/tesssrean ^gssMsseMssi i#6#RSSMZ8l i5e5«ll«8»l! !!!SS!!i!!!l »»»»»■liilii MED KNJIGAMI L. II. ŠT. 2 Leto 1972/73 december Med knjigami je bilten pionirske knjižnice v Kranju /oddelek pri Osrednji knjižnici Kranj/. Na leto izide 5 številk. Ureja vodja oddelka Berta Golob« Uredniški odbor: Ada Hrovatin, Bojan Pisk, Alenka Bole-Vrabeo, Ivo Zrimšek. Likovni mentor: Štefan SimoniS. Razmnožuje Delavska univerza v Kranju. vsem obiskovalcem pionirske knjižnice želimo srečno novo leto PREBERITE V ZADNJEM času se dogaja, da nekateri bralci izrezujejo iz knjig ilustracije, ki jih najverjetneje porabijo za literar NEe ZGODOVINSKE IN ZEMLJEPISNE MAPE. Č0 kateri od bralcev ugotovi, da so ilustracije v knjigi iz rezane, naj to takoj pove, sicer bo moral tisti, ki si je kiijigo zadnji izposodil, plačati odškodnino, čeprav mogoče knjiga ni poškodoval. UNIČEVANJE KNJIG 'SPADA MED NEKULTURNA DEJANJA. PROSIMO, DA RAVNATE Z IZPOSOJENO KNJIGO ENAKO KAKOR S SVOJO. STO LET PISATELJSKEGA DRUŠTVA Članica društva sem, 'če se prav spominjam, od leta 1947« Ko smo se še zbirali v prejšnjih društvenih prostorih ob Tromostovju, nas ni bilo veliko« Medtem je seveda marsikatera društvena izkaznica za zmeraj odromala v arhiv preteklosti. Vmes so imena kot Županšiš, Prežih, Finžgar, brata Kozaka, Bevk - da se spomnim samo nekaterih. Zdaj ima društvo nekako 19o članov. Zanesljivo so tudi med temi imena, ki jih Sas dolgo ne bo izbrisal. Stoletnice, kot jo je letos praznovalo Društvo slovenskih pisateljev, so redki jubileji. V pisateljskem društvu se torej že sto let zbirajo pišoči ljudje, ki jim je pri srcu naš kulturni napredek. Torej bi smeli reči, da je stoletnica društva hkrati stoletnica globoko zasidrane slovenske kulturne zavesti. Vprašanje je zadetek v črno! Našlo me je prav pri pripravljanju mladinskega dela! Dobrih 15 let je že tega, kar je v takratnem Slovenskem poročevalcu, predhodniku sedanjega Dela, izhajala kot slikanica moja zgodba o dogodivščinah deklice Lučke na severu med Eskimi. Uredništvu mladinskih izdaj se je zgodba zdela še dovolj "sveža", da je izreklo željo, naj po slikanici napišem povest. Tako zdaj nastaja Lučka na severu v novi obliki. Tisti, ki so jo takrat brali, so že odrasli. Morda bo zdaj že njihovim otrokom prinesla topline in veselja, kot ga je nekoč njim samim. Društvo slovenskih pisateljev je letos slavilo visok jubilej. Ob takih priložnostih je navada, da se s slavljenci tudi pogovarjamo. Vprašali smo pisateljico Mimi Malen- 1872 1972 škovo, kako dolgo je že član društva In pa - kar bo obiskovalce pionirske knjižnice še posebej zanimalo - ali pripravlja kako novo mladinsko knjigo. Lepo pozdravljeni! KNJIGE z naših POLIC Za vas smo kupili naslednje knjigo; J« Severin; Mornar brez jader V® Kolar; La8nl6 toda pogumni Js Steiner; Treblinka S» Petelin; Prešernovo! Gradnikovo! J. Perovšek; Naprej K. Leskovec; Križpotja Vesela pomlad V» Ukmar; Glasba v preteklosti F. Dobrovoljc; Cankarjev album Clark; Civilizacija Slovenski šah Dostojevski; Stričkove sanje M. Kranjec; Izbrano delo A» Ingolič; Mladost na stopnicah E« KKatner; Izbrano delo J® Fangio; Življenje s 3oo km na uro Likovni katalogi; Anton Ažbe in njegova šola Fortunat Bergant Maks Fabiani Ivan Napotnik Ivana Kobilica Umetnost baroka na Slovenskem Umetnost srednjega veka na Slovenskem Umetnost v 17. stol® na Slovenskem Stari tuji slikarji Razstava slovenskih primorskih umetnikov Razstava ikon in še mnoge druge knjige s področja likovne umetnosti Karel Leskovec se je rodil leta 1920 v številni družini malega kmeta iz Rovt pri Logatcu. Še preden je dokončal osnovno šolo, si je moral služiti kruh po raznih kmetijah, kot sezonski delavec in v tovarnah. Leto 1941 je doživel v Kranju, kjer se je na jesen povezal z narodnoosvobodilnim gibanjem. Tedaj je tudi moral pobegniti na italijansko stran. 2e zgodaj spomladi 1942 je odšel v partizane — najprej v logaško četo, nato pa v dolomitski odred. Po kapitulaciji Italije je v brigadi Franceta Prešerna postal komandant bataljona, leto dni kasneje pa komandant brigade. Bil je trikrat ranjen. Fred koncem vojne 1945 je februarja odšel v Beograd na komandantski tečaj. Po vojni je ostal v armadi in dokončal višjo vojaško akademijo. Sedaj živi v Ljubljani kot upokojeni polkovnik JLA. Pisati je začel 1. 1856 črtice in slike iz partizanskega življenja, od tedaj sodeluje tudi v radijski oddaji »Še pomnite, tovariši«. Ta knjiga je prvi del njegovih strnjenih spominov na partizanska leta, ki jih nadaljuje z opisom življenja v dolomitskem odredu in kasneje v Prešernovi brigadi. IVO AND SfMetnica Rojen lo.lo.l892 v Travniku Na Drini most TravniSka kronika Gospodična 1961. leta NOBELOVA NAGRADA za književnost. Ob 80-letnici odlikovan z REDOM JUNAKA SOCIALISTIČNEGA DELA V pionirski knjižnici lahko dobite naslednja Andrideva dela: Aska in volk, Poti-obrazi-pokrajine, Otroci, Prekleto dvorišče, Zgodbe iz otroških let, Travniška kronika, Gospodična, Most na Drini, Novele, Poti in mostovi mgoiiseva gimnazijka, ki ji jc bil letos p o de -Ijen naslov ZLATA KNJIGA, je bila doslej prevedena v češdino, slovašdino, poljščino, nemščino, madžarščino in srbohrvaščino. S KNJIGO PO SVETU Med najbolj prevajanimi slovenskimi pisatelji je Ciril Kosmač. Pred kratkim je v nemškem in ukrajinskem prevodu izšla Balada o trobenti in oblaku ballade von der trompete und der wolke balada pro surma ta pmarinku V ruščini je izšel izbor Bevkovih povesti. Bevka poznajo oelo na Japonskem. Grivarjevi otroci imajo v japonskem prevodu naslov Sirote s hriba. Povest je prevedla Rurika Nakamara. V japonščino so prevedena tudi dela jugoslovanskega nobelovca Iva Andrida. 'Marsikdo ne ve, da pred Gutenbergovim 'izumom tiskarstva knjig niso samo pisali, ampak tudi že tiskali. Ker pa premičnih črk še niso poznali, je bilo za vsako stran knjige potrebno izdelati lesorez in ga odtisniti. Besedilo ali ilustracijo pa je bilo mogoče odtisniti samo na eno stran, ker je bar va močno pronicala skozi papir; kasneje pa, ko so knjige vezali,so obe nepotiskani strani zlepili. Take knjige seveda niso bile obsežne. Imele so le po nekaj deset strani, na primer petdeset. Take knjige so v Evropi izhajale naj' prej na Nizozemskem, in to že na začetku 15. stoletja. Neprimerno bolj cenjene so bile rokopisne knjige kakor pa tiste, ki so jih ti' skali z lesorezi. "V Evropi je ohranjenih enaintrideset knjig take vrste. Iznajdba premičnih črk pri tiče na splošno Gutenbergu, toda že davno prej si je na Kitajskem kovač Pi - Šeng izmislil odtiskovanje posameznih pismenk. ? Evropi so premične črke in odtiskovanje poznali tudi že Rimljanit vendar jim ni prišlo na misel, da bi z nanašanjem barve besedilo tiskali in razmnoževali. S KNJIGO SKOZI STOLETJA /Bran ji KAJ JE ENCIKLOPEDIJA To je znanstveno, po abecednem redu urejeno delo vsega, kar človeštvo ve. Enciklopedija je lahko splošna; to pomeni,da obravnava vsa področja, lahko pa je omejena na določeno stroko /npr. pomorska, vojna,medicinska, trgovska enciklopedija/. Jugoslovanski leksikografski zavod /zavod,ki izdaja enciklopedije in leksikone/ je izdal zadnji zvezek druge izdaje Medicinske enciklopedije. To so knjige velikega formata, ki obsegajo v celoti 4627 strani. Zanje je 368 strokovnjakov napisalo 1626 sestavkov. KAJ JE LEKSIKON To je poljudnoznanstven informativni priročnik. ir lxx8a,xi.jia živi Im ustvarja JANKO N. ROGELJ - književnik Rojen; 1895 na Primskovem pri Kranju LETOS SE JE PO 59 LETIH BIVANJA V AMERIKI VRNIL V DOMOVINO. Delo v Ameriki: v topilnici rude, v železarni, v pekarni; prvi urednik dnevnika Enakopravnost v Clevelandu,poučevanje slovenščine v Dubugue College; študij ameriške zgodovine, ekonomije, knjigovodstva in angleškega jezika; delo v prometni pisarni velike železarne v Clevelandu; javni notar nad 35 let; zastopnik in prodajalec splošne zavarovalnice ; dopisnik v slovenske časopise: Glas naroda,Prosveta, Nova doba, Napredek, Glas SDZ, Čas; v prvi svetovni vojni član izvršnega odbora Slovenskega republičanskega združenja v Ameriki; v drugi svetovni vojni član izvršnega odbora Slovenskega ameriškega narodnega sveta; v svojem prostem času, večinoma ponoči, napisal okoli 5o člankov o delovanju tega odbora. V domovini je izdal dve pesniški zbirki: KRUH IN SRCE SKRIVNOSTNI KLIC Otroci strmijo, tudi eni bi zdaj obljubili v> «amo <1 dobijo svetil dolar. Toda Ivančvk — Johny, ki se je poaazal tako iznajdljivega, ima precnost. Tujec se skloni k dečku in mu da kovanec, otrokom pa reče »Kmalu spet pridem, in kdor bo takrat govoril najbolj slovensko, dobi — dva dolarja . .« Odslej se vsi otroci uče pri svojih starših slo”--r. kega jezika. Posebno pridnega učenca pa ima Johnyjcvo mati. Tujca sicer še ni bilo, a sama je dala Johnyju pet dolarjev, tako jih ima sedaj v hranilnici že šest. Pa kaj dolarji! Gre za to, da bodo slovenski otroci znali svoj materin jezik, ki se ga lahko nauče samo doma. Angleščine se uče v šoli In vsakdanjem življenju. -Otroci, ali znate govoriti slovensko?« Otroci ga pogledajo. Tisti, ki niso slovcnskege rodu, a- odstopijo, drugi radovedno strmijo v tujca. -•Kaj res ne zna nobeden slovensko?« -No, me Krayner . .. Me too . .. I Krayner ...« slišijo glasovi iz gruče. Johny, skoraj najmlajši med njimi, boječe glede v tujčev obraz. Tujcu pa je deček nekako všeč in obme vso pozornost nanj. Seže v žep in ko potegne roko spet ven, se na dlani zasveti čisto nov srebrn dolar. Vsi otroci se zastrme v svetel kovanec. Tujec pa gleda le Johnyta in tudi drugi otroci se zagledajo vanj. -Kako ti je ime, fantek ?« vpraša tujec. -Johny.« -Kako se to reče slovensko7« sprašuje tujec dalje. »Zan,« odvrne ,Tohny, a precej negotovo. Tujec se nasmehne in otroci si nekako oddahnejo. •No. še drv g >.v ic reče, kajne?« .lohnyju js 'ar vroče. Ničesar se ne ir-av spomniti, <’ tolar na tujčevi dlani se sveti tako vsiljivo, do ga mora dobiti, pa naj stane, kar hoče. -Caki, stric,« reče slednjič in steče proti domu. Medtem ugibajo drugi otroci, kako bi se reklo slovensko Johny. Vse mami svetli dolar na tujčevi dlani, a nobeden se ne more spomniti čudežne besede. Toda že se Johny vrača. Ves razgret, sijočih oči in s čepico v rokah teče h gruči. Preden stopi pred tujca, se če enkrat obrne proti domači hiši, kjer stoji na pragu njegova mav In mu maha. -Stric, prosim . Johnv . . . slovensko Jancek, Ivenček, Janko ... je rekla mama.« Tujce se vzradoščen nasmehne dečku, nato pa se obme k hiši in se odkrije njegovi mami. »Tako, tako: Janček, Ivanček, Janko, Janezek . vse to so slovenska imena za Johnyja. Lepa imena še poseb-i r a je lepo. če pravi kranjski Janez govori tio- -vensko, kadar je treba. Ce boi tl trk, je dolar tvoj. ves, ja, stric... samo slovensko,' •-hijutejn-.'ohny ir. gleda ■ v-i. naravnost v oči JO ti rv hla, .1 atn hungry,~ smrka Johnv. ke razumem, povej slovensko, ali pa nič,- odgovarja mati. »Ma. give me . .« prosi Johny skoraj že v joku. -Slovensko, angleško ne slišim nič,- pravi mati. -1 do not knnw how . . se opravičuje navihanec. -Ce ne veš, pa bodi lačen,- reče mati iv se obme proč. -Ma. laciv,, Vruh . .- poprosi Johny. -Kaj, kako, kruh da je lačen? Nič ne razumem, le potrudi se,- vztraja mati. ki bi zelo rada, da bi sinko govoril z njo slovensko. -Ma. jest lačen, kuh jedu . . .« se zdaj spomni Jchny "Ni še čisto dobro. Reci takole: Ma, lačen sem, prosim, daj mi kruha.« ga pouči mati. Slednjič U gre. -Ma, leča srn. prosm. dej m kuh . . reče Johny in olajšano zavzdihne. »Naj bo, približno že gre,- se vda mati. mu odreže kos kruha in ga namaže s surovini maslom. Deček je ko kak volkec in mama ga zadovoljno opazuje Zdrav deček je in priden tudi. Učitelj ga večkrat pohvali in pravi da iz fanta .še nekaj bo. Samo slovenščine s- ne mara učiti. Ne gre mu, pa ne gre. In mater to roli. Uči ga. pripoveduje mu to in ono, a kaj lahko u« poveš otroku' S strahom misli na prihodnost, kakšna bo, če se s sinom :i.» bosta mogla sporazumevati. V isti hiši bosta živela, a kakor dva tujca. Fant bo govoril angleško, ona slovensko . .. i Ko tl Jobny imel očeta, bi še kako šlo. A oče leži zakopan globoko v rudniku. Zgodilo se je, kakor se zgodi večkrat: Zjutraj je zdrav in čil od - d v rudnik, zvečer so ga zaman čakali. Primerilo se je, da je v mesto prišel Slovenec. Rado-veden se je usivil ob gruči otrok, ki so se igrali ob cesti. Po obrazih ne mu zdi, da morajo biti vmes tudi slovi'ir'-.: "ir,..; Ze s- na tihem razveseli in vpraša: Janko N. Rogelj: nova pola svet se krči, svet ne spi. svet se krči kakor mi. človek vžiga svoje zvezde. kar postali smo sosedje ni daljave več nobene zemlja stara se ohlaja... hodi prazno luno gledat, marša vabi iz daljave, venera ga skuša, prosi... vendar pridi po ljubezen. le še zvede so nad nami. Šumi, Sumi, gozd zeleni, pesem poj o prešlih dneh... Kaj li veš, kako je meni, ko medlim na tujih tleh. Tako je zapel pred mnogimi leti pesnik A. Fun-tek. Take občutke sem nosil v srcu vseh 59 let, ko sem bival v Ameriki. Amerika in Slovenija! In končno je zmagala domača gruda, "ker tuji svet nam vendar ne omaje hrepenenja na domače kraje", kot je to zapisal pesnik Simon Jenko. Vrnil sem se domov... Doma sem sedaj, tam, kjer teče moja znanka - Kokra, o kateri sem zapisal Se v Ameriki: Le šumi mi, Kokra, šumi naprej, obujaj spomine mi v težkih nočeh, da vedno na novo mi spet bo lepo, čeprav te poslušal na tujih bom tleh. Ne več. Poslušal te bom na rodni grudi. To je bila moja tiha, dolgotrajna in občutljiva želja dolgih 59 let. Tudi želje se včasih uresničijo, Če že ne v celoti, pa vsaj v malih drobčkih. Moj tihi račun je bil, da se oba z ženo vrneva, toda njena smrt je prekrižala zaželeni načrt. Usoda pač pravi:vzemi, kar ti dam. To je res zakon narave. Sin in hči sta ostala v Ameriki.Oba sta že videla mojo rodno zemljo. Pa še prideta, ko tako nanese čas. Amerika je danes blizu naše grude. Čez noč sem tam, čez noč sem tukaj. Ne mesec dni kot je bilo to pred 59 leti. Amerika je sedaj naša soseda, da lahko hodimo na obiske. slovo, a omiki Kaj ni res to tako ugodno in lepo, da se izplača živeti? Pa magari še toliko let, da se bo povrnila še tista lepa in selena pomlad, katero sem gledal pred 6o leti, ko sem se prvikrat pripravljal na pot, da se naučim voziti avtomobil ■ v prvi češki šoferski šoli v Pardubicah na Češkem. POZDRAVLJENI, VSI MOJI MLADI PRIJATELJI. LEPO SE UČITE IN LJUBITE SVOJO RODNO ..ZEMLJO! JANEZ MARENČIČ - mojster umetniške fotografije Rojen: leta 1914 Poklic: ekonomist Fotografira nad 35 let. Svoja dela je razstavljal na domačih in na več kot 6o mednarodnih razstavah po vsem svetu. Prejel je različna odlikovanja in nagrade na razstavah: KČLN /1951/, DUNAJ /1956/, BEOGRAD /1956/, LINZ /1956/, KRAKOV /1957/, CLICHY /1958/, TEPLICE /1962/ ičd. S fotografijo se ukvarja nepoklicno. Včlanjen je v fotoklub "Ja' neza Puharja" v Kranju. Ima častni naslov MOJSTER UMETNIŠKE FOTOGRAFIJE Fotokino zveze Jugoslavije in naslov EKOELENCE FIAP mednarodne federacije za umetniško fotografijo FIAP. Prejel je srebrno Kidričevo plaketo. TOVARIŠ MARENČIČ, RAZLOŽITE NAŠIM BRALCEM, KAJ JE UMETNIŠKA FOTOGRAFIJA! Zgodaj me je že vznemirila želja, da bi na neki način upodobil | zemljo, na kateri živim, in človeka, ki jo obdeluje. Venomer se® iskal novih in meni dotlej nepoznanih oblik življenja in obrazov pokrajine, katere del sem. Vendar, istočasno me je znova in znova prizadelo neprijetno spoznanje, da slik, ki jih vidi oko, roka s čopičem ne zmore obliko" vati. Rastel sem v času, ko je fotografija napravila svoj prvi veliki korak v široki svet. Prijel sem za kamero - zamenjala naj bi čopič. Vsako upodabljanje je iskanje primerne forme za neko vsebino. Dokopal sem se do prvega spoznanja: slikanje je komponiranje sli" kovnih elementov - ustvarjanje z mnogo svobode. Nasprotno je foto', grafiranje in njegova moč v opuščanju, je komponiranje zreducira" nega. I Zanima me le tisto, kar je bistveno in značilno in sliko hočem graditi le s temi elementi. Prisiliti kamero, da gleda in vidi to' ko kot moje oko! Kaj je fotografija? Ali je umetnost? Menim, da ni, prav tako kot tudi ni na primer slikanje ali kiparjenje. Obe, in še vrsta drugih upodabljajočih tehnik s fotografijo vred niso že same po sebi umetnost. Šele neko nepremagljivo hotenje človeka, ki z notranjimi očmi in čutom vodi čopič, dleto ali kamero po nezapisanih pravilih do po" dobe - podobe, ki ne predstavlja le predmeta, ampak predvsem za upodabljavca značilen pogled na upodobljeni svet - ustvarja umet* nino. •tf*.--->V4«•!v/. «‘5l Foto MarenSič• Janko in Metka Kajti umetnost je ena, sredstva za ustvarjanje pa bo neSteta. Ki bistvenih razlik med ogljem, ki ga je uporabljal pračlovek pri svojih nebogljenih poskusih upodabljanja okolice, in čopičem, ki ga je vodila Rembrandtova roka po platnih njegovih umetnin, ter kamero z vso fiziko in kemijo, ki jo vključuje, pa nazadnje računalnikom, ki z elektronskimi možgani ustvarja dosežke nenehnega človekovega iskanja v upodabljanju forme in ideje. Kaj fotografiram? Zemljo in človeka, ki na njej in iz nje živi. Niti ne človeka, ki ga vsak dan srečam, temveč njegovo delo, sledove njegovega dela na zemlji, ki jo vsak dan hote ali nehote oblikuje. Slikam arhitekturo zemlje, vendar in predvsem, kakor je dejal arhitekt, anonimno arhitekturo, kakršno je ustvaril človek, ko je gradil svoj dom in obdeloval svojo grudo. To rad iščem m to rad pokažem drugim, zato fotografiram - seveda na svoj način. Zakaj fotografiram? Iz neke notranje nuje, ki je zdaj veselje,zdaj muka, ki pa me vselej znova sili k iskanju novih form pri oblikovanju novih vsebin. In od samega veselja nad lepoto. NAS RAZGOVOR KAKO DOLGO ?E PRIHAJA? V PIONIRSKO KNJIŽNICO? V %ro^iis%\x£xr m« ticm. AT.T SE V NJEJ DOBRO POČUTI?? ZAKAJ? ^ ^ ^ocxviLmu. ^ lo^SKihuc^o^ hiErj* h. oj ftcmr^iA# KNJIGE Nordheim: Leksikon Športnih panog J.Steiner: Treblinka Bratny: Varšavski uporniki K. Sutcliff: Plašilo za viteštvo Šafranek: Kaj se skriva v temi Grimm: Pravljice Jarunkova: Edinka 0 partizanih P. Bevk: Lukec in njegov škorec V. Mal: Trne mi je Tomaž Ki STE JIH NAJRAJE BRALI POVEDANO S ŠTEVILKAMI V septembru in oktobru je pionirsko knjižnico obiskalo 3140 izposojevalcev. V knjižnico se je ta Sas vpisalo 135 novih šlanov. Izposodili smo vam: 492 85 301 skupno 1100 4220 544 6742 knjig za cicibane knjig za pionirje pravljic poljudnoznanstvenih knjig knjig v tujih jezikih knjig za mladino LITERARNE UGANKE Naslovi niso popolni. Na črtico vstavi manjkajočo besedo! KAJ JE VIDEI. MIŽEK_________ KDO ŽIVI V TEJ __________ KAM PA TEČE_________________ MOJ DEŽNIK JE LAHKO ________ RODIČ SE SAMO __________ REPORTER TEJČ __________ RANTU SO ZRASLA _____________ IMET, SEM JIH __________ NEKAJ BI VAM RAD ___________ ČEZ DVAJSET LET BO VSE _____ VESELI DAN ALT MATIČEK SE Preveri v katalogu, če se nisi zmotil! Če ne veš, kdo je našteta dela napisal, si prav tako pomagaj s katalogom! Morda kataloga sploh še ne znaš uporabljati. Prosi tov. knjižničarko za pomoč. V 1. št. biltena je med literarne uganke zašla napaka, ki je nismo utegnili v vseh izvodih popraviti. Pri 6. uganki je pravilna rešitev točka B in ne A. kazalo Sto let pisateljskega društva str. 3 Knjige z naših polic 4 Obletnica Ivo Andrid 6 S knjigo po svetu 7 S knjigo skozi stoletja 8 V Kranju živi in ustvarja Janko N. Rogelj 11 Janez Marenšič 15 Naš razgovor 19 Knjige, ki ste jih najraje brali 2o Povedano s številkami 2o Literarne uganke 21 Likovne priloge so delo mladih likovnikov pri Centru za estetsko vzgojo Kranj - Filodendron, linorez, Mazi Leon Kozolec, linorez, Branko Rakovec Cozdni sadež, risba, Simona Ovsenek X