdelek. Razstava bo odprta 2. marca 1979 s kulturnim programom v knjižnici Velenje, kamor prinesite svoje izdelke do 22. februarja 1979. Svet za družbeno politično aktivnost žena pri OK SZDL Velenje Soočanje s slabostmi V Gornji Savinjski dolini so v predvolilnem obdobju temeljito ocenili dosedanje delo Socialistične zveze — Ob številnih pomembnih uspehih niso prezrli pomanjkljivosti, ki naj bodo napotek za boljše delo Novo cisterno so pričakali krajani in gasilci Pesja kar pri Jovanu Pomembna pridobitev - avtomobi Za avtocisterno 500 tisoč din — Vso pozornost posvetiti izobraževanju V Gornji Savinjski dolini je bilo v lanskem letu stanje na področju varnosti zadovoljivo — Večina kaznivih dejanj je v upadanju, lani so bile težje le posledice prometnih nesreč — Vse več sodelovanja z občani. Rjsje. V skoraj premalidvorani gasilskega doma so ob soudeležbi številnih gostov spregovorili o uspehih in težavah v preteklem letu in nalogah, ki jih nameravajo uresničiti letos. Poglavitni cilj v lanskem letu, kateremu so bile podrejene vse haloge gasilskega društva, je bil nakup pre-potrebne avtocisterne. Veliko investicijo, ki je tako majhno gasilsko društvo samo nikakor ne bi zmoglo, so podprle vse družbenopolitične organizacije kraja, sredstva zanjo pa prispevali krajevna skupnost Pesje, samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom in seveda gasilsko društvo Pesje. Težko pričakovana cisterna je prispela na „domače dvorišče" prejšnji teden, gasilci pa so jo z avtomobili, harmoniko in transparenti pričakali že pri Jovanu. Ob tej najpomembnejši nalogi so gasilci Pesja uresničili še številne druge. Tako so v času tedna požarne varnosti domiselno okrasili dom ter organizirali predavanje za pionirje osnovne šole Pesje. Na predavanju so spregovorili o preventivi v gasilstvu in praktično pokazali gašenje z ročnim gasilskim aparatom, izvedli so akcijo zbiranja lesa in tako pridobljena sredstva namenili za nakup avtocisterne. Ob pomembnejših praznikih so postavili mlaje, zgradili pa so tudi betonsko ploščad za ples in organizirali tri zabavne prireditve. Volje res ni primanjkovalo, posebej še, če upoštevamo, da so za realizacijo vseh omenjenih nalog porabili preko 2000 prostovoljnih delovnih ur. Gasilsko društvo je skrbelo tudi za usposabljanje in stalno pripravljenost svojih članov. Tako je imela članska desetina 32 suhih in 8 mokrih vaj. Zanje so porabili 800 ur. Udeležili so se tekmovanj v Šale-ku, Družmirju, Paški vasi in Šoštanju in povsod dosegli zadovoljive rezultate. Mladinci so imeli 13 vaj ter tekmovali v Šmartnem ob Paki, pionirji pa 21 vaj. Tekmovali so v C.aberkah in Šmartnem ob Paki. Lani je bila ustanovljena tudi pion ska ženska desetina, ki je tekmovi na občinskem prvenstvu v Šm: nem ob Paki. Ta desetina je imi 32 vaj. Gasilci Pesja so v tednu požar varnosti pripravili še dve noi mokri vaji. Prva je bila na Lilijski griču, druga pa v središču Pesja. požari? V krajevni skupnosti je le manjši požar pri Šalovenu, ska desetina pa je sodelovala še gašenju treh požarov. Bfli so tu< stalni pripravljenosti ob nesreči rudniku. Seveda je bila na letni skupšfi največje pozornosti deležna no» težko pri dobi jena avtocisterna. njo bodo gasilci laže pokrili obsež požarni okoliš, ki zajema Tajn Podgorje, Pesje, Prdoge in del Lok vice. Ker v tem okolišu vode marj kje primanjkuje, bo delo gasilcev,-primeru požara močno olajšam predvsem pa hitrejše in tako tur uspešnejše. Zato se je predsednjf gasilskega društva Karel Centrih L tej priložnosti še posebej zahvaT Tonetu Hladinu za požrtvovalr delo in izdatno pomoč pri naku|| avtocisterne. Zahvalil se je tudi I* nu Glušiču, Nestlu Zupancu, Iva£ Mikeku in Martinu Žunterju, ki | številne proste ure žrtvovali I uspešno delo gasilskega društva. 8 Katere pa so najpomembnejše L loge letos; Vso pozornost nam« vajo posvetiti izobraževanju in vet nju števila članov, saj se zavedaj? da je to predpogoj za uspešno de* vanje društva. Poleg tega namera«!, opraviti 15 mokrih vaj in 20 suIk vaj s pomočjo tridelne lestve, oir nizirati predavanje ob tednu poat ne varnosti ter sodelovati na teka vanjih. To pa so le nekatere zastavljenih nalog, ki jih bodo lah uresničili le s požrtvovalnim del< vseh članov. BORIS ZAKOŠI Uspešni v jubilejnem letu Gasilci iz Šmartnega ob Paki ocenili svoje dosežke in črtali nadaljnjo delovno pot — Avtocisterna največja že in potreba Priprave na bližnje volitve v krajevne organizacije SZDL so v Gornji Savinjski dolini v polnem razmahu. V večini krajevnih skupnosti so volilne konferencc že opravili, v preostalih pa bodo na vrsti v naslednjih dneh. Ob ocenjevanju priprav na volitve so temeljito ocenili tudi dosedanje ddo SZDL. Pri slednjem so se naslonili na znatne uspehe, ki so jih v mozirski občini dosegli ob vpisovanju cestnega posojila, pri volitvah delegacij za družbenopolitično skupnost, samoupravne interesne skupnosti in v družbenopolitični zbor ter pri izvedbi referenduma za podaljšanje samoprispevka. Iz tako temeljito pripravljene ocene bomo povzeli nekatere najpomembnejše ugotovitve. Že v predvolilnem in predkongresnem obdobju so v mozirski občini ugotovili nekatere začetne slabosti na področju delovanja delegatskega sistema. Najpomembnejše med njimi so: - delegacije so marsikje šc vedno prepuščene same sebi in so deležne premalo strokovne pomoči in informacij; - še vedno je preslabotna povezanost med delegacijami in samoupravnimi organi ter med delegacijami in družbenopolitičnimi organizacijami; - v družbenopolitičnih organizacijah ne ukrepajo dovolj korenito pri neodgovornem delovanju delegatov; - potrebam delegatskih skupščin se prepočasi prilagajajo funkcije izvršilnih in upravnih organov ter strokovnih služb; - poleg tega se posamezna vprašanja še vedno urejajo mimo delegacij, ponekod pa se srečujejo tudi z nesklepčnostjo in podobno. V Gornji Savinjski dolini so v zadnjih letih precej opustili zbore ddovnih ljudi in zbore občanov. Krajevna samouprava se ni dovolj razvila, ker zbori in sveti krajevnih skupnosti niso odigrali vloge, ki bi io morali Pri delu so se še največkrat srečevali s pomanjkljivo udeležbo in manj z drugimi slabostmi. Iz teh in podobnih ugotovitev izhajajo seveda številne smernice, ki naj zagotovijo boljše bodoče delo. Zato bo treba okrepiti delo vseh oblik socialistične zveze, s pomočjo katerih ddovni ljudje razrešujejo vsa vprašanja" svojega dela in življenja. Preveriti bo treba učinkovitost sodalistične zveze, njeno odzivnost na razreševanje vrste problemov, ugotoviti, kako jo ljudje doživljajo in nazadnje tudi aktivnost članov zveze komunistov v njenih okvirih. Pri tem seveda ne gre za ponavljanje Mira Učakar V petek, 19. januarja 1979, je zahrbtna bolezen za vedno iztrgala iz naših vrst zvesto so-ddavko Miro Učakar, staro komaj 29 let Vse, ki smo jo poznali, je ta vest globoko pretresla in kar ne moremo verjeti, da je ni več, da nas nikoli več ne bo pozdravil njen vedri nasmeh. V Gorenju je bila 12 let dobra in prizadevna soddavka, pripravljena z besedo in dejanjem pomagati soddavcem. Zato ni čudno, da se je marsikatero oko zarosilo, ko smo zvedeli za kruto resnico. Veliko bi lahko povedali, a vsega tistega, kar ob njeni smrti občutimo, ne moremo. Spomin nanjo bomo ohranili v naših srdh, ta spomin nam bo pomagal premagovati vsakodnevne težave tako, kot nam jih je včasih pomagal njen nasmeh. Sočustvujemo z njenimi najbližjimi in jim izrekamo globoko sožalje. Kolektiv Gorenja TGO znanih načel. Gre za pravilno ovrednotenje dosedanje prakse in za zagotovitev prave vloge in pomena socialistične zveze. Ugotovili je treba, kakšen jc dejanski položaj delovnega dloveka v krajevni skupnosti, kako se ta skupnost razvija in katere so objektivne ter subjektivne ovire, ki preprečujejo hitrejši razvoj. Pri tem seveda ne kaže zanemariti uspehov, ki so jih na tem področju v mozirski občini doslej žc dosegli. Najpomembnejše seveda je ugotoviti, kakšno je mesto socialistične zveze v tem procesu, če seje s svojimi organizacijskimi oblikami in delovnimi metodami sposobna spoprijeti z vsemi problemi in nerešenimi vprašanji. Nalog je seveda še obilo, z njihovim razreševanjem pa mora Socialisticn« zveza dokazati, da je celotni splet njene dejavnosti namenjen delovnem- ■ •lo-veku, njegovemu delu in življenju. Stanje na področju varnosti v Gornji Savinjski dolini je bilo lani v vdiki meri zadovoljivo. Težjih kaznivih dejanj niso zabeležili, prekrškov s političnim obeležjem sploh ni bilo, tudi s prekrški zoper javni red in mir niso imeli večjih težav kot v letu pred tem, žal pa ugodne ugotovitve ne veljajo za področje prometne varnosti. Nesreč na cestah sicer ni bilo veliko več, znatno težje pa so bile posledice. Takšen bi bil kratek povzetek pogovora s komandirjem postaje milice Mozirje Štefanom Pungartnikom. Kakšno je bilo v lanskem letu stanje na področju kriminalnih dejanj? „Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da je bilo dejanj te vrste občutno manj kot predlani. V gospodarstvu smo obravnavali le 11 kaznivih dejanj, v letu 1977 pa 34. Škoda zaradi teh dejanj je dosegla 140.000 dinarjev. Hujših primerov nismo obravnavali, večina jih odpade na manjše gozdne tatvine in lažje primere nevestnega poslovanja. Tudi sploš.ia kriminaliteta je v upadanju. V minulem letu smo zabeležili 108 kaznivih dejanj, kar je za 22 manj kot leto pred tem. Težjih primerov prav tako ni bilo. Največ je bilo prekrškov zoper družbeno in zasebno premoženje. Sem sodijo tatvine, manjše goljufije, odvzemi motornih vozil in podobna kazniva dejanja. Upadajo tudi krvni delikti, ki jih je bilo lani prav tako manj in še ti so bili le lažjih oblik. Od 108 dejanj jih je ostalo neraziskanih 21 odstotkov, vsa skupaj pa so terjala za 499.000 dinarjev škode. Naj ob tem omenim še mladoletne prestopnike. Teh je bilo lani 15 - toliko jih je bilo tudi v letu 1977 - storili pa so 16 kaznivih dejanj brez težjih posledic. Med njimi je bilo.res 8 velikih tatvin, vendar jih večina odpade na enega samega prestopnika." Kaj pa javni red in mir? „205 kršitdjev je storilo 183 prekrškov. Večina kaznivih dejanj odpade na nedostojno vedenje v gostiščih, na razgrajanje v zasebnih prostorih in podobne lažje oblike. Večjih drznosti in skupinskih pretepov ni bilo, vsaj takšnih s hujšimi posledicami ne. Številčno jih je sicer za malenkost več kot predlani, so pa posledice veliko blažje. To je še zlasti pomembno zaradi tega, ker se je lani v Gornji Savinjski dolini zvrstila cda vrsta večjih javnih prireditev, na vseh pa sta bila javni red in mir na visoki ravni. Temu je vzrok tudi višja raven zavesti naših občanov, prav tako pa dejavnost pripadnikov narodne zaščite in drugih dejavnikov v krajevnih skupnostih." Preden bi omenili prometne nesreče, morda še beseda ali dve o drugih oblikah nesreč in kaznivih dejanj? „ V lanske.nletu smo zabeležili le 4 požare, od tega 3 v zasebnem sektorju. Slednji trije so zahtevali 205.000 dinarjev škode, preostali pa le 20.000. Pri delu se je zgodilo 5 nesreč in kar tri so terjale človeška življenja, dve osebi pa sta se huje ranili. Številčno tudi te nesreče upadajo, lani pa so bile nekoliko hujše posledice. Porast smo zabeležili pri samomorih. Predlani so bili le trije, lani pa kar 6 in še dva poskusa Naj- VISOKOŠOLSKI INFORMATIVNI-DAN -Za vse kandidate, ki se v tem letu nameravajo vpisati kot redni študentje ali kot študentje ob delu nu katerokoli višjo ali visoko šolo univerz, v Mariboru ali Ljubljani ozii"" njeni- dislocirane oddelke. :r. ormativni dan v petek. ') i m m rja in soboto, 10. fcbiujri.i ^lcdvidoma ob 9. uri na sedežih matičnih šol. Podrobnejše informacije lahko dobite v vaši kadrovski službi oziroma na Skupnosti za zaposlovanje Velenje. Priporočamo vam, da se pravočasno zanimate, katere usmeritve bo vaša delovna organizacija podpirala, saj se kandidat praviloma ne bo mogel vključiti v nadaljnje izobraževanje, v srednjih, višjih ali visokih šolah, če to izobraževanje ne bo v skladu s kadrovskimi potrebami in razvojnimi plani delovnih organiza-dj. Koordinacijski odbor za usmerjanje vpisa pogostejši vzrok je alkohol in neurejene razmere, ki jih povzroča." Na vrsti so prometne nesreče. 2e na začetku ste omenili, da na tem področju ne moremo in ne smemo biti zadovoljni. Zakaj? ,,Lani smo obravnavali 98 prometnih nesreč, leto prej pa le dve manj. Vdiko prehude pa so bUe lani posledice. Ceste so namreč terjale kar 10 smrtnih žrtev in s tem smo v mozirski občini izenačili tragični rekord izpred nekaj let. Težje se je poškodovalo 27 oseb in 35 lažje. V letu 1977 so naše ceste terjale 3 življenja, poškodovanih pa je bilo približno enako število udeležencev v prometu, kot v minulem letu. Škodo smo lani ocenili na 238.000 dinarjev. Najpogostejši vzrok za nesreče je neprimerna hitrost, la ni prila- Komandir postaje milice Mozirje — Štefan Pungartnik gojena razmeram na cesti in sposobnostim voznikov, šde zatem pride kot vzrok na vrsto alkohol. Največ nesreč se je zgodilo na regionalni cesti Mozirje - Logarska dolina, na tej cesti pa so vozne razmere kljub vsemu še najboljše. Številčno so porasli tudi drugi cestno-prometni prekrški Lani smo našteli 640 kršitdjev, v 62 primerih pa smo odvzeli vozniška dovoljenja." Mozirska občina je tudi obmejna. Kakšne so naloge delavcev milice ob državni meji? „Na našem območju sta maloobmejni prehod na Pavličevem sedlu in alpsko - turistični prehod na Savinjskem sedlu. Običajno sta odprta od 1. junija do konca septembra. Naloge na prehodili opravljajo v večini primerov miličniki oddelka milice z Ljubnega, pomagajo pa jim tudi drugi. Število prehodov naših in tujih državljanov je v stalnem porastu. Prekrškov v obmejnem pasu ni vdiko, pa še pri teh gre v večini primerov za radovednost in nepoznavanje terena." Dejavnost postaje milice sega na številna in raznolika področja. Kakšno jc soddovanje z drugimi dejavniki? ,,Tukaj problemov skorajda ni. Zelo dobro sodelujemo z vsemi sorodnimi in tudi drugimi dejavniki. Prejšnji teden so se sestali na letni skupščini člani gasilskega društva Vseeno bi poudaril prav vzorno soddovanje z vojaki v Logarski dolini in v Podolševi, čeprav sodelovanje z družbeno-političnimi organizadja-mi, skupščino občine, s strelci, taborniki, športniki in drugimi društvi ne zaostaja mnogo. Na oko je najlepši dokaz za to vitrina s pokali, medaljami in drugimi priznanji, ki so si jih delavci milice prislužili na različnih tekmovanjih in drugih prireditvah." Se morda pri delu srečujete s kakšnimi posebnimi problemi? „Niso najhujši, res pa je, da bi rabili intervendjsko vozilo in prostor za pridržanje. Upamo, da bomo vozilo kmalu dobili, skušali pa bomo urediti tudi omenjeni prostor. Večjih kadrovskih težav prav tako nimamo, prosta mesta so le na Ljubnem, obenem z reševanjem kadrovskih težav, pa bomo morali rešiti stanovanjske probleme, verjetno še celo prej. Tudi tu kaže, da bomo letos uspešnejši, kot smo bili v lanskem letu." Na področju varnosti so torej v Gornji Savinjski dolini krepko stopili naprej. Varnost se krepi, prav tako družbena samozaščita in druge sestavine. Po vseh krajevnih skupnostih je zaživela narodna zaščita, prav tako v združenem ddu. Posamezne naloge pripadniki te zaščite že opravljajo samostojno, v združenem ddu pa so na tem področju najbolj napredovali v Lesni industriji GLIN Nazarje, v Elkroju in v Gorenju -TOZD Mali gospodinjski aparati. Zelo pomembno pa je navsezadnje tudi dejstvo, da se znatno krepi soddovanje z občani, daje njihova zavest na vse višji ravni. JANEZ PLESNIK Srečanje vokalnih skupin Organizator vsakoletnih srečanj mladih vokalnih skupin Slovenije je odslej Radio Velenje Male vokalne skupine Slovenije so se doslej srečale trikrat; prvo srečanje je bilo v Č mi na Koroškem, drugo v Moravcih, tretje pa lani v Velenju. Srečanja mladih vokalnih skupin Slovenije bodo odslej v Velenju, njihov organizator pa Radio Velenje. Takšno odločitev so sprejeli samoupravni organi naše delovne organizacije, zamisel pa so že ob lanskoletnem srečanju podprli vsi udeleženci. 4. srečanje mladih vokalnih skupin Slovenije bo v Velenju v petek, 16. marca, in sicer v domu kulture. Organizator bo sprejemal prijave do 5. marca, za nastop v Velenju pa morajo male vokalne skupine priglasiti 5 skladb, od tega po možnosti eno narodno pesem z območja, od koder prihajajo. Prijave je treba poslati na RADIO VELENJE. 63320 Velenje, Titov trg Pred dnevi so se na redni letni konferenci sestali člani gasilskega društva iz Šmartnega ob Paki in položili obračun opravljenega dela v preteklem obdobju. Leto 1978 je bilo za šmarške gasilce leto pomembnega jubileja, saj so proslavili 75-let-nico ddovanja društva. Ta praznik jih je spodbudil k še učinkovitejšemu udejstvovanju, tako da so na kanferend ocenili svoje ddo kot zelo uspešno. Seveda pa so k temu v vdiki meri pripomogli boljši pogoji dela, ki jih omogoča nov gasilski dom. Poleg tega, da so si prizadevali za čimboljše preventivno ddo, so v svoje vrste vključevali veliko mladih in jih strokovno usposabljali, pripravljali so predavanja na osnovni šdi, udeleževali so se številnih različnih tekmovanj in obiskali pobrateno krajevno skupnost Novo sdo v občini Vmjačka banja. Njihovi člani pa so tudi aktivni družbeno politični in društveni delavci, saj sodelujejo v vseh organizadjah in društvih v kraju. Ko so razpravljali o delovnih na-logji, ki jih bo treba opraviti v tem letu, je bolj kot vse drugo prevladovala ždja, da bi v njihovi garaži še letos stala nova avtoristerna. Vsestranski razvoj Šmartnega in okolice zahteva namreč tudi boljšo tehnično opremljenost gasilcev, da bi v pri- meru požara lahko učinkovito | sredovali. Vse kaže, da se jim bo ždja le usreničila, saj je samoupr na interesna skupnost za varst pred požari namenila dd svojih srt s te v za nakup tega avtomobi Opremo, ki jo imajo na razpolaga bodo morali dopolniti še z novi cevmi, saj so stare že močno dot jane. V letošnjem letu bodo orgai zirali tudi mnoge tečaje za mla člane, ki bodo redno vadili in udeleževali vseh tekmovanj. Sklei so tudi, da bodo v najbolj oddal nem preddu Velikega vrha ustano li gasilsko trojko, v Šmartnem poskrbdi za ureditev vodnih < vzemališč ter požarno varnost preglede, da bi preventivna dej nost bila še učinkovitejša. Omeniti velja, da je bila zadn. letna konferenca vsebinsko ena n;' bogatejših in najpestrejših doslej, s' so se iz dejavne razprave izluš« pomembni ddovni sklepi in ugotj vitve. Dovolj zgovoren je tudi psj datek, da se je konference poleg št, vilnih gostov udeležilo kar preko sk gasilcev društva iz Šmartnega i' Paki. Vsi prisotni pa so ob zakljti^ ku konference pozdravili pote% Franca Mumla, ki jc sam priprai! priročna darila in jih poklonil vs® članom, ki so lani sodelovali t občinski gasilskih tekmovanjih. J. KRAJNt Do letošnjega občinskega praznika Šaleška magistrata do Gorenja Že dalj časa smo veliko govorili. da so ceste v naši republiki zelo slabe. Leta P976 pa je stekla akcija vpi-saa posojila za ceste, ki je bila ktonec leta 1978 tudi zaklju-čtena. Občina Velenje je bila dlolžna po programu republiške skupnosti za ceste za aesto iz Velenja do Vinske g6.876.709 dinarjev več in tta sredstva namenili za izgradnjo Šaleške magistrate, dla bi Šaleško dolino odprli tiudi proti občini Mozirje in Šimartnemu ob Paki. V zadnjih letih se je veliko razmišljalo, kako bi rekonstruirali cesto v Penku. k;i je resnično v takšnem sta-niju, da nam ne more biti v p>onos. Rekonstrukcija te ceste pa ni bila mogoča, saj ta poteka po soteski reke Pa-ke. Na to, da je potrebno na-kaj ukreniti, so opozarjale tudi številne prometne nesreče. Občani naše občine so pri vpisu posojila pokazali visoko zavest in tako se je odbor za izgradnjo Šaleške magistrale odločil za izgradnjo ceste, ki bo potekala preko Lokovice. S to odločitvijo se je strinjala tudi republiška skupnost /a ceste. To je1 tudi najkrajša povezava naše doline z Gornjesa-vinjsko. Šaleška magistrala bo 7.40 metrov široka in bo imela 1,30 metra široke ban- k'ne- y vsej dolžini bo primerna za hitrost 80 km/h. Dolžina trase do Paškc vasi je 6,6 km od tu pa bo potekala mimo Šmartnega ob Pa- ki do Malih Braslovč. kjer se bo priključila na cesto Šentrupert Leluš, ta pa na bodočo avtocesto. Z izgradnjo Šaleške magistrale so pričeli junija lansko leto. Dela sta prevzela Nivo Celje in KC Velenje. V lanskem letu so opravili zemeljska dela v dolžini 2,7 km in vgradili spodnji ustroj v dolžini 1,5 km. Doslej so za cesto porabili 36,000.000 dinarjev, vrednost ceste do Paške vasi pa bo znašala 139.000.000 dinarjev. Investitor - samoupravna komunalna interesna skupnost, bo vložil vse napore, da s pomočjo celotne občinske skupnosti zbere manjkajoča sredstva in Šaleško magistralo zgradi do Gorenja do občinskega praznika letos. Pregled vplačanega posojila za ceste Jspešen prevoz v dolino tipaadniki JLA so pripravljeni pomagati v vsakem trenutni — Letalci posadke helikopterja v.p. 7660 Zagreb na Golteh ,,A" SKUPINA -OBČANI, KI ZDRUŽUJEJO DELO Ugotavljajo, du mnogi obveznosti niso i/polnili. To se je pogoste) dogajalo v primerih, koso zaposleni menjavali delovne organizacije. Vpisna mesta pa niso poskrbela, du bi v akcijo vpisa posojila za ceste vključili tudi novo zaposlene. Skupno je bilo v tej skupini vpisanih 34.975.365 dinarjev, dejansko je bilo plačanih 32.591.682 dinarjev in je bila tako obveznost izpolnjena le z 93,18 odstotka. V mnogih delovnih organizacijah beležijo precej višji vpis. Tako so v Integralu vpisali 17.11 odstotka več, v Kri 20%, Gimnaziji 9,20%, Vzgojno varstvenem zavodu Velenje 55.58 odstotka, Občinska uprava. Sodnik za prekrške. Organi in voljeni funkcionarji. Obč. skupnost soc. skrbstva. Nog. klub Rudar in Obč. sin. svet \ .48 %, Savinsko šaleški zdravstveni dom. Strokovne službe zdrav- stvenega zavarovanja in strokov ne službe pokojninsko invalidskega zavarovanja 7 % več. Glasbena šola Velenje, Občinska izobraževalna skupnost in V/gojnoizobraževalni zavod 6,65 %■, Združene lekarne Velenje 7 % več. Glin Nazarje, obrat Šoštanj. Ljubljanska banka in SDK 3,38% in Toper Celje 60,4 % več. Projektivni biro Velenje je obveznost izpolnil 100%. V Gorenje TGO Velenje so obveznost izpolnili 91,2%, Lesni Šoštanj 87,8 %, REK Velenje 92,98 %, REK TOZD TEŠ 97,73%, Merx TOZD Prodaja Šoštanj in Merx Celje 83,58 %, Vino Šmartno ob Paki 99,03 %, KC Velenje, Elektro Slovenj Gradec in TOZD Dimnikarstvo 93.31 odstotno, Galip Šoštanj in V epi as Velenje 86,19%, Vegrad Velenje 91.07 odstotno, GP Paka Velenje in Pod gradom 97,77%, Kajuhov dom Šoštanj 56,59 %, TOZD Tovarna usnja Šoštanj 90.36 %, Stanovanjsko podjetje Velenje 86,95 %, Ob nedavni žičniški nesreči a Grolteh, ko je zaradi pretrga-e ncosilne vrvi strmoglavila ena d otbeh gondol, se je med dru-im pokazala tudi velika ožrttvovalnost vseh. ki so prihi-;li ma kraj nesreče in v kritič-ih ttrenutkih nesebično ponu-ili pjomoč. Poleg ekipe gorskih sševfalcev, miličnikov in ostalih 6lawcev uprave javne varnosti :r mnnogih drugih pa so tokrat riskeočili na pomoč tudi pri-adniiki Jugoslovanske ljudske imatide, la so vnovič dokazali, !a sco pripravljeni pomagati v sake:m času in tudi v najtežjih izmeerah. Upprava Rdeče dvorane iz 'elennja, ki je upravitelj turistič-lega centra na Golteh, se je po-tg vsseh težav, ld jih je povzro-ila tta nesreča, znašla v stiski udi : zaradi tujih turistov, ki so irgarmizirano dopustovali na »olteeh. Treba jih je bilo prepe-iati vv dolino, kajti niso bili pri-nernio oblečeni za razmere, v aterrih so se znašli pa tudi sebrme prtljage so imeli kar pre-ej. KKer ni ceste, ki bi peljala v olinio, so odgovorni seveda (lrzliično iskali možnosti prevo-a tunristov v dolino. Položaj je >il Š3e toliko težji, ker jim je ločnno nagajalo tudi vreme, saj s je zelo nizkim temperaturam i snseženju pridružila še megla, »la ddlani je bilo, da bo akcija ahkco uspela le s pomočjo heli-Loptterja, zato so se v Rdeči Ivoraani odločili, da ustrezno jomaoč poiščejo pri občinski tonfferenci Zveze vojaških stare-in SSlovenije v Velenju. Vod-tvo konference se je nemudo-na povezalo s poveljstvom ugosislovanskega vojnega letal-itva,, kjer so bili takoj pripravni i kreniti v akcijo. Le dve uri ddogovoru o poteku prevoza risttov, se je helikopter večje voozne zmogljivosti že pojavil d ^Velenjem in po krajšem pri-ankku skupaj s predstavnikom čiiinske konference ZRVS eleenje odletel proti Mozirju. corientacijskem pristanku v oziarju se je helikopter dvignil Golte in po nekajkratnih joskkusih v izredno težavnih ikoliliščinah uspel zaključiti tkcijijo v zelo kratkem času. V lioččneiii vetru, mrazu in sneže-iju., so morali z vrha Golt v do-jno i opraviti štiri vožnje, da so le ppred mrakom prepeljali v Mozkirje vse turiste ter delavce Upraave javne varnosti in turi-itičnnega centra na Golteh. Vodstvo) Rdeče dvorane, občinske (ion ti te renče Zveze vojaških starešinu Velenje in vsi ostali so zato ooh uspešno zaključeni akciji izrazili iskreno zahvalo za požrtvovalnost posadki helikopterja vojne pošte 7660 iz Zagreba ter poveljstvu Jugoslovanskega vojnega letalstva in Protizračne obrambe, ki so za pomoč pri nesreči na Golteh pokazali veliko razumevanja. J. K. Gradnja Šaleške magistrale preko Lokovice Tesno povezani z drugimi V tozd Embalažnica TGO Gorenje skrbijo za izdelovanje embalaže, ki jo potrebujejo ostale temeljne organizacije za svoje izdelke — Pomanjkanje delovnih moči Številne izdelke tovarne gospodinjske opreme Gorenje iz Velenja, ki s proizvodnih trakov na različne načine in po različnih poteh vsak dan romajo k potrošniku, je pred transportom potrebno seveda opremiti z ustrezno embalažo. Ta naj bi izdelek ščitila pred poškodbami, ki kaj hitro lahko nastanejo med prevažanjem, zato predstavlja končni dejavnik, ki vpliva na kvaliteto proizvoda, s tem, da ga v največji meri zaščiti. V tovarni Gorenje skrbi za izdelovanje ,,popotne opreme" proizvodov temeljna organizacija združenega dela Embalažnica, katere osnovna dejavnost, kot pove že ime, je izdelovanje vseh vrst lesene embalaže za potrebe drugih temeljnih organizacij Gorenja. O njihovem delu in prizadevanjih, da bi tudi na tem področju stopali v korak z najsodobnejšimi spoznanji ter metodami, je pripovedoval vodja tozd Embalažnica Janez Kramer. ..Pred ustanovitvijo naše temeljne organizacije so iz- delovali embalažo za izdelke Gorenja v šoštanjski Lesni. Ko pa se je ta združila z Gorenjem, je Embalažnica nekaj časa delovala skupaj s tozdom Chrommetal, dokler se ni pred približno tremi leti oblikovala kot samostojna temeljna organizacija. Izdelujemo leseno embalažo za izdelke, ki prihajajo iz drugih temeljnih organizacij Gorenja, zato je naša proizvodnja tesno povezana z njihovo. Nikakor ne smemo zaostajati za njimi, ker bi to pomenilo zavoro za vse nas." Proizvodni prostori temeljne organizacije Embalažnica stojijo v Velenju in Šoštanju. Staremu obratu, kjer je zbijalnica embalaže, se je lani pridružil nov obrat v Šoštanju, ki skupaj z delom tozda Pohištvo domuje pod isto streho. Tu skrbijo za prirezova-nje lesa in krojenje elementov. „S tem so se pogoji našega dela močno izboljšali", pravi Janez Kramer, ,,še posebej potem, ko smo rekon-struiraJi tudi star obrat v Velenju. Kljub temu pa je naše delo zelo naporno in ga opravljamo v Velenju v dveh, v Šoštanju pa v treh izmenah. Čeprav smo pred nedavnim dobili nove dodatne prostore, so naše zmogljivosti še vedno nezadostne. Vodja tord Embalažnica Janez Kramer Zaradi tega vključujemo v naš proizvodni proces kooperante, med katerimi je največji Šipad iz Sarajeva. Morali pa jih bomo poiskati še več, kajti za letos smo skladno z drugimi temeljnimi organizacijami planirali za približno dvajset odstot- kov večjo proizvodnjo kot je bila lanska. Pokazatelji poslovanja pravijo, da smo lani dobro delali, kljub izpadu proizvodnje, ki je nastal zaradi selitve v nove prostore in rekonstrukcije starega obrata. Tudi v naslednjem obdobju bomo z uvajanjem sodobne tehnologije poskušali povečati produktivnost in proizvodne zmogljivosti. Le tako bomo uspeli slediti ostalim tozdom Gorenja, zlasti tistim, ki potrebujejo največ naših izdelkov. To pa so predvsem štedilniki, pralni stroji, hladilniki, zamrzovalniki ter kuhalni aparati in ostali. Ob vsem tem pa nas že nekaj časa spremlja problem pomanjkanja delovne sile. V naši temeljni organizaciji je trenutno zaposlenih 87 delavcev, moralo pa bi nas biti vsaj sto. Toda teh delavcev, ki bi jih potrebovali, ne uspemo dobiti, čeprav se trudimo po najboljših močeh. Zato upamo, da bodo tudi na tem področju naša prizadevanja v bližnji prihodnosti rodila sadove." J. KRAJNC Toplovod in TOZD PTT 91,66%, Kulturni center Velenje, TOZD Tiskarna, Informativni center. Delavska univerza Velenje in Kino Velenje 72,65 %, Zavod za urbanizem. Rdeča dvorana, Turistično Olepševalno društvo 96,08%, RŠC 96,49 %, Bolnica Topolši-ca 96,53%, Skupnost za zaposlovanje 91,35 %. Uprava sodišča Velenje, Občinsko javno tožilstvo, Družbeni pravobranilec samoupravljanja, Občinsko sodišče Velenje, Občinska konferenca ZSMS Velenje, Občinska konferenca SZDL Velenje, občinski odbor RK Velenje, Občinska konferenca ZKŠ Velenje, Občinski odbor ZZB NOV, Občinska zveza prijateljev mladine in Štab SLO Velenje 90,34%, Uprava KS Šoštanj, Društvo upokojencev Šoštanj, Veterinarska postaja 83,58%, društvo upokojencev Velenje pa je svojo obveznost izpolnilo le 13,46%. Zelo slabo so svojo obveznost izpolnili tudi Nama yelenje, Borovo Velenje, Peko Šoštanj, Tobak Velenje, Petrol Velenje, Carina Celje izpostava Velenje, Prodajalna Elektrotehna, Kmetijski kombinat Škofja loka, Prodajalna Slovenija avto, Prodajalna Slavonija Osijek. Prodajalna Semenarna, Prodajalna Zarja, Feršped Ljubljana. Kompas TOZD GO, Mladinska knjiga, Varteks Velenje, Jugo-reklam, Vektor, Interevropa, Borovo, skladišče Dinos in Prodajalna Planika, saj so na tem vpisnem mestu vplačali le 51,11 % vpisnega posojila za ceste. Izredno slabo pa so vplačali tudi v ŽTP Celje — sekcija Velenje, kjer so obveznost izpolnili 30,34 odstotno. ,,B" SKUPINA - OBČANI, KI NE ZDRUŽUJEJO DELA Tudi z vplačanim posojilom za ceste v tej skupini ne moremo biti zadovoljni, saj je bil vpis realiziran le 71,09 %. Vpisanih je bilo 2,647.430 dinarjev, vplačanih pa le 1,882.224,50 dinarjev. Obrtniki so vpisali 1,113.100 din, vplačali pa le 770.639,25, torej le 69,25 % predvidenega zneska. Še slabše so se izkazali kmetje, saj so od predvidenih 426.800 din, vplačali le 195.250,25 din, in obveznost izpolnili 45,74 odstotno. Zaposleni pri obrtnikih so za ceste vpisali 196.300 din, vplačali pa 49.863 din in obveznost izpolnili le 25,40 odstotno. V tej skupini so se še najbolje izkazali upokojenci, ki so vpisali 991.230 din, vplačali 886.472 din in tako obveznost izpolnili 87,41 %. „C" SKUPINA -UPORABNIKI DRUŽBENIH SREDSTEV Za prejšnji skupini lahko rečemo, da svojih obveznosti nista v celoti realizirali, med tem ko je bilo v „C" skupini kar 89,03 % sredstev več vplačanih kot vpisanih. Predvideno je bilo 48,601.895 din, vplačanih 91,876.709 din. Večina delovnih organizacij je svoje obveznosti 100% izpolnila. TOZD RLV je obveznost presegel za 22,68%, TOZD Tiskarna za 33,11 %, Projektivni biro pa za 12 %. Svoje obveznosti pa niso izpolnile ERA Velenje, ki je vplačala le 22 % predvidenih sredstev, Integral Velenje in Galip Šoštanj 50%. Kljub temu, da so posojilo vpisali, obveznosti pa sploh niso poravnali v naslednjih delovnih organizacijah TOZD PTT promet Celje, RŠC Velenje, TOZD TUŠ, Informativni center, REK Družbena prehrana, REK Gradbeni material. Komunalno obrtni center Velenje pa je poleg svojih obveznosti realiziral s širšo pomočjo tudi vplačilo 37.000.000. kar bo bistveno pnpomoglo. da se bo Šaleška magistrala izgradila. Uspehi in težave osnovne šole Anton Aškerc Prostorska stiska — Preštevilni oddelki — Na šoli kar 34 interesnih dejavnosti — S knjižnim gradivom obogatiti vzgojno izobraževalni proces - Otroku vsaj en obrok v šol i — Pester program sodelovanja s pobrateno šolo iz Splita Osnovna šola Anton Aškerc Velenje dela v letošnjem šolskem letu v polnih dveh izmenah in jo obiskuje 834 učencev. Na centralni šoli imajo 31 oddelkov, na podružnici v Pesju pa 4. Posamezni oddelki na centralni šoli so preštevilni, nad 30 učencev, kar otežkoča delo. Pestijo jih tudi prostorske težave, saj imajo premalo kabinetov, le eno telovadnico in eno tehnično delavnico. Zato morajo pri pouku telesne vzgoje združiti učence dveh oddelkov, kar je ovira za sprostitev učencev pri tem pouku. Za prihodnje šolsko leto načrtujejo še dva oddelka več, kar pomeni, da bodo morali pridobiti še eno učilnico, ali pa delati v treh izmenah. Radi bi dogradili t rim kabinet. nad njim pa stanovanje za hišnika ter tako pridob li v sedanjem hišnikovem stanovanju učilnico in kabinet. Pojavlja se potreba po organiziranem varitvu učene >v višjih razredov. Doslej imajo to organizirano namreč le za nižje razrede. Zaskrbljujoče postaja dejstvo, da je učencev, ki imajo učne in vzgojne težave, nimajo delovnih navad in takšnih, ki jim starši pri vzgoji niso kos, vedno več. Vse to opozarja, da bi morali intenzivneje pridobivati nov šolski prostor, da bi šole lahko prešle na eno izmeno in celodnevno šol d. Taki:, bi odpadl; tudi mnogi problemi v zvozi z dopolnilnim poukom.in dejavnostmi na šoli. DVOIZMENSK1 POUK OTEŽKOČA DELO INTERESNIH DEJAVNOSTI Ob sedanji organizaciji dela imajo dopolnilni pouk in dejavnosti na šoli ob jut anjih in večernih urah, kar zmanjšuje učinkovitost dela, pojavljajo pa se tudi pogeste odsotnosti učencev pri dopolnilnem pouku, kar pa pogojuje slabši učni uspeh. Letos vključujejo v različne dejavnosti na šoli nad 80 odstotkov vseh učencev. Najbolj množična sta šolsko športno društvo in kulturno društvo. Pri šo!skem športnem društvu deluje 10 sekcij, pri kulturnem društvu pa sta zel d številna oba pevska zbora. V dejavnosti vključujejo tudi precej učencev nižjih razredov. Kljub temu da dela ra šoli 34 interesnih dejavnosti, še vedno ne zadovoljujejo interesom učencev, še vedno je premalo organizirane vzgoje za prosti čas. Mnogi učenci zapravljajo prosti čas po bifejih, na cesti, na neorganiziranih igriščih, včasih celo pozno zvečer, starši pa se pri tem sprašujejo, od kod vse bolj pogoste učne in vzgojne težave. DOBRO KNJIGO PRIBLIŽATI UČENCEM V letošnjem šolskem letu so zaposlili knjižničarja, saj so v preteklih letih precej povečali število knjig, pa tudi število bralcev je zelo porastlo. Želijo, da bi z dobro knjigo zapolnili čim več prostega časa svojih učencev in jih tako privadili na samoizob raže vanje. Osnovna naloga šolske knjižnice je, da s knjižnim gradivom in oblikami dela obogati vzgojno izobraževalni proces. S tem, ko posreduje otroku knjigo, da ga nauči uporabljati jo, dopolnjuje delo. ki na osnovi obveznega učnega programa teče v razredu tako pri pouku materinščine kot pri vseli ostalih predmetih. Koi je poudarila Darinka Žohar—Kac bi naj z vključitvijo dela šolske knjižnice v učno vzgojni proces dobil vsak otrok že v času osemletnega šolanja osnovne pojme o statusu knjižnice, o uporabi knjižnega gradiva pri posameznih učnih predmetih ter razgled in orientacijo po knjižnem gradivu s pomočjo katalogov, bibliografij in ostalih pripomočkov. Ravnateljica osnovne šole Anton Aškerc, Cveta Pušnik Knjiga je torej pomemben medij, ki pa lahko s poudarjeno vzgojno funkcijo pomaga oblikovati in razvijati bralno kulturo šolskega otroka. Največji problem je, da na šoli nimajo primernega prostora za šolsko knjižnico. Na razpolago imajo 6254 knjig, ki so jih uredili v cicibanov, pionirski in mladinski oddelek, posebej pa imajo še oddelek strokovne pedagoške knjižnice. Knjig je sicer precej, vendar čutijo primanjkljaj na področju poljudnoznanstvenih del ter strokovne in pedagoške literature. Vsa prizadevanja šolske knjižnice so usmerjena k temu, da učenci dobijo veselje do branja, da jim postane knjiga in pisana beseda pot.eba. Gre pa tudi za to, da mladega človeka navadijo na uporabo učbenikov, priročnikov, slovarjev, enciklopedij. Mlad človek z izrazito splošno in bralno kulturo bo prav gotovo bolje prebrodil razvojne krize in se uspešneje vključil v družbeno življenje in knjiga ima pomemben delež v tem razvoju. ŠOLSKA PREHRANA VSE BOLJ POMEMBNA Za skladen telesni in duševni razvoj otroka, njegovo psihofizično kondicijo, kakor tudi za prehrano in zdravstveno vzgojo, je postala šolska prehrana vse bolj pomembna. Otroku naj nudi vsaj en obrok, to je malico in v njej tista važna hranila, ki so za otrokovo rast in razvoj neogibno potrebna in kijih v dnevni prehrani dobiva običajno v premajhnih količinah. Malica je obrok, ki da otroku dodatno energijo, katero potrebuje za nadaljnje delo med poukom. Vse bolj pa se kaže tudi potreba po drugem obroku — kosilu. Na tej šoli še toliko bolj, ker imajo dvoizmenski pouk. Otroci izhajajo iz družin, kjer sta zaposlena oba starša in to v večini primerov samo v dopoldanskem času. Tako bi ti otroci, kadar bi imeli pouk v popoldanskem času, ostali brez kosila ali pa bi njihovo kosilo ne ustrezalo fiziološkim zahtevam. Ta problem so na šoli Anton Aškerc uspešno rešili. Učenci lahko dobijo v šoli malico in kosilo. V šoli prejema malico 810 učencev,.kosi pa jih 480. Učenci, ki ne zmorejo polnega plačila, imajo regresirano prehrano. Število abonentov šolske prehrane iz meseca v mesec narašča, zaradi česar jiostajaio zaskrbljeni, saj njihove kapacitete kuhinje ne odgovarjajo tolikemu številu abonentov. USPEŠNO SODELOVANJE S ŠOLO BRUNO IVANOVIČ IZ SPLITA Osnovna šola Bruno Ivanovič iz Splita in Anton Aškerc Velenje sta sprejeli program sodelovanja za letošnje šolsko leto. 26. oktobra lani so podpisali tudi listino o pobratenju. Program sodelovanja za letošnje šolsko leto vsebuje organizirano bivanje učencev iz Splita v Velenju od 21. januarja do 31. januarja 1979, likovno kolonijo učencev obeh šol v mesecu aprilu in bivanje učencev šole Anton Aškerc v Splitu od 20. junija do 31. junija letos. Na pobudo kluba OZN te šole, so tudi na šoli Bruno Ivanovič ustanovili klub OZN. Osmošolci iz Splita bodo ob zaključku šolskega leta obiskali Velenje. Šoli bosta izmenjavali šolski glasili in vključevali v glasila sestavke obeh šol. Oh letošnjem občinskem prazniku bodo na osnovni šoli Anton Aškerc pripravili razstavo izdelkov učencev iz Splita, 26. oktobra ob občinskem prazniku Splita, pa bodo na šoli Bruno Ivanovič pripravili razstavo učencev osnovne šole Anton Aškerc. V letošnjem letu bodo ustanovili tudi odbor za podeljevanje medalje bratstva. Na osnovni šoli Bruno Ivanovič so pričeli učiti slovenski jezik. Učenci, ki obiskujejo ure slovenskega jezika, so se velenjčanom že predstavili na pobratenju v Splitu. Pripravili so del programa v slovenskem jeziku. Učenci iz Splita, ki so bivali v Velenju od 21. do 31 .januarja so imeli v programu začetni, smučarski tečaj, ogled mesta Velenja, srečanje s predstavniki pionirske in mladinske organizacije, športna srečanja in druge dejavnosti. Gostitelji teh učencev so bili učenci osnovni šoli Anton Aškerc, ki bodo nato junija letovali v Splitu. ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA ZELO AKTIVNA Cilj naše družbe je oblikovati samostojne, kritične, ustvarjalne, izvirne mlade osebnosti. Za takšno oblikovanje pa je vedno bolj odgovorna šola, ki prevzema nove vzgojnoizobraževalne naloge. Da lahko to uspešno opravi, mora upoštevati izsledke različnih družbenih in naravoslovnih ved, zlasti še psihološke, pedagoške, socialne, ter spoznanja vnašati v prakso. Eden najvažnejših sodelavcev učitelja je danes svetovalni dela- vec na šoli, ki se pojavlja v vseh različnih organizacijskih oblikah v vsem razvitem svetu. Osnovne naloge šolske svetovalne službe so pomoč učencem pri najrazličnejših težavah in motnjah, ki onemogočajo optimalni razvoj učenca; pomoč staršem pri uspešnem vodenju otroka; koordinacija delovanja med šolo in domom; pomoč učitelju pri vnašanju novejših spoznanj v praktično delo, pri uvajanju sodobnih metod in tehnik dela; razvoj analitičnega dela kot osnove za uvajanje inovacij in modernizacij v šoli. Učitelj zaradi prihoda svetovalnega delavca na šolo ni razbremenjen, saj to ni namen namestitve svetovalnega delavca. Skupno z učiteljem naj bi dosegala boljše razultate. To sodelovanje naj se odrazi v kvalitetnejši realizaciji vzgojno izobraževalnih smotrov. Delovni program šolskega pedagoga na šoli Anton Aškerc je zelo širok, saj zajema analitično delo, svetovalno delo z učenci, učitelji, starši, redne letne akcije in nekatere druge dejavnosti. V okviru analitičnega dela gre predvsem za analizo učnega uspeha učencev vseh oddelkov šole, za iskanje vzrokov uspehov ali neuspehov, na eni strani šole kot celote, na drugi strani učencev v povezavi s starši. Spremljati je potrebno celotno vzgojno izobraževalno delo v sodelovanju z ravnateljem in učitelji ter oblikovati pogoje za elementarno pedagoško raziskovalno delo na šoli. Lansko leto so opravili analizo socialne strukture učencev in ugotovili, da prevladujejo učenci iz mestnega okolja. Teh je kar 72,3 odstotka. Največ jih je od šole oddaljenih 15 minut, večina pa živi v polnih družinah. Nekaj nad 17 odstotkov učencev pa imajo takšnih, ki ne žive v polnih družinah. Razmere v teh družinah so precej drugačne kot v popolnih. V zvezi s problemi mater samohranilk, očetov, ki ostajajo sami z otroki se jim ob delu zastavljajo številna vprašanja, na katere želijo odgovor v raziskavi, ki jo nameravamo izvesti v letošnjem šolskem letu. V okviru svetovalnega dela z učenci vodijo psihoterapevtske pogovore in to z učno problematičnimi učenci, vzgojno problematičnimi učenci, z učenci, ki sami žele svetovalni stik ter učenci, kjer ta stik želijo njihovi starši. Trenutno obravnavajo 17 takšnih učencev, do konca šolskega leta pa se to število običajno podvoji. V obravnavo vsakega učenca vključujejo tudi njihove starše in učitelja, težje primere pa usmerjamo v posebne ustanove. Občasno vodijo tudi grupno vzgojno delo, svetovalno delo z učenci na različne teme, v drugem polletju pa bodo imeli grupne razgovore z učenci 7. in 8. razredov. DOPOLNILNI POUK Za učence, ki težje obvladujejo učno snov in za tiste, ki so napredovali z negativno oceno, organizirajo dopolnilni pouk iz posameznih predmetov, za nadarjene učence pa imajo le dodatni pouk iz matematike. Ana Poles meni, da njihova skrb za nadarjene učence ni zadovoljiva. Šola je pod stalnimi pritiski, naj bo prizanesljiva do učencev z manjšimi učnimi zmožnostmi, še nikoli pa ji ni nihče očital, da daje premalo odličnim in prav dobrim učencem. Te učence dodamo zaposlujejo pri pouku, vključeni so v interesne dejavnosti, zaposlujejo jih z dodatnimi dolžnostmi, nudijo pomoč manj uspešnim učencem. Potrebno pa bi jim bilo nuditi več pozornosti, saj so za sodobno družbo in njen nadaljnji razvoj, ki temelji na znanju in novih odkritjih, zelo zanimivi in nadobudni ter še kako potrebni. PODALJŠANO BIVANJE UČENCEV Za pomoč družinski vzgoji razvija šola še posebno obliko vzgojno izobraževalnega dela -podaljšano bivanje otrok. Na šoli imamo dva oddelka in sicer za učence prvih in drugih razredov. Učenci v skupinah pod strokovnim vodstvom opravljajo šolske dolžndsti, se odpočije-jo ter izpolnijo prosti čas z interesnimi dejavnostmi. Ta oblika je sestavni del šolskega sistema in postopoma vodi k celodnevni šoli. Zelo radi bi organizirali oddelke podaljšanega bivanja za vse razrede osnovne šole, vendar tega zaradi prostorske stiske ne morejo realizirati. MNOGI STARŠI PREMALO SKRBE ZA OTROKE Tudi sodelovanje med šolo in domom na splošno ocenijo kot ugodno, vendar pa se v posameznih razredih še pogosto najdejo starši, ki se še do sedaj sploh niso zanimali za svojega otroka in zato so na šoli upravičeno zaskrbljeni. Poleg rednih govorilnih ur z razredniki ter skupnih govorilnih ur, ki so kar dobro obiskane, imajo štirikrat letno različne oblike roditeljskih sestankov. Letos so starši izvolili tudi nov svet staršev. V njem starši zastopajo koristi učencev ter soodločajo pri družbenem upravljanju šole. To sodelovanje naj bi spodbudilo starše, da se lotevajo širših vprašanj vzgoje in izobraževanja. SlUM Prosti čas je potrebno kar najbolj izrabiti Poseben poudarek dajejo di šolskim novincem. Letos imajo vpisanih 140. Celolet malo šolo obiskuje 80 otrok Pesju je vpisanih 20 otrok, obiskujejo celodnevno malo lo. Za 60 učencev morajo oi nizirati skrajšano malo Tudi letos je pripravil ta p gram vzgojno varstveni zav Starše predšolskih otrok b( povabili na razgovor o pred: skem razvoju njihovega otro vsi otroci pa bodo tudi zdrai ško pregledani. Po temeljit delu komisije, ki jo sesta pedagog, psiholog, zdravi vzgojitelj male šole ter ravna šole, bo vsak otrok prejel ol stilo o sprejemu v šolo, ozin o vzrokih, da otrok v šolo ne sprejet. POKLICNO USMERJAK V zadnjem času veliko pravljajo o poklicnem usme nju. Dobro sodelujejo s Sk nosijo za zaposlovanje. Tn« se, da bi dali učencem čim informacij o poklicih in nji vih zahtevah. Tega pa je vedno premalo, poteka pa t premalo sistematično. Ve pozornost namenjamo učen< in staršem v višjih razrei Organizirajo predavanja o p( meznih poklicih, o ustrez šolah, o odločanju za poklic, tudi ekskurzije v posamezne lovne organizacije ter vabijo razgovore bivše učence, ki šolajo na srednjih in vise šolah in tiste, ki so že delovnih mestih. Pri tej poni pa bodo uspešni le skupa starši. Zlasti oni imajo membno vlogo, saj imajo močnejši vplivna izbiro pok svojih otrok. Tu imajo č< probleme z visokimi ambicij staršev, ki pozabljajo na de ne navade, interese in nagnji svojih otrok, ki otroka ne j ljejo takšnega kot je. O prikazujejo otroku poklicno lo kot kazen za lenobo ir torej" ne veselijo z otrokom hove uspešnosti v šoli. Ti si pozabljajo, da ni več delitve učenje in delo. na študij delu, na dopolnilno izobr, vanje, kije otroku odprto Velenje Pedagoginja na osnovni šoli ton A&erc, Ana Poles f Sodelovanje s starši je uspešno vzgojno vplivanje ni, no, ker se z njim preprečuje konflikti, ki bi nastali zara različnih vzgojnih vplivov. Uj tavljajo pa, da zanimanje skrb staršev za učne obvezno njihovih otrok na predmet stopnji še bolj pade in to vzpodbuja k raziskovanju v smeri. Silno zaskrbljujoča tudi neangažiranost nekate staršev za vzgojo, saj že v 4. 5. razredu pravijo, da otro sploh niso več kos. Resje vz| ja v današnjem času zaradi š vilnih nekontroliranih vpliv silno zahtevna. Od staršev z teva precej informiranosti, zi nja o vzgoji sami, zato razi šljajo o ponovnem uvajanju š za starše. Prepogosto se st, izgovarjajo, da nimajo časa pogovore z otroki. Vzgo moč, ki jo ima družina, je ču vo ljubezni, ki veže starše otroke in tega ne more na< mesti ti nobena institucija. >tewilka 4 (466) - 2. februarja 1979 i\55 Mladi skupno s sindikatom itallno sodelovanje med vsemi družbenopolitičnimi orga-lizaacijami — Več je potrebno storiti za idejnopolitično t usposobljenost predsednikov osnovnih organizacij V želji, da mladi dobijo takšno togo} in funkcije v družbi, da ne iodoD le spremljevalec družbenopo-itičnnc akcije v združenem delu. tnpaak postanejo odgovoren dejav-lik iv zvezi sindikatov, je bila v loneedeljek skupna seja predsedstva bčinnske konference ZSMS Velenje i obočinskega sindikalnega sveta. Na :ji soo spregovorili o možnih oblikah odeblovanja med tema družbenopo tičnnima organizacijama. V i uvodu je bilo rečeno, da bi si »ko zveza socialistične mladine, Ot ; zveza sindikatov občine Velc-je, i morali prizadevati za takšno delititev dela' med družbenopolitič-imi organizacijami v temeljnih in elovvnih organizacijah, da ne bo rihajijalo do paralelnih akcij in pod-ijanjija sil. Prav tako naj bi v izvršili oodborih sindikata deloval mla-inec;, ki bi bil odgovoren za poveza-3 rmed obema organizacijama, kupono naj bi v prihodnje postalo idi i evidentiranje za razne oblike obraaževanja. Osnovne organizacije feze; sindikatov pa naj v sredinah, jer ; so osnovne organizacije ZSMS abo i organizirane pomagajo s svo-mi i nasveti in z oblikovanjem sta-K. O) vseh vprašanjih, ki so pomem-fta 2 za njihovo uspešnejše delo in ojij. Kljljub začetnim razhajanjem je ppokazala, da je takšno sodelovaje vvendar nujno in da je vsako ilašaianje nesmiselno in nepotrebno, s j. do 6. 2. 1979 dr. Jovan Stup«ar Od 9). do 11. 2. 1979 dr. Peter Lazair VETERINARSKA POSTAJA bd 22. 2. do 9. 2. 1979 dipl. veteriinar Franci Blatnik, Velenje, (Prešernova 2> x, telefon 852 253 prebi^ist^ Smrti: Alojzija Sernoveršnik, druž. upokojenka iz Velenja, Jenkova 10, stara 80 let; Marija Učakar, delavka iz Šaleka, Veljka Vlahoviča 38, stara 30 let; Avrelija Zibret, gospodinja iz Radelj ob Dravi 42, stara 67 let. DOPOLNILO RAZPISA V objavi del in nalog za TOZD Priprave (Naš čas 3/79) se pogoji za zasedbo del in nalog pravilno glasijo takole: za KV VRTALCE GLOBINSKEGA VRTANJA Pogoj: — KV vrtalec globinskega vrtanja — zaželene delovne izkušnje za POMOČNIKE VRTALCA GLOBINSKEGA VRTANJA Pogoj: — PK vrtalec globinskega vrtanja — zaželene delovne izkušnje VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI ZAVOD VELENJE Delovna skupnost skupnih služb razpisuje delovne naloge in opravila SEKRETARJA VZGOJNO IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA (vodje pravne in splošne službe, ki opravlja dela in naloge vodje DSSS) Pogoji: visoka ali višja izobrazba pravne smeri, tri leta delovnih izkušenj v pravni splošni službi. Mandatna doba traja štiri leta. Stanovanje po dogovoru. Rok za prijavo je 20 dni po izidu razpisa. delovne naloge in opravila KNJIGOVODJE OSNOVNIH SREDSTEV DROBNEGA INVENTARJA Pogoji: srednja izobrazba ekonomske smeri, 2 leti delovnih izkušenj. Poskusna doba traja 3 mesece. delovne naloge in opravila DELAVCA ZA STROJNO KNJIŽENJE Pogoji: srednja izobrazba ustrezne smeri, ali ustrezna poklicna izobrazba. Možnost priučitve strojnega knjiženja. Poskusna doba traja 3 mesece. J V V OKOLICI VELENJA rcameem v najem posestvo ali na jrevžiitek. Naslov v upravi lista. PRlODAM okroglo jedilno mizo.. Grošelj, Cankarjeva 2 a /elenije. UGODNO PRODAM tomp)letno spalnico. Naslov v ipravri lista. MLAD INŽENIR išče sobo s loupoorabo sanitarij ter možno-iti kuihanja v Velenju ali bližnji Dkolicci. .^Slovenec". PRtODAM 6 mesecev staro Bičkco - koder čiste pasme. Dgledi od 12. do 15. ure. Vele-ije Tomšičeva 49, stanovanje 6. PRtODAM R 4, ogled možen Bak (dan od 15. do 16. ure na Gubččevi 2 b Velenje. ZAHVALA V hudi in težki bolezni nas je v 75. letu starosti zapustil Marko Grm iz Šaleka Ob boleči izgubi našega dragega očeta, moža, tasta in dedka se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili. Hvala govornikom in rudarski godbi, hvala častni straži rek Velenje, hvia duhovniku. posebno pa se zahvaljujemo za dolgoletno požrtvovalno zdravljenje dr. ivanu zupancu, za izredno pripravljenost ob vsakem Času nuditi našemu oCetu tako zdravniško pomoč kot izredno toplo in vzpodbudno besedo. Prav tako pa se za zdravljenje toplo zahvaljujemo dr. Ivanu roglu. Žalujoči njegovi 2. 22. - petek ob 17.30 in 19.30 tOŽ I IMENOVAN GENON - ame- m ' i. 21- sobota ob 16., 17.30 in 9.30 NEZNANEC, KI NAS PREMILJA - francoska kriminal-a. Režžija: Serge Leroy. Igrajo: Jean fluis ITrintignant, Mereille Darc 4. 22. - nedelja ob 16., 17.30 in 9.30 NEZNANEC, KI NAS PREM4LJA - francoska kriminalka 5. 22. - ponedeljek ob 17.30 in 9.30 ! SODNIK ŠERIF - froncoski Im. F Režija: Mel Brooks. Igrajo: lei Braooks, Madeline Kahn 6. 22. - torek ob 17.30 in 19.30 TOPMJ ALI UMRI - angleški rantumistični. Režija: Dick jcharcd. Igrajo: Gene Hackman, erencee Hill 7. 2.!. - sreda ob 17.30 in 19.30 TOPAlU ALI UMRI - angleški fantu mistični 8. 2.!. - četrtek ob 17.30 in 19.30 JUBE2ZEN IN FEREDŽA - glas-rna keomedija ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega očeta in sina Janeza Grudnika iz Bevč se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno so-žalje, pomoč, darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala kolektivu REK Velenje, Gasilskemu društvu Bcvče ter Krajevni skupnosti Bevče za nesebično pomoč. Žalujoči: sin Ivan z družino, sin Mirko z družino, sin Jože, žena Antonija in mama Antonija. Zbor delavcev Centra za informiranje, propagando in založništvo Velenje OBJAVLJA delo in naloge STROJEPISKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: — 2-letna administrativna šola ali nedokončana srednja šola (znanje strojepisja) — eno leto delovnih izkušenj — moralno politična neoporečnost. Poskusno delo traja 3 mesece. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Kandidati za zasedbo del in nalog strojepiske naj pošljejo prošnje s potrebnimi dokazili na Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, 63320 Velenje, Titov trg 2, do 17. 2. 1979. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri v 30 dneh po preteku razpisnega roka. Kandidati dobe podrobne informacije o delu in nalogah strojepiske na Centru za informiranje, propagando in založništvo.Velenje. rudarsko elektroenergetski kombinat velenje Kadrovsko — socialni sektor Delavski svet TOZD Elektro obrati RAZPISUJE dela in naloge individualnega poslovodnega organa VODJA TOZD ELEKTRO OBRATI Poleg splošno zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — najmanj srednja strokovna izobrazba, — 5 let delovnih izkušenj, — sposobnost dela z ljudmi, — sposobnost vodenja in organiziranja delovnega procesa v TOZD, — predložitev razvojne usmeritve TOZD, — družbeno politična angažiranost. Kandidati naj vložijo pismene prijave z ustrezno dokumentacijo v roku 15 dni po objavi na naslov: Kadrovsko - splošni sektor DO ESO, pod oznako za razpisno komisijo TOZD Elektro obrati. Izbran delavec bo imenovan za dobo 4 let. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri 30 dni po preteku razpisnega roka. Krajevna skupnost Pesje, občina Velenje RAZPISUJE GRADBENA IN STROJNA DELA ZA IZGRADNJO TOPLOVODNEGA OMREŽJA, ki obsega: 1. primarno toplovodno omrežje in 6 toplovodnih podpostaj. 2. sekundarno toplovodno omrežje za vsako toplovodno postajo. Vse ponudbe staviti na ključ. Interesenti dobe vsa pojasnila in projekte za izvedbo gradbenih in strojnih del v pisarni KS Pesje (Dom družbeno političnih organizacij) vsak dan od 8. do 11. ure in od 17. do 20. ure. Ponudbe sprejema Krajevna skupnost Pesje, občina Velenje, pošta 63320 Velenje, do 15. februarja 1979. RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE Delovna skupnost skupnih služb Na podlagi 22. člena TZDR (Uradni list SRS, št 24/77), določil pravilnika o delovnih razmerjih delovne skupnosti skupnih služb ter sklepa delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb z dne 15. 1. 1979 RAZPISUJEMO potrebo po delavcu za opravljanje del oziroma delovnih nalog VODJA SEKTORJA ZA EKONOMIKO IN FINANCE Posebni oogoji: 1. Visr j ali višja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj, 2. Srednja izobrazba ekonomske smeri in 10 let delovnih izkušenj in 3. Moralno-politična neoporečnost. Osebni dohodek se določi po pravilniku o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in sklada skupne porabe ter drugih osebnih prejemkov v delovni skupnosti skupnih služb. Mandatna doba za opravljanje razpisanih del oziroma delovnih nalog je 4 leta. Kandidati naj pošljejo vloge na Rudarsko šolski center Velenie, Prežihova št 3 na kadrovsko-socialno službo v roku 15 dni po razpisu. Pri vlogi mora biti priložena potrebna dokumentacija. Kandidati bodo o rezultalu izbire obveščeni v 30 dneh po preteku razpisnega roka. Zahteva za uveljavljanje varstva pravic je 30 dni. J veleblagovnica nama velenje PRISPEVAJ l»0 K LEPŠEMU OKOLJU IN ČtSTOClI S Mm i::' Vodna ujma ni prizanesla tudi Gomji Savinjski dolini, saj tako visoke vode že dolgo ni bilo. Narasle vode so zalile nekaj stanovanj, poškodovale pa so precej lokalnih in regionalnih cest. Največ težav so pravzaprav imeli na Ljubnem ob Savinji. Voda je poškodovala nekaj stanovanj, zalila cesto in močno ovirala promet, zavarovati pa so morali tudi objekte na prireditvenem prostoru ob Savinji. V akciji so sodelovali gasilci, delavci milice in pripadniki narodne ter civilne zaščite. Kljub temu, da stalno poudarjamo pomen čist če in se tmdimo, da bi ohranili mesto čim lep so med nami še vedno posamezniki, ki jim je red kaj malo mar. Prav gotovo to dokazuje tu gornja slika. Nekaj je odveč. Slika ali smeti? Vse za družino in dom, za stanovanje in gospodinjstvo pod eno streho! Prizor iz musicala JALTA, JALTA V torek 6. 2. 1979 ob 19.30 uri bo za abonente koncertnega abonmaja in za izven gostovala v domu kulture Velenje komedija Zagreb" z musicalom JALTA, JALTA. Gre za prvo zaokroženo delo te vrste pri nas, ki je bilo narejeno po vzoru svetovnih musica-lov in ga lahko uvrstimo ob stran najbolj znanih glasbenih in scenskih stvaritev zahodnega sveta. Zgodba se odvija na Jalti v dneh od 4. do 11. februarja 1945. Trije sobaiji velikih šefov, ki imajo nalogo skrbeti za njihovo udobje in perilo se zaljubijo v hišnico Nino Filipov-no. Nastane vrsta zapletov in komičnih situacij. Po vzoru svojih šefov delijo tudi oni svoj imaginarni del sveta, zeleno livado, na kateri ni vojn in ki simbolizira večno željo človeškega bitja po miru in ljubezni. Po več kot 150 izvedbah pred polnim gledališčem v" Zagrebu je „Jalta" potrdila svoj uspeh še na vseh večjih odrih po vsej državi. Vsako leto go- stuje na ljubljanskih poletnih prireditvah v Križankah, danes pa je pred nami v Velenju. Za svojo aktivnost pri oblikovanju domačega musicala je gledališče Komedija dobilo nagrado mesta Zagreba ter nagrado Vladimira Nazora. Delo je režiral Vlado Stefančič, dirigent pa bo Alfi Kabiljo. V glavnih vlogah bodo nastopili: Sanda Langerholz, Boris Pavlenič, Richard imniiimmniiiiiimmimimmiiiimiiiiiimimimi SMRTNA NESREČA VPAKI V ponedeljek, 29. januarja je peljal voznik avtobusa MB 763-16 Ivan Pungaršek iz Velenja proti Slovenj Gradcu. Ko je pripeljal v Pako do kilometrskega kamna 25580 mu je nasproti pripeljal voznik vlačilca s polpriklopnikom ST 286-21 Jordan Anakievski. Tega je v preglednem desnem ovinku zaradi zasnežene ceste pričelo zanašati, ko pa je že pripeljal na ravni del cestišča je priklopnik potisnilo v levo in je zadel v prednji levi del avtobusa. Avtobus je do sedmega sedeža odtrgalo. V avtobusu se je pet oseb huje telisno poškodovalo, 12 pa lažje. Ena oseba je med prevozom v bolnišnico poškodbam podlegla, dve pa sta še vedno v kritičnem stanju. Na vozilih je za okoli 500.000 dinarjev škode. Simonelli in Vlado Krstulovič, ki jih poznamo iz ročk opere Gubec — beg. M. M. Akcija zbiranja prostovoljnih prispevkov za gradnjo objekta politične šole ,Josm Broz - Tito" v Kumrovcu ; tudi v občini Velenje v polnem teku. Na številnih sestanki! osnovnih organizacij ZK so st člani že odločili o prostovoljni! prispevkih in jih že vplačali. V akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov pa se vključujejo tudi drugi delovni ljudje in občani Tako so na osnovni šoli Biba Roeck v Šoštanju ter v Brivnicah in česalnicah Velenje vsi zaposleni odločili, da bodo prispevali denar za gradnjo objekta politične šole" v Kumrovcu. Tudi v delovni skupnosti splošne službe DSSS TGO Gorenje so zravei članov ZK prispevali denar tudi drugi zaposleni itd. Prav tako pa tudi v nekaterih delovnih organizacijah v Šaleški dolini že razpravljajo o njihovei prispevku za gradnjo objekta politične šole „Josip Broz Tito '" Kumrovcu. „NAŠ CAS", glasilo Socialis-I tične zveze delovnega ljudstva,] ^izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Vele-1 nje, Velenje, Titov trg 2, p.o. „NAŠ CAS" je bil ustanovljen I 1. maja 1965; do 1. januarja] 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik „ŠALEŠKI RUDAR";I kot tednik pa izhaja ,J4ASI CAS" od 1. januarja 1973 na-J prej. Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tamše, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika). Izhaja ob petkih — Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Titov trg 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 150 dinarjev | (za inozemstvo 300 dinarjev). Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482. Grafična priprava CŽP „Dolenjski list" Novo mesto, tisk tiskarna | „Ljudska pravica" Ljubljana. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za , ,NAŠ CAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega I sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja | 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov. AKCIJA V POLNEM TEKU Z gradnjo objekta politične šole „Josip Broz Tito" ' Kumrovcu se zraven člano« Z K odločajo o prostovoljnil prispevkih tudi drugi delovn ljudje iri občani, pa delovn organizacije Močno sneženje, ki nas v zadnjem času kar pogosto spremlja, je seveda velika nevarnost tudi za voznike motornih vozil. Mokro in spolzko cestišče, neustrezna opremljenost vozila in morda še neprevidnost za volanom pa se kar hitro znajdeš v obcestnem jarku. Kot na primer tale, ki smo ga posneli ob cesti med Velenjem in Šoštanjem. Arze Radan ARZE RADAN;. učenec petega razreda: „V Velenju se zelo dobro počutimo. Smučanje mi zelo ugaja, zato sem nad vse vesel, da lahko počitnice preživim na takšen način. Spoznal sem tudi nove prijatelje in komaj bom čakal, da bo prišel poleti moj prijatelj, iz Velenja v Split. Upam, da bova ostala še naprej dobra tovariša in da ga bom še obiskal v Velenju." Damir Vukič DAMIR VUHC, učenec 8. razreda: „V Velenju je dobro. Res je, da je snega bolj malo. Pa nič zato. Saj imamo smučarske tečaje na Kopah, kjer ga ie dovolj. Velenje je lepo mesto. Ogledali smo si mnoge spomenike, popeljali pa so nas tudi v okolico mesta. Cas nam tako zelo hitro mineva in kar kmalu se bomo morali posloviti. Pridobili smo tudi mnoge prijatelje. Potrudili se bomo, da bomo tudi mi tako dobri gostitelji, ko nas oni junija obiščejo v Splitu." MIRJANA RADIČ; učenka 7. razreda: „V Velenju sem se težko navadila na mraz, ki je precej hujši kot v Splitu, vendar mi je to sedaj že kar všeč. Tudi vaše mesto mi zelo ugaja, je pa veliko manjše kot naše. Mirjana Radič edali smo si ga, najbolj pa mi je všeč muzej, predvsem rudarska zbirka. Počitnic v Velenju ne bom pozabila, s^j so najlepše kar sera jih preživela, zato se bom potrudila, da bo tudi moji prijateljici v Splitu lepo. Učenci osnovne šole Bruno iva-novič iz Splita so se v Velenju dobro počutili. Kolektiv in učenci osnovne šole Anton Aškerc so se potrudili, da so bili dobri gostitelji. Junija pa bodo učenci, la so bili gostitelji učencev iz Splita,letovali v tem mestu. M. TAMŠE V program dela sta si pobrateni osnovni šoli Bruno Ivanovič iz Splita in Anton Aškerc iz Velenja zadali tudi obisk mladih Splitčanov v zimskih počitnicah v Velenju, poleti pa bodo v Splitu letovaii mladi iz osnovne šole Anton Aškerc. Josip Tomič Oktobra lansko leto nas je kolektiv prvič obiskal v Splitu, kjer smo podpisali tudi listino o pobratenju. Mislim, da je takšno sodelovanje obeh šol izredno pozitivno, saj je to sodelovanje nekaj posebnega. Na ta način bomo namreč omogočili našim otrokom iz Splita, da preživijo nekaj dni na snegu, otroci iz Velenja pa bodo poleti ob morju, kjer bodo imeli šolo plavanja. V Velenju nam je dobro. Kolektiv osnovne šole Anton Aškerc in družine, kjer živijo naši učenci si prizadevajo, da bi se dobro počutili. In kljub temu, da v Velenju ni bilo dovolj snega, so nam omogočili, da imamo smučarske tečaje na Kopah." Tako je deset dni letošnjih zimskih počitnic preživelo v Velenju 31 učencev osnovne šole Bruno Ivanovič, ki so bili gostje učencev osnovne šole Anton Aškerc. Šola je zanje organizirala začetni smučarski tečaj, srečanje pionirjev in mladincev obeh šol, več športnih srečanj, izlete v okolico Velenja, seveda pa so si ogledali tudi naše mesto. O tem,kaj menijo o takšnem sodelovanju in o počutju v našem mestu, smo se pogovarjali z nekaterimi učenci in učiteljem telesne vzgoje Josipom Tomi-čem. JOSIP TOMIC: ,,Prvič smo se srečali s kolektivom osnovne šole Anton Aškerc iz Velenja junija lansko leto v Velenju. Takrat smo izdelali tudi okviren program dela.