DONESKI K ZGODOVINI KAMNITNIKA Kamnitniku je v Loških razgledih po svetil imeniten članek pokojni inž. Pri mož Simonič (LR 11, 1973). Najbolj za hodno proti Stari Loki je vrh tako ime novanega Prifarškega Kamnitnika. Na njem je sedaj vodni zbiralnik. Na vzhodu je veliki, Loški Kamnitnik. Včasih je bil škofova last. Na njem je škof prideloval vino. Leta 1360 se še omenja vinograd na Kamnitniku. Pozneje je škof vino gradništvo v teh krajih opustil, saj je imel svojo posest tudi na Dolenjskem, kjer je pridelal boljše vino. Vzhodno od Loškega Kamnitnika je vrh nad Pahov- čevim mlinom. Tu so stale do okrog 1780 loške vislice - gavge (LR 36, 1989). Temu predelu so včasih rekli tudi v Hribih. Vsi trije vrhovi, če jim sinemo tako reči, so iz terciarnega konglomerata, apnenčaste kamenine, ki je primerna za obdelova nje. Po Primožu Simoniču naj bi bil naj starejši kamnoseški izdelek iz kamnit- niškega konglomerata nagrobni spome nik župniku Terpinu na cerkveni steni v Šmartnem pri Kranju iz leta 1683. Iz kamnitniškega kamna so »svete štenge« pri Sv. Joštu nad Kranjem iz leta 1751. Iz tega časa je Kužno znamenje na Mest nem trgu. Iz 18. stoletja je portal v Pu- štalskem gradu. V 19. stoletju je bila večina kamnoseških izdelkov v Loki iz tega kamna. Uporabljali so ga tudi v spod njem delu Selške doline. V Poljanski do lini so ta kamen manj uporabljali, ker so poznali hotaveljski apnenec - marmor. Kje je bil najstarejši kamnitniški kam nolom, ne vemo. Glede na starejše iz delke, ki so bolj drobnozrnati in svetle barve, bi sklepali da je bil zadaj za Pri- farškim Kamnitnikom, kjer še najdemo takšen sestav kamenine. Tu je še danes opuščen Jakopčov pruh, kamnolom po sestnika Kalana - Jakopča iz Stare Loke. Na tem mestu so med drugo svetovno vojno lomili večje kamnite kvadre, ki so jih odpeljali šele po vojni. Kaj vse so izdelali iz kamnitniškega konglomerata, natančno opisujeta inž. Simonič in dr. Anton Ramovš v Loških razgledih (LR 15, 1968). Na Kamnitniku se javljajo kraški po javi, na kar nas je opozoril prof. Tomaž Planina v Loških razgledih (LR 2, 1955). V Kamnitniku je celo podzemska jama, O kateri pa se v zadnjih desetletjih ni dosti govorilo, saj je bila verjetno za ograjo vojašnice. Sedaj bi se tudi ta jama lahko našla in raziskala, če že ni zasuta ali kako drugače uničena. Da je Kamnit nik votel, so pripovedovali stari okoli čani. Ti so bili prepričani, da skale raste jo. Stara Dolinarca je vedno dokazovala mojemu očetu, kako skale rastejo, jaz pa sem kot otrok to poslušal in verjel. Oče mi je potem razložil, da dež spira zemljo niže in tako razgalja skale. Okrog leta 1926 ali 1927 naj bi ob neki veliki vodi izmetalo iz lukenj celo ribe. Na njivah med Loškim Kamnitnikom in vrhom nad Pahovcem se še najdejo kosi žlindre ali mogoče železove rude, bobovca. Morda so železo kopali za gavgami ali pa so ga tam samo predelovali v vetrnih pečeh. Zanimanje za kamnitniški kamen je torej staro že nekaj sto let. Posebno je ta kamen pridobil na vrednosti, ko so ga začeli uporabljati pri gradnji bohinjske železnice. Uporabili so ga za bohinjski predor in razne oporne zidove. Loški občinski odbor je z Leopoldom Nussijem 155 sklenil pogodbo o izkoriščanju kamno loma. Od leta 1902 do 1906 so Kamnitnik intenzivno izkoriščali. Dobil je popol noma drugo podobo. Prej se je zaobljeno spuščal na vse strani, potem je postal odsekan in gol. Celo Pahovčev Kamnit nik so obtesali. Kakšno vrvenje je bilo takrat v Loki, nam podrobno opisuje inž. Simonič v že omenjenem prispevku. Mi pa si poglejmo, kaj je ostalo od vseh teh dogodkov zapisanega v loškem občin skem arhivu. Uprava kamnoloma je leta 1902 zgra dila za delavce šest barak - streh za zaščito pri delu. Štiri barake so bile na vzhodni strani in dve na južni strani Kam- nitnika. Štemarska oštirka Rozina Daneu - lastnica hotela na Štemarjih (kjer je danes hotel Transturist, o. p.) - je zavo hala zaslužek in je na parceli viteza Karla Strahla z občinskim dovoljenjem leta 1904 zgradila okrepčevalnico za delavce. Sa ma se je zavezala, da bo imela ob vročih dneh dobro in poceni pijačo. Žganje je bilo izključeno. Baraka naj bi bila odprta samo med delovnim časom. Županstvo je občasno poročalo Okrajnemu glavar stvu v Kranj o razmerah na delovišču. Loški mestni zdravnik dr. Anton Arko je skrbel za zdravstveno policijo. Jeseni 1903 je upravi kamnoloma poslal vpra šalnik. Zanimala so ga stranišča in kako se odstranjujejo odpadki. Pri nekaj sto ljudeh je bil to že kar resen problem. Delavci so stanovali privatno po hišah v mestu, predmestjih, na Fari, na Suhi in drugod, nekateri tudi po gostilnah. Dr. Arko je bil proti masovnim kvartirjem. Zanimalo ga je, kakšno je stanje s pitno vodo, kije v Kamnitniku ni bilo, in koliko je povprečno zaposlenih delavcev. Žal odgovor na ta vprašalnik ni ohranjen. Iz decembra leta 1905 je ohranjena sta tistika o zaposlenih pri firmi Gross & komp. Kovačev je bilo 5, leta 1904 6, ognje so imeli 3, leto prej 4, plače so dobili kovači dnevno 4 krone 50 vinar jev, dninarji po 3 krone. Uradniki so bili štirje, kamnosekov je bilo 230, dninarjev 50, kar je bilo za pozni jesenski čas kar precej. Delavci so bili iz različnih krajev, iz Kvarnerskega zaliva, Istre, Furlanije, Madžarske, itd. Zanimivo je, da je pod jetnik uporabljal za dopise za kamnolom papir s posebno glavo: Steinbruch »Ka- menitnik« Bischoflack. Veliko število delavcev je oživilo Loko v različnih ozirih, tudi nesimpatičnih. Mestna stražnika sta imela več dela z zdrževanjem javnega miru. V tistih letih so se namnožile policijske prijave v zve zi s kamnitniškimi prebivalci. Nadstraž- nik Kermc jih je v starem jeziku, z redki mi vejicami in pikami takole zapisoval: »Slavnemu mestnemu županstvu v Skof- jiloki V noči 7. augusta t. 1. (1904) proti 3h zjutraj je Imre Sabe kamnosek iz Bu- dapesta sedaj v stanovanji na Lontrgu hštv. 58 in Josef Jeličič kamnosek iz Cerk- venice na Horvaškem sedaj v stanovanji na Lontrgu hštv. 58 sta po mestu prav grdo prepevala in kričala tako da sta s tem nočni mir zelo kalila, da so tukajšni prebivalci skoz okna gledali in se nad gor imenovanim zgledovali. Pripomni se, da je Josef Jeličič v nedeljo zvečer, ko srna nadstražnik Kermc in stražnik Kralj v gostilno g. Antona Homan naznaniti prišla, da je policijska vura, dvakrat nad patrule zakričal »marš vun«. - Priča nadstražnik Anton Kermc in stražnik Aloj zij Kralj. - Mestno stražništvo v Škof- jiloki dne 7. augusta 1904 Anton Kermc, nadstražnik.« Jeličič se je zagovarjal, da se ni nedo stojno obnašal in da ni rekel marš ven. Sabo pa je priznal, da je nekoliko kričal, vendar se je izgovarjal na pijanost. Od mestnega predstojništva sta dobila ukor. Zagrozili pa so jima tudi, da bodo v pri hodnje ovadili takšne delavce pri upravi kamnoloma, ki jih bo potem odpustila iz službe. Spet drugič je nadstražnik napisal tak- šnole ovadbo: 156 »Pozvedilo se je od zaneslivih oseb, da M. J. okrajna babica, sedaj stanujoča na Kapucinskemu predmestju hštv. 13 pelje pohujšlivo življenje. Ona je omo- žena njen zakonski mož služi kot hlapec pri gostilničarki M. T. v Skofjiloki hštv. 126 in M. J. ima pa vedno 28 letnega samskega kamnoseka Mihaela RioUino iz Gabrovica pristojen v Trst v svojem stanovanju in skupaj živita kakor dva zakonjska mož in žena. Ker se pa vsled tega pohujšlivost med ljudmi in mladino gnezdi ker M. J. in Mihael RioUino tako življenje skupaj peljeta. Priča te nerednosti M. H., stražnik Aloj zij Kralj, c. kr. orož. stražmojster Ivan Hribovšek in nadstražnik Anton Kermc. - Mestno straž.ništvo v Skofjiloki dne 3. svečana 1905, - Anton Kermc nadstraž nik. « Prav prijetna je tudi tale ovadba: »Dne 4. septembra t. 1. (1905) popo- ludne je bilo več žensk na potoku »Sev- šca« pod Laha vem mostu ki so perilo prale. Med taistim časom prideta 22 letni Peter Fortonatto in Alojzij Grafič 19 let star oba iz Forjane provinc Udine sedaj kamnoseka v Kamnitniku stanujoča v Skofjiloki hštv. 39 ter začneta dotičnim ženskam ki so prale se ž njimi enkati pod kikle jih z vodo škropiti. Ker je to mladini v pohujšanje ki so vidili to nespodobno vedenje. Oba sta bila pa tako pijana da nista nič vedla kaj delata. Ker se je blo pa za bati da ne bi naprej kakšne večji nerednost storila, sta bila od podpisa nega v občinski zapor odvedena. ~- Mest no stražništvo v Skofji loki dne 4. septem bra 1905, - Anton Kermc, nadstražnik.« Modro mestno predstojništvo ni nič ukrenilo, vsaj iz prijave ni razvidno. Po glejmo še eno politično prijavo: »Dne 25. sušca t. 1. (1905) popoludne bilo je več kamnosekov iz Kamnitnika in druzih ljudi v gostilni Elizabete Dolinar na Lontrgu skupaj zbranih, začne se 30 letni oženjen Anton Korelič iz Klino ko mune sv. Peter provinc Udine na Laškem, izpovej da je nekaznovan in brez pre moženja sedaj kamnosek v Kamnitniku stanujoč na Studencu hštv. 9, med zbra nim gostam brez vsega povoda prepirati in sledečim besedami psovati čez avstrij sko zastavo in sicer »koga je pa vaša austriska zastava jaz se na njo vsirjem.« Ker je pa to pohujšlivo psovanje v jav nem lokalu se govorilo in sploh v po hujšanje ljudstvu. Priča Vicko Antonič, Josef Antonič in Vinko Antonič vsi kam noseki v Kamnitniku stanujoči na Lon trgu hštv. 49. Anton Korelič je sumen ubega ker nima nobeniga stalnega biva lišča je bil danes od podpisanega areti ran in v občinski zapor v dalno kazensko poslovanje odveden. - Mestno stražni štvo v Skofjiloki dne 27. sušca 1905 - Anton Kermc nadstražnik. - Zupan je na ovadbo zapisal: ovadencu se izreče ustme- ni ukor.« Največji problem v Kamnitniku je bilo razstreljevanje kamenja. Kamnolom je bil sorazmerno blizu naselja. Ročno raz bijanje sten za takšne količine ni bilo primerno, zato so kamenje razstreljevali. Pri tem delu pa so večkrat uporabili pre velike količine razstreliva. Osmega ju nija 1905 je nadstražnik Anton Kermc oddal naslednjo prijavo: »Slavnemu mestnemu županstvu v Skof jiloki. - Dne 8. junija t. i (1905) se je pozvedilo od ključavničarja Antona Li čar iz Studenca hštv. 21 da v kamnolomu Kamnitnik devajo pri rasterlitvi kamenja v izvrtane luknje 60 do 75 kilo smodnika. Anton Ličar je bil od podpisanega vpra šan da na kakšni način on ve da se gori omenjena teža smodnika v eno luknjo na enkrat porabi, on pravi da je njemu eni delavec iz Kamnitnika povedal ali on ga noče povedati, in še tudi zraven pristavi, da je eni uradnik od kamnoloma se izjavil da zakaj ga nebi 100 kilg. smod nika naenkrat v eno luknjo djali, ali tudi tega uradnika ni hotel imenovati. Danes popoludne sem pozvedoval v Kamnitniku od strani ondotnih delavcev kateri od- 157 delki narveč smodnika v eno luknjo de- nejo. Dne 8. junija t. 1. je dal Vicko Anto- nič v eno luknjo 40 klg. smodnika in dne 8. junija t. 1. pa Josef Rubeša 35 klg. smodnika, da bi ga pa kedo več dal to pa nisem mogel pozvediti. Anton Ličar tudi pristavi, da je njegova hiša vsled stre ljanja v Kamnitniku v večih krajih zi- dovje razpočeno in zahteva zato odškod nino. - Mestno stražništvo v Škofjiloki dne 8. junija 1905. - Anton Kermc, nad- stražnik.« Zupan Lenček je na vlogo za pisal, da se Ličar povabi dne 14. 6. 1905 dopoldne ob 11. uri (v pisarno, o. p.). Brez datuma in neznanega pisca je drob no pisemce, verjetno stanovalcev Subi- čeve hiše na Studencu, kjer so bili doma podobar Janez Subic in njegovi nasled niki, med njimi prof. Ivan Subic, ravnatelj v Ljubljani. Pisec se je takole pritožil: »27 aprila je bil gospod Kral (občinski stražnik, o. p.) tukej dopoldan ob 9 uri in popoldan ob 4 uri, ko se je močno streslo od strelanja, 3. 6. mi je povedal Spodcegla fant ki je v Kamnitniku delal da ladajo 75 kil purfla. 8. 6. je pa Kočar rekel da porabijo za en strel 40 kil 60 do 80 kil purfla. 26. 5. je prineslo na Stu- denc k Mlinarjevimu mostu velik kamen iz Kamnitnika ob 4. uri. Na Studencu per Alčevi Rezi se je šajba zdrobila ko je počlo, per županu v Puštal je v peči iz velba cegel padel, ko je vstrelil, v Puštal na Sturm je voda v zemljo všla, ko so jo imeli za po vertu perlivati. 6. 5. je bil gospod Fabjani tukej pri meni, je rekel da bo stalo popravlajne 100 kron ako bom vam dal se bo pa še kteri drugi oglasil. Fridl je bil zraven mene per go spodu Subicu, je v veži rajh proč padel.« V kamnolomu so morali zelo paziti na varnost. Leta 1903 se v občinskem arhivu prično spisi v zvezi z razstrelivom. Žu pan Niko Lenček je na c. k. okrajno sodi šče v Skofji Loki prijavil Janeza Stano- nika, kamnoseškega pomočnika. Napisal je naslednjo prijavo: »Dne 22. t. m. (1903) šel sem s svojimi otroci iz mesta proti Kamnitniku ko zagledam tik pota zavitek papirja. Odprem zavitek in najdem v njem okoli 6 k. črnega smodnika vsled česar ga poberem ter izročim nekemu človeku ki je ravno šel v mesto, da ga izroči pri županstvu. Poizvedbe v tej stvari so dog nale, da je smodnik tja položil 21 let stari Janez Stanonik pomočnik pri kam noseku Matevž Miklavčič. Janez Stano nik o tem zaslišan je izpovedal, da je bil od Miklavčičevega sina, kakor že več krat, poslan k zalogatelju smodnika Ja nezu Potočnik v mesto po 6 k. smodnika ki se bi rabil za razstrelbe v Kamnitniku. On je smodnik pri Potočniku pravilno prevzel in ga nesel hlizo Kamnitnika, toda spotoma se je spolnil, da je vpisno knjižico pozabil pri Potočniku, vsled če sar je smodnik položil na tla in hitro nazaj tekel po knjižico. Ker je to dejanje Stanonika očividno nevarno in kaznivo po splošnem kazenskem zakonu, če ne tudi po postavi z dne 27. 5. 885 drž. zak. 134 tedaj se predloži ta ovadba ck. okr. sodišču v kompetentno kazensko posto panje. Konečno se še omeni, da se je konfiscirani smodnik začasno hranil pri koncesioniranemu zalogatelju smodnika Janezu Potočnik. - V Skofji Loki 25. sep tembra 903. - Lenček m.p.« Dobava smodnika v Kamnitnik ni bila problematična. Ogromno razstreliva pa so prepeljali skozi Škofjo Loko za bohi njski predor. Te transporte na Podbrdo je prevzela družba MAHLER & KLEIN -EISENBAHN SPEDITEURE. Pri trans portih je šlo naenkrat za več tisoč kilo gramov razstreliva. Tvrdka je vsakokrat ni prevoz napovedala županstvu. Nad- stražnik je poskrbel za posebne ukrepe. Župan mu je takole napisal: »Videat nad- stražnik z naročilom, da mestna straža v notri določenem času nadzoruje dina- mitni transport v občinskem rajonu. So- sebno je paziti, da se vozovi pasantov odstavijo - delavnice kovačev za časa prevoza zaprejo ter odstranijo vse ne- prilike na cesti, katere bi zamogle pro- 158 met zadrževati oz. ovirati. Proti poročilu o izvršenem nadzorovanju ... - 28. 7. 1903. podpis nečitljiv.« Na isti list je potem nadstražnik odgovoril. »Slavnemu mestnemu županstvu v Skofji Loki. - Na slavni predstoječi dopis z dne 28. julija 1903 štv. 1461 podpisani službo(joči) vljudno poroča, da je dne 31 julija t. 1. ob 6 3/4 uri zvečer dinamitni transport iz kolodvora na Podberdo brez vsega ovira se odpeljal. - Mestno stražništvo v Skofji Loki dne 31. julija 1903. - Anton Kermc, nadstražnik.« Že leta 1904 je dinamitne transporte prevzela Družba tolminskih in kobari- ških voznikov. Tudi ti so imeli na papirju obrazec s svojo glavo in štampiljko. Po intenzivnem izkoriščanju Kamnit- nika za bohinjsko progo so pozneje kam nolom prevzemali razni podjetniki. Že leta 1905 seje za večjo količino kamenja zanimal Franc Dolenc, lesotržec v Stari Loki pri Škotji Loki. Leta 1906, še pred koncem uradnega izkoriščanja za želez nico, so se za kamnolom zanimala razna dunajska podjetja. Leta 1907 se je za kamen zanimalo podjetje barona Adolfa Pittela. Ta tvrdka je bila znana po kera mičnih oziroma betonskih tlakih, poseb no po cerkvah. Kdo vse je pozneje izko riščal kamnolome v Kamnitniku, v ob činskih dokumentih ni ohranjeno. Šele iz leta 1936 imamo zakupno pogodbo z Gradbenim podjetjem Ing. Jos. Dedek v Ljubljani. Podjetje je potem podaljševalo zakup vse do vojne. Občasno se je pri toževalo na občini, da ta ne spoštuje dogovorov. Občinski možje so na svojo roko dodeljevali kamenje tudi tvrdki »Slo- grad« in raznim privatnim zidarjem. Pro blem je bilo spet miniranje, saj so upo rabljali prevelike doze razstreliva in je kamenje letelo na dvorišče vojašnice. Sresko načelstvo v Skofji Loki je leta 1938 in 1939 s posebnimi odločbami določilo, kako naj se kamnolom varno izkorišča. Občina pa je z Ing. Dedkom sklenila takšno pogodbo, da je imela do ločen profit ne glede na to, koliko ka menja je podjetje izvozilo iz kamnoloma. Zaradi gospodarske krize je bilo obdela nega kamna malo. Občina si je za Sreski cestni odbor izgovorila kamenje zastonj, predvsem za posipanje cestišč. Boljše kamnite plošče je za svoje potrebe pri dobivala v kamnolomu Za Brajdo v Štan- grufu na koncu predmestja Karlovca. Med obema vojnama je s tihim privo ljenjem županstva na vzhodnem predelu Kamnitnika začelo rasti barakarsko na selje. Župan je v takšno gradbeno dovo ljenje dal pogoje: »da ostane zemlja na kateri bo stala hiša občinska last in da se more hišo na zahtevo občine vsak čas odstraniti.« Takšen hišar je moral za od škodnino nasaditi na Kamnitniku vsako leto 1000 smrek oziroma drugih sadik, ki bi jih dodelila občina. Seveda tudi te postavke niso izvajali. Glede prodaje ob činskega zemljišča pa je bilo vsako upa nje zaman, ker občina ni nameravala in tudi ne smela kar tako prodajati svojih zemljišč. V tridesetih letih je občina pro dajala parcele ob vznožju Kamnitnika, ob današnji Partizanski cesti. Nastala je tudi že zasnova za današnjo Tavčarjevo in Potočnikovo cesto. Vse hiše nad seda njim Petrolom in proti vojašnici so nosile hišne številke Novo predmestje, ki je segalo tudi pod Plevno na današnje pre dele Sorske, Demšarjeve in Koširjeve ce ste, sploh predela pod zdravstvenim do mom. Leta 1939 je občina prodala velik del Kamnitnika jugoslovanski vojski, ki je na vzhodnem robu postavila municij- sko skladišče, ki še stoji. Voja.ška oblast je z odkupi po letu 1929, ko so dozidali vojašnico, počasi prišla v posest celot nega Kamnitnika do barakarskega na selja. Gol Kamnitnik je bil nekaj časa atrak cija za Loko. Naslikal ga je naš znani impresionist, loški rojak Ivan Grohar. Počasi pa so se zavedeli velike naravne rane v okolju. Leta 1930 so pričeli hrib pogozdovati šolarji, kar pa se ni najbolj 159 obneslo. Leta 1938 so ustanovili odbor za pospeševanje in napredek gozdarstva v Škofji Loki in okolici. Predsednik od bora je bil Lovro Planina, povabili pa so še gospode: Dušana Kafola, sreskega šu- marja in tajnika odbora. Vinka Zahrast- nika, predsednika Tujsko-prometnega društva Antona Ogrina, predsednika občinskega gradbenega odbora, šolskega nadzornika Ivana Kržišnika in sreskega kmetijskega referenta Jakoba Hladnika. Danes bi takšnemu sestavu rekli odbor za varstvo okolja ali 'ta zeleni". Še istega leta so naslov odbora spremenili v Sreski odbor za propagando gozdarstva in o tem obvestili še širše zainteresirane: ob čino, komando planinskega polka, pred sednika Sreskega kmetijskega odbora, organizacijo učiteljstva, Sokolsko društ vo, Fantovski odsek, planince. Rdeči križ in Lesno zadrugo za Selško dolino v Železnikih. Pogozdovanje so izvajali, uspeh _pa je bil zaradi skalnatih razmer pičel. Šele zadnja leta se je grmovje bolj obraslo. France Štukl 160