časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika SEDEMDESET LET MESTNEGA ARHIVA LJUBLJANSKEGA sergij vilfan Mestni arhiv Ljubljane deluje organizirano in nepretrgoma od Aškerčevega nastopa leta 1898 dalje in ima tako kot mestna ustanova s področja kulture in znanosti najstarejše tradicije, kakor sploh šteje med najstarejše zavode za družbene službe v Sloveniji. Ob šestdeseti obletnid svojega delovanja je ljub- ljanski Mestni arhiv objavil obsežno publika- cijo (60 let Mestnega arhiva ljubljanskega, Ljubljana 1959). V njej je opisana zgodovina starejših delov arhiva, ki so preraščali v zgo- dovinski arhiv še v sklopu mestne uprave, nato je prikazan razvoj zgodovinskega arhiva od Aškerčevega nastopa 1. 1898 dalje, glavni del publikacije pa je »splošni pregled fondov in zbirk Mestnega arhiva po stanju 31. janu- arja 1959.« Gre za prvi obsežnejši zgodovin- ski prikaz arhivskega zavoda, obenem pa tudi njegovega celotnega gradiva v slovenski arhi- vistični literaturi. Kmalu nato je sledil še podroben pregled, ki ga je za svoje fonde ob- javil republiški arhiv (Splošni pregled fondov Državnega arhiva LRS, Ljubljana 1960). Ker sta bila s tem sestavljena in objavljena sploš- na popisa za dva največja arhiva Slovenije, se je ponujala misel, da bi se popis v Sloveniji sistematično dokončal in da bd zajel vse arhi- ve Slovenije. Tako je nastal še Vodnik po arhivih Slovenije, Ljubljana 1965, ki daje za Slovenijo pregled po stanju 1. januarja 1963. Za ljubljanski Mestni arhiv se podatki iz prejšnje pubhkacije tu niso ponovih, pač pa so bili zanj v Vodniku objavljeni dodatki za čas od 31. januarja 1959 do 1. januarja 1963. Podatki o zavodu so v kratkem dopolnjeni na straneh 96—102, pregled fondov pa na stra- neh 103—114. Ker je s tem desetletna doba od 1958 dalje že deloma vsebovana v Vodniku, ob sedem- desetletnici arhiva ne bo izšla posebna publi- kacija. Ponovni izčrpnejši pregled zavodove- ga delovanja kaže odložiti na drugo prilož- nost tudi zato, ker je prav zdaj na stopnji razvoja, ko se iščejo, uvajajo in deloma tudi že ustaljujejo nove organizacijske oblike, no- ve delovne naloge in nove delovne možnosti. Za zdaj naj bo tak pregled nadomeščen s kratkim informativnim očrtom. V letu 1959 je zavod še deloval po načelih proračunskega poslovanja in je bil po teh na- čelih financiran. Družbeno upravljanje se je tedaj še omejevalo na upravni odbor, v kate- rem so imeli večino člani, imenovani po usta- novitelju. V 1. 1961 so ustanoviteljske pravice brez posebnega akta prešle od Okrajnega ljudskega odbora na Mestni svet Ljubljane, ki je 13. novembra 1963 sprejel odločbo o »ustanovitvi« zavoda »Mestni arhiv, zgodo- vinski arhiv mesta Ljubljane«, kar pa je bila dejansko samo odločba o potrditvi novega zavodovega položaja. Od novembra 1963 do začetka leta 1965 je deloval kot organ druž- benega upravljanja svet Mestnega arhiva, sestavljen po podobnih načelih kot prej upravni odbor. Od marca 1964 dalje je začela kot poseben organ delovati delovna skupnost, ki je 11. februarja 1965 sprejela prvi zavodov statut. Ta je uvedel v skladu s spremenjeno odločbo o ustanovitvi (25. decembra 1964) kot najvišji organ v zavodu delovno skupnost (v funkciji zavodovega sveta), ki o nekaterih zadevah odloča skupno s štirimi predstavniki družbene skupnosti. Nejasni položaj zavoda ob prehodu ustano- viteljskih pravic na Mestni svet in začetne težave pri financiranju samega Mestnega sve- ta so po letu 1962 privedle tudi Mestni arhiv v gmotne težave, ker se mu letna sredstva niso odmerjala ne po delovnem programu, ne po dejanskem številu delavcev in materialnih stroških. Zato je sledil — že pred gospodar- sko reformo — nagel padec števila zaposlenih in se je moral reducirati delovni program. Da bi se nazadovanje ustavilo, je bilo treba iskati predvsem taka dela, ki bi zavodu prinašala lastne dohodke, torej doseči delno neodvis- nost zavoda od sredstev, ki jih je dajal na voljo ustanovitelj. Ovira za tak razvoj v sa- mostojnejši položaj je bilo predvsem dejstvo, da za arhivske storitve vsaj spočetka ni bilo naročnikov niti ni bilo pravih zakonitih pod- lag za primemo reorganizacijo arhivske služ- be. V interesu same službe pa tudi ni kazalo preusmeriti zavod v katero koli drugotno de- javnost, pri tem zanemariti njegove temeljne naloge in odtegniti delavce od tiste zaposli- tve, za katero so bili z dolgoletnim delom kvalificirani. Toda na drugi strani so zavodu dajale možnosti za nadaljnji razvoj predvsem tri okoliščine: (1) večja samostojnost, ki sta mu jo zagotavljala samoupravljanje in opu- ščanje proračunskega sistema; (2) sposobnost zavoda, da del svojih delavcev zaposli pred- vsem pri izvajanju znanstvenih nalog in (3) zakon o arhivskem gradivu in o arhivih iz leta 1966, ki je zavodovemu delu dal trdnejšo pravno podlago. Pozitivno je treba tudi oce- niti dejstvo, da se tako imenovane dotacije 161 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino razčlenjujejo po vrednosti posameznih delov- nih nalog, kar olajšuje notranjo organizacijo in povečuje intenzivnost dela, čeprav je na drugi strani to vrednost težko vnaprej izra- čunata. Nakazane razvojne silnice so privedle do tega, da se je arhivsko delo na ljubljanskih fondih zmanjšalo v sorazmerju z zmanjševa- njem sredstev, ki jih je dajal ustanovitelj, in da so se nekatera dela sploh ustavila (npr. fototeka Ljubljane), da pa so se hkrati razši- rila druga in nato odprla nova delovna pod- ročja. Podobno je bilo tudi z arhivskimi prostori. V letu 1959/60 je arhiv z adaptacijo pridobil v severni stavbi magistrata tri nadstropja novih skladišč, ki so bila vsaj tedaj verjetno najbolj sodobna v Jugoslaviji. Razen teh in drugih skladišč v severni stavbi magistrata pa je imel arhiv skladišča še v večjem delu južne stavbe, ki jo je bilo treba izprazniti, da bi se tam uredili prostori za restavracijo in za potrebe Mestnega sveta. Toda prvotni na- črt, da bi se zato arhiv razširil v severne so- sedne stavbe, je bil predrag in tako je bilo treba urediti nadaljnja skladišča v sami se- verni stavbi magistrata. V letih 1961/62 je bilo ognjavarno urejeno podstrešno skladišče nad pisarnami, leta 1963 racionalneje pre- urejeno še eno staro skladišče in je nato arhiv izpraznil (deloma ob sprotnem škartiranju) ves južni del magistrata ter nekaj prostorov v srednjem delu, potem ko je bil že leta 1962 izgubil tudi razstavno dvorano. Tako je prišel arhiv leta 1963 tudi v stisko s prostori. Delo na ljubljanskem gradivu se je zato usmerjalo predvsem na fonde, v katerih je bilo mogoče s škartiranjem pridobiti prostora, in na fonde, ki se' pogostoma uporabljajo predvsem pri izdajanju potrdil o delovni dobi, kvalifikacijah itd. Močno pa se je omejilo (ra- zen pri glavni mestni registraturi) nadrobno delo na fondih, zvezano s sestavo inventar- jev. Dokler je nekako do leta 1963 arhiv še imel možnosti za prevzemanje, je prevzemal precej srednje veMkih fondov. Pozneje se je prevze- manje moralo omejiti na najnujnejše primere in na manjše fonde, kolikor sta pač omogoča- la škartiranje in racionalnejša namestitev. V dveh primerih je arhiv prevzel gradivo z nje- govim dotedanjim skladiščem vred, kar pa je bila le zasilna rešitev. V desetletju 1958 do 1968 je bil s prevzemi kompletiran fond MLO Ljubljana (1945—1955). Precej številni in ob- sežni so bili tudi prevzemi gradiva šol (24 fondov, od tega deset srednjih šol). Kolikor za ljubljansko gradivo ni bilo dovolj denarja, je arhiv v letih 1967—1968 opravljal dela tudi za SO Kranj, Kamnik, Tržič, Radovljica, Jesenice, Grosuplje in Trebnje. Uporabljanje arhivskega gradiva Mestnega arhiva za znanstvene in za praktične namene kaže v splošnem tendenco naraščanja. Drugi stik z javnostjo — arhivske razstave — je arhiv opustil, ko je, kot omenjeno, izgubil razstavno dvorano. Zadnja razstava Mestnega arhiva je bila leta 1959. Zmanjšane možnosti za arhivsko strokovno delo v ožjem pomenu besede je na drugi strani odtehtalo znanstve- no delo zavoda, ki je v tem desetletju po izidu že omenjene publikacije ob svoji 60-let- nici objavil prvi pregled zgodovine Ljubljane skozi vse dobe (Ljubljana, podobe iz njene zgodovine, Ljubljana 1962), ki je nato izšel še v trojezični slovensko-italijansko-nemški izdaji (Ljubljana 1965). Obe publikaciji sta nastali po obsežnem redakcijskem delu. Boga- te dokumentacijske podatke o Ljubljani vse- buje Gradivo o razvoju Ljubljane v prvem desetletju po osvoboditvi (1945—1955), raz- množeno na multilith leta 1965. Sistematično se je nadaljevalo objavljanje zbirke Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku; v letih 1959—1966 so izšli — skoraj v celoti v redakciji B. Otorepca — zvezki IV do XI, XII. zvezek (ljubljanski urbarji) pa je tik pred izi- dom. S tem bo vrsta zaenkrat prenehala, do- kler se ne nabere zopet gradiva za en zvezek; namesto nje bo arhiv začel objavljati stare ljubljanske kronike. V letu 1964 je zavod na natečaju za uredi- tev ljubljanskega gradu prejel prvo nagrado. Ze več let Mestni arhiv sistematično razisku- je urbanistične načrte Ljubljane, o čemer sproti izhajajo razprave V. Valenčiča v Kro- niki. Pri nekaterih delnih pripravah za obde- lavo slovenske agrarne zgodovine je zavod sodeloval s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Samostojno pa že več let — ob so- financiranju sklada Borisa Kidriča — raz- iskuje razvoj meščanskih kapitalov v osred- nji Sloveniji v dobi zgodnjega kapitalizma ter pri tem ugotavlja predvsem količinske podatke. Pravkar se končujejo tudi dela za historiat ljubljanskega grba in zastave, ki naj pripomorejo h končni določitvi njune sodob- ne oblike. Prav tako se je zavod vključil v delovni program za raziskavo etnične struk- ture slovenskih mest v preteklosti. V pre- cejšnji meri je arhiv udeležen pri upravlja- nju in urejanju »Kronike«. Tako obsežen — zgoraj samo deloma nakazan — znanstveni program zavoda je bil mogoč zato, ker se je 162 Časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika posrečilo za večino navedenih del pridobiti sofinancerje. Zal se to doslej ni posrečilo za znanstveno delo, ki bi moralo priti zopet v ospredje: za nadaljevanje obsežnejše Zgodo- vine Ljubljane. Predvsem bi bilo treba ob- javiti doslej zbrane pripravljalne monogra- fije. Funkcija arhiva v znanstveni dejavnosti se posredno kaže tudi v znanstvenih delih, ki jih kot posamezniki objavljajo njegovi sode- lavci (izmed obsežnejših del: S. Vilfan, Prav- na zgodovina Slovencev, Ljubljana 1961; isti, Rechtsgeschichte der Slowenen, Graz 1968) in v njihovih predavanjih doma (npr. B. Otore- pec na Filozofski fakulteti v Ljubljani) in v inozem.stvu (S. Vilfan kot gost po eno preda- vanje na arhivski šoli v Marburgu/Lahn in v pravnozgodovinskem kurzu graške pravne fakultete). Posebej se nekateri zavodovi delavci ukvar- jajo z arhivistiko kot znanstveno panogo. Tudi izmed del te vrste so nekatera izšla v inozemstvu (angleški prevod Vilfanove Raz- prave o pisarniškem poslovanju in o arhivih v The Indian Archives 1959/60; francoski razpravi S. Vilfan-B. Otorepec o notarskih arhivih v Jugoslaviji in o mestnih arhivih v Sloveniji, obe v mednarodni reviji Archi- vum 1962/1963). K temu je omeniti še aktiv- no sodelovanje zavodovih delavcev v pripra- vah gradiva za kongrese in na samih kon- gresih doma in v inozemstvu (zlasti arhivska kongresa v Bruslju 1964, Washingtonu 1966 in Madridu 1968, pa tudi kongres gospodar- skih zgodovinarjev v Münchenu in medna- rodni kongres zgodovinarjev na Dunaju, oba 1965), za kar so bila sredstva v večjem delu dana na voljo tudi od drugih institucij oz. od prirediteljev. Posebej so zavodovi delavci skrbeli za na- predek arhivskih kadrov (npr. s sodelovanjem v priročniku, organiziranjem tečajev ali s predavanji na tečajih) in arhivske službe sploh. Tako je zavod sodeloval že pri pripra- vah nekaterih zveznih predpisov, posebno in- tenzivno pa pri osnutkih predpisov in pri organiziranju omrežja za Slovenijo. Pomemb- no je bilo pri tem tudi spoznanje, da bo mo- gel Mestni arhiv prebroditi lastne težave le, če bo imel dovolj trdna tla v primerni struk- turi omrežja v Sloveniji in če bo uskladil svoje načrte z drugimi arhivskimi zavodi v Skupnosti arhivov Slovenije, ki je bila usta- novljena leta 1966. Zastopal je v soglasju z drugimi slovenskimi arhivskimi zavodi stali- šče, naj bi se arhivska služba Slovenije ne drobila na veliko število majhnih, strokovno in tehnično nerazvitih zavodov, temveč naj bi se rajši z združenimi močmi okrepili že obstoječi arhivski zavodi. To stališče je v pra- ksi večidel prodrlo in tako prevzema Mestni arhiv z letnimi pogodbami tudi nekatere na- loge za posamezne neljubljanske skupščine občin. Najbolj primemo je urejeno pogodbe- no razmerje do skupščine občine Skofja Loka, ker je za njeno območje pri Mestnem arhivu nameščen poseben delavec, ki ima v zavodu potrebne strokovne povezave. Po novi arhivski zakonodaji je bolj kot doslej urejeno razmerje med arhivskimi za- vodi in pisarnami, v katerih gradivo nastaja. Predvsem je treba za uspešno izvajanje zako- na sistematično organizirati delo z gradivom gospodarskih organizacij. Ker se s tem po raznih potih arhivska služba intenzivno po- vezuje z operativo, se je m.ed drugim tudi nujno postavljala naloga, poskrbeti za kratko informacijo o namenu arhivske službe, o nje- nem pomenu in o njeni povezavi s pisarnami. Zato je Mestni arhiv sodeloval pri pripravi publikacije Arhivi, od pisarne do zakladnice zgodovine, Ljubljana 1967, ki jo je izdalo Arhivsko društvo Slovenije. Ze stara izkušnja arhivov pa uči, da je nadzorovanje gradiva po pisarnah sicer po- trebno, da pa je uspešno le tedaj, če more arhivski zavod ogroženo gradivo prevzeti. Ker so prostori Mestnega arhiva na ljubljan- skem magistratu s svojo kapaciteto 3.000 tm stalno zasedeni in ker za razširitev prostorov v Ljubljani v bližnji prihodnosti ni upanja, je Mestni arhiv v začetku leta 1968 prevzel od skupščine občine Trebnje v upravljanje grad Malo Loko, ki je suh in ima primerno prometno lego. Del prostorov se je že poleti začasno preuredil za skladišča. Ko bo grad primerno adaptiran (utrditev stropov in iz- delava nekaterih prostorov), bo sprejel pri- bližno toliko gradiva, kot arhivski prostori na magistratu. Prostori v Mali Loki bodo pred- vsem namenjeni za gospodarski arhiv (pod- jetja), za arhiv nekaterih dolenjskih občin in kot prehodno skladišče za tisto gradivo ljubljanskih upravnih organov, ki še ni do- volj staro, da bi se iz njega izločili nepotreb- ni deli in ki bi zato zavzelo preveč prostora v ljubljanskih skladiščih. Mestni arhiv si bo tudi prizadeval, da bi iz gradu, stavbe iz začetka 17. stoletja, napravil zanimiv turi- stični objekt. Po napredku v letih 1959 do 1962 in po težavnem, včasih kritičnem položaju v prvih naslednjih letih, si je tako Mestni arhiv po- izkušal poiskati nekatere nove možnosti za delo. Nekatere izmed njih — npr. investira- nje v grad Malo Loko in sklepanje razmero- 163 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino ma kratkoročnih pogodb z neposrednimi in- teresenti — so morda nekoliko tvegane ali pa ne zagotavljajo ustaljenega delovnega pro- grama, kar zopet ne zagotavlja trdne materi- alne podlage. Tudi bi moral arhiv za izvaja- nje novih nalog namestiti in priučiti nove delavce, predvsem s srednješolsko izobrazbo, nima pa zagotovila, da bo zanje tudi v bodoče : po letnih naročilih dovolj sredstev. Vsaj za- ] enkrat pa je nova smer razvoja vsekakor dala : tudi precej pozitivnih rezultatov in upajmo, i da bodo rezultati takšni tudi potem, ko jo bo treba oceniti po nekaj letih, ko bo Mestni ar- hiv obhajal petinsedemdesetletnico. j 164