Izhaja
vsak četrtek z datumom prihodnjega dneva.
Velja
za celo leto 4 krone.
ure
ure
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 11. do 12. predpoldne in od 3. do 4. popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Glasilo koroških Slovencev.
Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvo lista „Mir“ v Celovcu,
Vetrinjsko ob mest j e št. 26.
Naročnina naj se plačuje vnaprej.
Za inserate se plačuje po 20h od garmond-vrste vsak oJyj^^
Leto XXXV.
Celovec, 30. junija 1916.
Št. 26.
Starina v novi izdaji«
Med nemškimi politiki v Avstriji je med vojsko našel glasen odmev klic po zedinjenju; nemške k£i>jjinke s krščanskimi socialci in nemškimi -špmaMmi. demokrati vred naj bi se zedinile v TOgh narodnostnih vprašanjih, in cvetoče strankarstvo med liberalnimi Nemci naj bi se popolnoma odpravilo. Ta klic je našel svoj odmev tudi med Čehi, in zdi se, da med temi z večjim uspehom. Tudi med Slovenci je ta klic sprožil misel po zedinjenju v narodnostnih vprašanjih; prišlo je pa samo do par izjav v listih, ki smo jih z zadovoljnostjo zabeležili. Do praktičnih pogajanj in sklepov, če smo prav informirani, ni prišlo, čeravno so bile vse tozadevne izjave ugodne in razveseljive. Toda kar še ni, se še lahko zgodi. Pri nas je politično delovanje in življenje stopilo itak popolnoma v ozadje in čaka oranja po vojski. Političnega premirja menda noben narod v Avstriji ni natančneje držal kakor Slovenci. In v vojski se je naš narod naravnost sijajno izkazal. Vse delovanje naše je združeno le za srečno zmago. Priznanja zato še nismo želi, pa tudi to po vojski ne bo izostalo, ko pride veliki obračun za vse, za narodnosti, pa tudi za tiste, ki so ta čas imeli krmilo v rokah.
Drugače kakor pri nas je med Nemci. V časopisju in v dejanju politika ni počivala, čeravno je med vojsko dobila čisto drugo obliko kakor pred vojsko. Kdor je prebiral brezštevilno brošur in zasledoval gibanje nemških politikov, bo priznal celo, da je bilo to politično gibanje celo prav živahno. Vendar pa zaželjenega uspeha ni imelo. Edinstvo med nemškimi voditelji, smemo reči, se je razbilo. Razdeljeni so takorekoč v štiri večje stranke, nemške radikalce, krščanske so-cialce, socialdemokrate in nemško delavno stranko, najnovejšo in zaenkrat še najmanjšo stranko, ki ji pripada izmed poslancev le 21 oseb, izmed koroških poslancev dr. Steinwender, Do-bernig in N a g e 1 e.
Nemška delavna stranka je objavila svoj program v „Tagesposti", v katerem se peča z vprašanjem, kdo da naj poplača po vojski vojne dolgove. Večji državni dohodki iz davkov, pri-
stojbin, monopolov in državnih obratov širših mas in srednjega stanu ne smejo preveč obtežiti, ampak je treba spraviti v službo države velikanska premoženja, velekapital v veliko večji meri kakor dosedaj.
Na prvi pogled se vidi, da je v tem programu dr. Steinvvenderjeva duša. Dr. Steimvender je v nekem nemškem listu vabil tudi radikalce in agrarce. Pravi, da so radikalci' ohranili le še nacionalni radikalizem proti nenemškim narodnostim, pa tudi ta ne bo potreben, ker bo nad narodnostno mislijo očividno zmagala državna misel; agrarcem pa, pravi, da itak ne bo ničesar ostalo, ker je sedaj itak vse agrarno v tem smislu, da je treba pospeševati poljedelsko pridelovanje in se mora kmečki stan ohraniti. Seveda tako stvar sicer ni, kakor jo je hotel pokazati dr. Steinwender s temi besedami, nekoliko resnice je pa le v njih.
Obenem pa dr. Steinwender imenuje novo stranko stranko finančnega reda ter gospodarskega in socialnega napredka. „Nova je le ena zahteva," povdarja Steimvender, „pač odločilna, ki bo prinesla stranki tisoče nasprotnikov, zato pa milijone pristašev, to je zahteva, da se gospodarsko in politično življenj en j e oprosti premoči finančnega kapitala.“ S tem je stranka postala tudi bojna stranka.
Ta stranka je imela 21. junija tudi že svoj shod v Gleisdorfu na vzhodnem Štajerskem, dočim agitirata radikalca Wolf in Pacher v severnem delu Štajerske, po južnoštajerskih mestih z nemško večino pa zastopniki nemškega Volksrata. Delavna stranka je torej v nekem nasprotju z nemškimi radikalci; toda povsem napačno bi bilo mnenje, da nemška delavna stranka v narodnostnih vprašanjih ne bo postopala radikalno. Zmernost v narodnostnih vprašanjih bi pač prisodili dr. Steimvenderju, nikakor pa ne Dober-nigu, Markhlu ali dr. Hoffmannu von Wellenhof.
Med krščanskimi socialci z ozirom na novo stranko niso edini. „Tagespost" pravi, da jo napadajo „klerikalni listi";. „Karntnev Tagblatt" na pr. je za stranko zelo zavzet in pričakuje od nje odpravo radikalizma.
Podlistek.
Dragumin.
(Povest, češki spisal I. L. H rdi n a. Posl. Podravski.)
(Dalje.)
ni.
Bilo je še dolgo pred svitom, toda temena skalnatega gorovja so bila že pokrita z zarjo ru-daste solnčne krogle; bilo je še dolgo do jutra, toda na opazovalni straži se je ozvalo v našem taboru znamenje. Trikrat se je ponovilo znamenje, toda nihče ga ni preslišal. Črez trenutek smo bili pripravljeni in čakali daljšega povelja. Na planoti, ki se vleče proti Jalom Polanki, so se prikazale čete vstašev ter korakale proti jugu, kakor bi bile namenjene k vasi Trebezinji; dalo se je pričakovati, da v ondotnem praznem bukovem gozdu krenejo drugam, nas obkolijo in razpnć verigo med Mostarom in našo postojanko, da bi pretrgali zvezo, ali vsaj vojsko vznemirili. S tem ne izgubč ničesar, ako pošljejo iz gor v kolone vojske nekaj strelov ali prekotalijo nekoliko skal, ki potem odtrgajo še drugo kamenje in ga kotajo navzdol — ti pa jih pojdi preganjat.
Dve stotniji vojakov sta krenili v smeri proti Mostaru, hoteč preprečiti načrt sovražnika, pol stotnije pa je služilo za stransko in zadnjo stražo. Hodil sem poleg Dragumina in z drugimi na levem krilu. Po nekem dve uri trajajočem previdnem „maršu" smo se razstavili po vznožju visokega rebra. Apneno skalovje, kakor bi ga bil kdo obtesal, nas je zakrivalo pred kroglami raz gorovja
in lavinami kamenja. Stotnik K. je dal povelja, oddal poveljništvo nadporočniku in sam s petimi vojaki šel nekoliko više, kjer je bil zakrit od skale in grmičja pred dogledom vstašev.
„Tukaj gotovo prekoračijo jarek," je rekel pred odhodom; „pazite na mojo desnico, na beli robec, s katerim hočem dajati potrebna znamenja. Toda ne streljajte poprej, dokler ne dospem nazaj."
Dolgo ni bilo treba čakati. Najpoprej dva potem štirje in neprestano v večjem številu ter v manjši oddaljenosti so se pojavljala krdela. Ko so se skrila za skalami, pojavila so se znovič, da so bila prednja komaj odaljena za strel. Pričakovali smo znamenja. Še ne. Sedaj — pozor! Strel je zagromel po dolini, zopet drugi, čakali smo odgovora, toda čuli so se samo urni koraki, hrup, kakor bi se kotalilo skalovje. Ko se je dvignil dim, prikazale so se med skalovjem razprašene postave. „Streljati posamezno!" Sleherni je priložil k licu puško in meril. Dragumin je klečal poleg mene.
Ko je bilo dano znamenje: „nehati streljati!" je priletel stotnik navzdol in dejal: „Vendar smo jim to preprečili in ne bil bi jih spustil tako po ceni, toda moralo jih je biti več, nego smo videli. Zavohali so moje skrivališče, le poglejte, vojaki!" Po teh besedah nam je pokazal svojo prestreljeno kučmo. Imel je v njej dve luknji. Ko bi bil strel dospel za dva palca nižje, bilo bi izpadlo žalostno.
„Vstaši so zbežali proti jugu, toda ta strel je dospel od zapadne strani," je rekel stotnik.
Zamogel je dospeti tudi od vzhodne strani, kjer smo imeli mi svoje ležišče, toda na to nihče ni pomislil.
Nam se dozdeva, da se iz vsega tega gibanja ne bo izcimilo ničesar novega, ampak bo stranka stara posoda v novi, za čas po vojski bolj primerni in rablji vi obliki, razen če se po vojski prikaže stranki kaka nova politična zvezda, ki bi z dr. Steinwenderjevim dalekovidnim gospodarskim naziranjem združila ravnotako daleko-vidno naziranje v narodnostnih vprašanjih, zares odpravila narodnostni radikalizem in se postavila na zmerno narodnostno stališče, kakor bi bilo v prid državi in bi to nudilo drugim narodnostim roko v sporazum in spravo. Toda take osebe dosedaj v tej stranki žal še nismo opazili.
Položaj na ruski fronti«
Položaj je sledeč: V Bukovini so Rusi napredovali, v središču niso napredovali in v Voli-niji se umikajo. Kljub velikanskim silam in žrtvam na ljudeh ruska ofenziva tiči. Rusi še nikdar prej niso poslali v boj tako velikih armad kakor sedaj. Tudi število topov so pomnožili, zlasti težko arti-ljerijo, pri kateri se nahajajo tudi japonski 32 cm topovi. Imajo ameriško in japonsko municijo. Artilerijske napade pripravljajo s sodelovanjem francoskih oficirjev. Iz nekega ruskega poročila je posneti, da ovira gibanje ruske artiljerije slabo vreme. To se potrjuje iz vojnega časnikarskega stana. Tako so letalci opazovali ruske baterije ob Stiru, ki so obtičale, in jih sovražnik kljub vsem naporom ni mogel spraviti naprej. Precejšnjo vlogo igra pri tej ofenzivi zopet ruska konjenica. Ker Rusi napadajo v globokih vrstah, v 16 in 17 vrstah in streljajo na svojo infanterijo, če se umika, s strojnimi puškami, imajo velikanske izgube. Po ruskih poročilih sodijo, da imajo Rusi v tej ofenzivi 400.000 mož izgub.
VBukoviniso naše čete med Kimpolungom in Jakobenijem zavzele nove postojanke. Višine južno od kraja Berhomet so naši izpraznili, ne da bi sovražnik kaj na to vplival.
Na gališki fronti navadno artiljerijsko delovanje, sevemo-zapadno od Tarnopola tudi boji z metalci min in ročnimi granatami.
Jnžno-vzhodno od Borestečka so naši odbili več sovražnih napadov. Pri kraju Halatin Gornji
IV.
V Mostar so dospeli novi oddelki vojske in zasedli mesta dosedanje posadke, ki je bila obenem odpravljena na pohod proti Nevesinji. Po njihovem prihodu bi imel naš polk nastopiti pot proti Gacki; tu pa so bila razpostavljena krdela, ki bi imela kreniti v gorovje proti severu, kjer so imeli vstaši svoj glavni stan (jedro). Dne šestega junija je dospela vojska iz Mostara in v Nevesinji smo komaj mi imeli dovolj prostora. Mnogokrat smo morali korakati samo posamezno drug za drugim po krivuljastih stezah, na vrhove gora smo plezali celo po vseh štirih, in raz gorovja smo se spuščali navzdol samo s pomočjo bajonetov, nasajenih na puške, ki so nas branili, da se nismo skotalili navzdol. Šli smo že kaki dve, tri ure in prehodili po zračni daljavi komaj kake pol ure poti. Naj hujše je bilo na Polanski višini, kjer so štrlele kvišku od vetra oglojene skale, pokrite z drobnim, ostrim kapienjem in obraščene z dolgo, bodečo ostrogo. Že je bil skrajni čas, da je napočil čas počitka. Znoj nas je zalival v produ, solnce je pripekalo skalovje, toda zrak je bil težak kakor svinec. Na severni cesti je bil pohod vesel, toda na teh krivuljastih stezah v tem hercegovinskem gorovju je bil marš podoben hoji na Golgato.
Predno zaide solnce, so bila poiskana ugodna mesta za prenočišče. Dospeli smo na visoko planino, pokrito z redko, suho travo. Razpeli smo šotore, odstranili suho travo, da se ne bi vnela in razstavili številne straže, po dva moška na eni, da smo bili dobro zavarovani. Ko bi nam
so bile višine severno od Lipe zavzete v naskoku. Sovražnik je imel tu hude izgube na mrtvih. Na višinah severno od Kntny so bili ruski napadi z velikimi izgubami za sovražnika odbiti. Zapadno od Tor čin a so vdrle naše čete v sovražno postojanko in so odbile več srditih sovražnih napadov. Zapadno od Soku la so nemške čete v naskoku zavzele prvo sovražno postojanko v širo-kosti kake tri kilometre in so ljute protinapade odbile. Linsingenova armada je od 16. jun. ujela 61 oficirjev, 11.097 mož in zaplenila dva topova ter 64 strojnih pušk.
Buško uradno poročilo.
Iz vojnega časnikarskega stana se poroča:
Dne 22. junija: Pri Gruziatynu je napadal sovražnik v gostih vrstah, toda bil je razpršen, in je pustil na bojišču veliko mrtvih in ranjenih. — Zahodno od Sokula ob Stiru je bil s protinapadom odbit nemški napad. Ujeli smo okrog 600 mož in uplenili nekaj strojnih pušk. Na tistem ozemlju je težka sovražna artiljerija hudo streljala iz smeri pri Mylsku, 8 km zahodno od Sokula. Pri krajih Rajmiosto ob reki Stohod in južno-zahodno od Svidnika se nadaljujejo skrajno srditi boji. Ujeli smo 4 nemške častnike in 214 mož. To majhno število ujetih spričuje, da naše čete ne prizanašajo Nemcem, ker streljajo z razstrelilnimi kroglami. V Galiciji ob Strypi zahodno od Hajvoronke so naše čete zavzele dele sovražnih jarkov. Naše najskrajnejše levo krilo prodira. Zavzeto je mesto Radavc, 37 km južno od Cer-novic. Zasledujoč sovražnika smo ujeli 22 častnikov in 1000 mož, uplenili tri strojne puške in 27 zabojev municije za strojne puške.
Dne 23. junija. Na raznih odsekih fronte južno od Rige so poizkusili Nemci po artiljerijski pripravi napad, pa niso imeli uspeha. Včeraj so vrgli sovražni letalci kakih 40 bomb na kolodvorske naprave pri Molodečnu. Na večer 21. t. m. so se na ozemlju pri Logisinu in ob Oginskem kanalu razvili boji, ki so še včeraj zvečer trajali. Od obeh strani so se poizkusi, prekoračiti kanal po jezovih stezah, ponesrečili. Pri bojih sta bila hrabri general Siegelmann in in polkovnik Berg-henstrole ranjena. Zadnji je podlegel ranam.
Na celi fronti armad generala Brusilova krajevni boji na starih bojiščih in na novih krajih, zlasti pri Radzivilovu. Sovražnik se nadalje oja-čuje s četami s francoske in italijanske fronte.
V	Bukovini napredujejo naši napadi. Zasedli smo Gurahumoro, Stražo in Vižnico pri Kutyu. Pri zasledovanju v Karpate se umikajočega sovražnika smo ujeli kakih 300 mož.
Francosko bojišče.
V	bojih za Verdun so Nemci imeli zopet lep uspeh. 10. bavarski pešpolk je po uspešni artiljerijski pripravi zavzel oklopno utrdbo Thiaumont, za katero so se nekaj časa borili z menjajočo se srečo; nato so iste čete zavzele večji del vasi Fleury in pridobile tudi na ozemlju južno od utrdbe Vaux. Francozi so napravljali besne protinapade, da bi izgubljene postojanke dobili nazaj, pa so bili ob najhujših krvavih izgubah zanje odbiti. Ta uspeh je Francoze precej potrl. „Temps“ piše: „Nemci so na desnem bregu reke Haas na-
zavratno zginil kak vojak, pa še ostane drugi, ki d& znamenje. Tam spodaj v dolini, kjer se je nahajala zelena goščava, kjer je žuborel s šumom gorski potok, bilo bi prijetnejše počivati, toda tukaj je bilo varnejše. Za stražnike so bili odbrani najboljši vojaki. Tudi Dragumin je bil med njimi. Odšel je z vojakom Pribilom na stražo v globok jarek na desni strani.
Vlegli smo se v taboru na trdo ležišče. Noč je bila tiha, brez megle, toda tudi brez meseca, samo moije zvezd je slabo razlivalo zarjo po obnebju. Po rebru je žuborel enakomerno potok, a tam v tem skalovju, kjer je stal Dragumin na straži, sta skovikali dve sovi, prepirajoči se nemara za plen ali za skrivališče. Grozni glasovi. Kako da Dragumin ne vstreli med nju!
Obrnil sem se in kmalu zaspal.
• Kako dolgo sem spal, tega ne vem, toda dolgo to ni trajalo, ker me je prebudil grozen trušč. Noč je bila še zmerom temna, tu pa tam se je zasvetila kaka vojaška leščerba v skrivališču — svarilno znamenje se je oglasilo iz bojne trombe, da je daleč odmevalo po gorovju. Pa zopet in zopet. Grozen dir, krič povelja ropot orožja, tuji glasovi v narečju domobrancev, hrup, podoben podirajočemu se gorovju. Nagonski smo poprijeli za puške in planili iz tabora. Kam se naj obrnemo? Ondi-le se zbirajo vojaki. Kaj se je zgodilo?
„Tabor je napaden — nastavite bodala na puške in urno naprej!"
In major, mahajoč s sabljo kakor znorel, se je rinil med goste vrste vstašev. (Konec prihodnjič.)
padli našo glavno obrambno črto. Bitka traja z nezmanjšano besnostjo naprej. Topovski boj niti za trenotek ne počiva; vsi Nemci so planili, da zavzamejo Verdun, in z obžalovanjem moramo pribiti, da se na drugih delih fronte od naše strani ničesar ne zgodi.
Italijansko bojišče.
Italijani nadaljujejo svoje napade, pa njihovi sunki nikdar niso tako silni, da bi dosegli kdaj kak večji uspeh. Po najhujšem obstreljevanju so na koroški fronti začeli napadati naše postojanke na Laknerjevem prelazu in malem P a 1 u. Bili so odbiti. Na primorski fronti so živahno obstreljevali naše postojanke med morjem in Sabotinom. Vzhodno od Pulača so se vršili boji z ročnimi granatami. V Dolomitih je obnemogel sovražen napad na našo postojanko pri Rufreddo v našem navzkrižnem ognju. Med Brento in Adižo ni bilo veliko bojev. Da si zavarujemo popolno prostost, je bila naša fronta v napadalnem ozemlju med Brento in Adižo mestoma skrajšana. To se je zgodilo neopaženo, nemoteno in brez izgub. — V Dolomitih, na koroški in primorski fronti se topovski boji nadaljujejo.
Ameriki grozi oojska.
Med Mehiko in Združenimi državami so postali odnošaji zopet bolj napeti. Novijorski zastopnik Wolffovega urada brzojavlja: Tukaj se napoveduje, da bi iz nemških naseljencev v St. Louis sestavljeni polk takoj vpoklicali v službo na meji Mehike, če bi bilo to treba. Pravijo, da hočejo Nemci ovreči vtis, da ne bi bili pripravljeni, pomagati Združenim državam, kakor hitro bi jih poklicala vojaška služba.
50 milijonov dolarjev za mobilizacijo.
Ženeva. „Herald" poroča iz Newyorka: Od kongresa bodo zahtevali 50 milijonov dolarjev za mobilizacijo proti Mehiki.
Bero lin. Po poročilu „Newyork Heralda" je Carranza odredil splošno mobilizacijo v Ameriki.
Rotterdam. Odpotovanje v Mehiki naseljenih Amerikancev se pripravlja pod varstvom britskih (angleških) konzulov. Drugi tujci niso v nevarnosti. Angleška se zoperstavlja blokadi Mehike, ker da bi preveč škodovala gospodarskim interesom prebivalstva, v resnici pa iz strahu, da ne bi Carranza na blokado odgovoril s prepovedjo izvoza, ki bi lahko postala Angleški zelo neprijetna.
Ultimat Mehiki.
\Vashington, 26. junija. (K. u.) Po pogovoru med predsednikom Wilsonom in državnim tajnikom Lansingom, ki se je vršil 25. t. m., je bila na Mehiko odposlana nota, v kateri se zahteva, da se pri Carrazalu ujeti ameriški jezdeci takoj izpuste, in se glasi, da Združene države zahtevajo hitro izjavo Mehike o tem, kakšno pot da hoče v bodoče iti. Nadalje se pravi v noti, da morejo Združene države povelje na mehikanske vojake, zabraniti Amerikancem prodiranje v kaki drugi smeri kakor samo proti severu, kot for-melno priznanje načelnega sovražnega zadržanja proti amerikanskim četam v Mehiki.
Boji.
Amsterdam, 26. junija. Vsako posredovanje pride morda že prepozno. Ko so se pri Carrazalu vojskovodje botali, je bil del Pershingove armade in dva oddelka konjenice od Mehikancev izdajalsko napadena, ter vsi razen sedem mož pobiti.
Berolin, 26. junija. „Newyork Herald" poroča: V sredo in četrtek se je v severnomehi-kanskem mestu Chihuahua vršil velik boj med Mehikanci in četami Unije. Boj je bil zelo besen, obe stranki ste imeli hude izgube.
Grška se Je vdala.
Blokada čveterozveze je imela na Grškem uspeh, ker je Grški pretil naravnost glad. Zato je kralj sprejel vse zahteve čveterozveze, nakar je bila blokada omiljena, vendar pa ni še popolnoma odpravljena. Po poročilu francoske „Agence Havas" iz Aten je novi grški ministrski predsednik Zaimis obiskal francosko poslaništvo, kjer so bili zbrani poslaniki čveterozveznih držav pri posvetovanju. Zaimis je podal v imenu kralja izjavo, da sprejme Grška vse zahteve čveterozveze. Te zahteve so: Splošno razoroženje grške armade, razpust grške zbornice in takojšnji razpis novih volitev ter izmenjava policijskih uradnikov z uradniki, ki bi delovali sporazumno s čveterozveze. Venizelos je začutil v sebi zopet politično kri. Izrazil se je, da je s postopanjem čveterozveze zadovoljen in da bo pri prihodnjih volitvah zopet kandidiral in sicer v — Atenah. Sedanji ministrski predsednik Zaimis je bil sledil Venizelu po njegovem padcu in je odnekdaj pristaš nevtralitete.
Generalni polkoonik pl. molfke t.
Berolin. (Kor. ur.) Cesar Viljem je poslal vdovi umrlega generalnega polkovnika pl. Moltke sledeče pismo: Ravnokar sem dobil pretresljivo poročilo o nenadni smrti vašega soproga. Nimam besed, da bi popolnoma izrazil svoja čustva. Globoko ginjen se spominjam njegove obolelosti v začetku te vojske, katerere sijajna priprava je bila vsebina njegovega neumornega delovanja kot načelnik generalnega štaba armade. Domovina njegovih velikih zaslug ne bo pozabila. Dokler bom živ, bom v hvaležnem spominu ohranil, kar je bil ta ravni, modri mož z zlatim značajem in z gorkim, zvestim srcem zame in armado. V odkritosrčni žalosti izrekam vam in vašim otrokom svojo prisrčno sožalje. Vem, da sem ž njim izgubil pravega prijatelja.	Viljem I. R.
General Casfelnan o Angležih.
C ur ih. Neka tukajšnja časnikarska agentura objavlja vsebino pogovorov, ki jih je imel neki iz Francoske v Švico došli ugledni politik z imenitnimi francoskimi generali, med drugimi z generalom Castelnauom. General je rekel: „Da bi mogli prodreti zapadno fronto, bi morali žrtvovati
500.000	mož. Tako velike rezerve Francoska nima, ima le toliko moči, da drži Verdun in nadomestuje normalne izgube v armadi. Francoska je zahtevala to polovico milijona vojakov od Angležev in Rusov. Angleži pa očividno hočejo premagati Nemčijo z dolgotrajno vojsko, z utru-jenjem in ne s potrebnimi velikimi žrtvami; menijo, da bi angleška javnost teh žrtev ne odobravala. Angleži se omejujejo na vojsko na istem mestu na Francoskem, da dobimo svoje čete na razpolago za aktivno obrambo Verduna. Angleški vojaki, je sodil general, so vrli, so izborni, mirni, hrabri možje športa, ki jih vodi malo pripravljeni oficirski kor. General je tukaj pripomnil z nekako ironijo, da hočejo imeti angleški vojaki pač svoje pavze za kopanje in nogometne igre, in je naravnost rekel: Da imajo angleški vojaki nagnenje, bitko ob petih prekiniti in zahtevati svoj čaj. Kar se tiče Rusije, je dosedaj poslala na Francosko
60.000	mož, ki jih bodo postavili na chalonski fronti med Verdunom in angleškimi črtami. Pogajajo da se zato, da bi Rusija odposlala velike bojne sile. Dejstvo, da je Rusija kljub velikim neuspehom lanskega leta postavila še večjo in bolje oboroženo armado, da je zaupanje Francoske v ruskega narodnega duha močno dvignilo. General je končal: Francozi menijo, da se razen njih Rusi najnesebičneje bojujejo. Francoski narod
izraža to vero v Ruse, kljubtemu da Angleži po-vdarjajo, da vsa Francoska 12.000 Rusom v Marseille obrača več pozornosti kakor milijonu Angležev.
Fellerjeve želodec krepeče, lagodno odvajalne rabarbarske kroglice z zn.
„IgLSA- ICROOtICE**
odpravijo rapeko.
6 škatljic franko 4 K 40 h. Lekarnar E.V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 67 (Hrvaško). Čez 100.000 zahvalnih pisem.
General Brusilno.
Generala Brusilova, vrhovnega poveljnika ruskih armad v Voliniji, v Galiciji in v Besarabiji, opisuje berolinski list „Berliner Tageblatt" sledeče:
General Brusilov je srednje velikosti, okornega kretanja in nosi dolgo sivo brado. Na obrazu se mu bere strogost in bistroumnost. Ne občuje razen službeno z nobenim človekom. Nasprotno je pa bil njegov prednik in poveljnik v Galiciji, Radko Dimitrijev, zelo vljuden mož. Zahajal je prav rad v kavarne. A tudi z meščanskim prebivalstvom se je kaj rad razgo vaijal. Na opravičene pritožbe nevojaškega prebivalstva se je oziral in s kratkim poveljem odpravil marsikatero krivico. General Brusilov se pa le redkokedaj prikaže med nevojaško prebivalstvo, le v mestu Jaslo se je nekolikokrat sprehajal zvečer po mestnih ulicah. Na častnike in vojaštvo izdaja kratka, toda jedrnata povelja. Napram častnikom je strog in pravičen ter neprizanesljiv. V občevanju z vojaki-prostaki je ljubeznjiv. S strogimi odredbami je znal zabraniti prestopke, tatvine in ropanja vojakov, zlasti kozaških polkov. Težke poraze v lanskem poletju je znal spretno pripisati posledicam prednika Radko Dimitrijeva. Kljub porazom se je znal obdržati na krmilu, kar se ima zahvaliti velikemu knezu Nikolaju Nikolajeviču, ki ga je vselej prav krepko zagovarjal pri carju. Tudi potem, ko je bil Nikolajevič odpoklican na kavkaško fronto, je ostal general Brusilov v carjevi milosti. Car Nikolaj g;a je kar zaporedoma odlikoval s tem, da mu je poveril razna višja poveljstva. Ko je car imenoval generala Everta za poveljnika severne ruske fronte in generala Ivanova za poveljnika južne ruske fronte, je bilo poverjeno generalu Brusilovu vodstvo ruskega središča. Ko je pozneje bil odstavljen general Ruski in na njegovo mesto imenovan general Evert za vrhovnega poveljnika vseh ruskih armad, je ostal Brusilov poveljnik ruskega središča. Po ponesrečeni bitki v začetku letošnjega leta je bil odstavljen general Ivanov in na njegovo mesto je bil imenovan general Brusilov za vrhovnega poveljnika vseh ruskih armad od Kol-kija do romunske meje. Postal je vrhovni poveljnik treh armad in sicer armade generala Šerba-čeva na ozemlju pri Lucku, generala Saharova pri Tarnopolu in generala Lešickija v Besarabiji. S temi tremi armadami je začel dne 2. junija 1.1. z velikansko ofenzivo, ki mu pa do sedaj ni prinesla povsem zaželjenega uspeha.
Raznoterosti iz vojne.
Oficirske izgube pri Italijanih.
Dunaj. Politična korespondenca poroča: Iz neke zasebne statistike o izgubah na oficirjih v italijanski armadi se posnema, da so do 15. junija znašale 3354 na mrtvih, med njimi 6 generalov, 186 drugih štabnih oficirjev, 618 stotnikov in pripadnikov armade v istem činu ter 2544 nižjih oficirjev. Ta statistika je sedaj še bolj nepopolna kakor prej, ker so bila vojaška naznanila o smrti v redakcijskem delu listov dozdevno vsled kakega namigljaja od cenzurne oblasti omejena.
Gibanje Bolgarov.
Luga no. „Secolov" dopisnik v Solunu poroča o velikih premikanjih bolgarskih čet ob grški meji. Pravijo, da se bo pri Bitolju zbralo 60.000 Bolgarov. Po napoluradnih poročilih korakajo Bolgari proti tesni pri Demirhissarju.
Bve eksploziji v laškem glavnem stanu.
Lugano. Po nekem brzojavu „Gazette di Venezia" so se dogodile v Padovi v glavnem stanu kralja Viktorja Emanuela dve skrivnostni eksploziji. Več oseb je bilo ranjenih.
O ruski ofenzivi.
Amsterdam, 24. junija. Petrograjski poročevalec lista „Times11 je prejel od ruske gene-ralitete sledeč opis sedanjega vojaškega položaja: Nemški protinapadi na levem krilu Brusilove armade so velepomembni. Njihov namen je zaenkrat zavarovati Kovel in Vladimir—Volinski. Njihov sunek se je izvršil predvsem od Vladimir— Volinskega na cesti v Lučk. Leve nemške napadalne skupine so bile vstavljene pri vasi Vo-ročin, ki leži 22 milj vzhodno od Vladimirja— Volinskega. Z desnim krilom se borimo pri Rogovičah.
Bazel, 24. junija. Od Brusilove armade se poroča, da je slabo vreme zakasnilo dovoz artilerijske municije. Topovska rezerva pa da je na licu mesta in bodo boji v kratkem z nezmanjšano ljutostjo zopet oživeli.
Potopljene laške ladje v Sredozemskem morju.
Madrid, 25. junija. (K. u.) Iz Barcelone se se javlja: Čolni so pripeljali posadko torpedirane italijanske ladje „Chichara". Rešenci so pripovedovali, da so torpedirali podvodni čolni več ladij. Listi objavljajo iz Barcelone brzojavko, da sta pripeljala v soboto zjutraj dva čolna posadko po podvodnem čolnu potopljene italijanske jadrnice „Saturnio-Fanni". Drugi čolni so pripeljali kapitana in 18 mornarjev po podvodnem čolnu potopljene italijanske jadrnice „San Francisco". V Vinaroz se je pripeljala posadka italijanskega parnika „Giuseppina", katerega je potopil podvodni čoln.
Vabilo na naročbo.
Vse cenjene naročnike prosimo, da nam ostanejo zvesti tudi v drugi polovici leta 1916. Koroški Slovenci, zavzemite se za svoje glasilo kar najbolj mogoče.
Z naročnino zaostale naročnike vljudno prosimo, da storijo svojo dolžnost brez odlašanja. List nas stane mnogo denarja in se morajo stroški zanj redno plačevati.
Prijazno opozorimo, da je treba naročnino plačati vnaprej. Prosimo, da se pri vplačilih zapiše na položnico ali nakaznico tudi tista številka, ki je tiskana v zgornjem desnem kotu naslovne pasice, da vemo, za katerega naročnika je namenjena poslana naročnina. Ta številka nam pri vknjiženju poslanega denarja delo zelo olajša ter izključi vsako pomoto.
Kdor list nanovo naroči, naj posebno zapiše, da je nov naročnik.
Uredništvo in upravništvo „Mira".
Dnevne vesti.
Trg nadvojvode Friderika In cesta nadvojvode Evgena. Nadvojvoda Friderik je privolil, da se Seneni trg v Celovcu prekrsti v Trg nadvojvode Friderika. Tudi nadvojvoda Evgen je sprejel namenjeno mu počeščenje, prosil pa je, naj se ne prekrsti Benediktinski trg, nker si je starodavni in častivredni benediktinski red pridobil velike zasluge in je torej Benediktinski trg zgodovinskega pomena." Zato je celovški občinski svet sklenil prekrstiti Šolsko ulico v Cesto nadvojvode Evgena.
Imenovanje. Poštni svetnik pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Celovcu gosp. Karol Seitner je imenovan za višjega poštnega svetnika pri ravnateljstvu v Trstu. Z njegovim odhodom izgube cerkveni pevski krogi v Celovcu v njegovi gospe soprogi odlično pevsko moč, ki je ne bo lahko nadomestiti.
50 letnico mašništva je obhajal v stolni cerkvi sv. Petra in Pavla v nedeljo, dne 25. junija mil. g. stolni dekan Ferdinand W a p p i s. Ob navzočnosti prevzvišenega gospoda kneza in škofa dr. Hefterja in mnogoštevilnih vernikov iz vseh slojev je imel gospod jubilant ob 10. uri pontifi-kalno sv. mašo. Pridigoval je g. o. Pohl S. J. in sicer o vzvišenosti duhovskega poklica. Gospod jubilant je bil rojen 15. oktobra 1839 v Breznici,
župnija St. Peter im Holz in je študiral v Solno-gradu. Po dovršenih gimnazijskih študijah je vstopil v celovško bogoslovnico, kjer je bil dne 30. junija 1866 posvečen v mašnika. Kot kaplan je služboval v Kotarčah, potem v Volšperku, kjer je deloval od 1. 1868. do 1878., zadnji dve leti kot provizor. Še sedaj se ga tam starejši ljudje kaj radi spominjajo. Pozneje je bil štiri leta kaplan pri župni cerkvi sv. lija v Celovcu. L. 1882. je postal župnik v Paternionu. Kot mestni župnik pri Sv. liju je deloval od 1. okt. 1891 do 1. julija 1895. Dne 8. decembra 1895 je postal ravnatelj v ku. šk. deškem zavodu „Marijanišču", ki ga je vodil do leta 1906. Za korarja je bil imenovan spomladi 1. 1895. L. 1910. je bil imenovan za papeževega hišnega prelata in dne 10. julija 1913 je postal infuliran stolni dekan. Jubilant je v svojem življenju neutrudljivo deloval in je svojo živahnost ohranil do svoje pozne starosti. Želimo mu, da bi na blagoslov svojega dolgoletnega truda gledal še dolgo vrsto le in vžival sadove svojega delovan.
Imenovanje. Državni in deželni poslanec dr. J. Benkovič je imenovan za nadporočnika-avditorja.
Gospodarska zveza v Ljubljani je imela preteklo leto 70 milijonov kron prometa, kakor je poročal na občnem zboru predsednik dr. Krek. Čisti dobiček je znašal 132.832 K, rezervni zaklad 77.378 K, posebni rezervni zaklad 17.544 K. Dr. Krek je zaključil svoje poročilo z besedami: Pri Gospodarski zvezi danes ni niti ena postavka dvomljiva, vse so trdne. Gospodarska zveza stoji na trdni podlagi in v zdravem, krepkem razvoju.
Nevarno ranjen vojni kurat. Vojni kurat Januš Goleč je bil na severnem bojišču nevarno ranjen. Leži v vojaški bolnišnici v Mi Školču. Priporoča se v molitev.
Promocija. Dne 20. junija je bil na praški Karlo-Ferdinandovi univerzi promoviran doktorjem prava c. kr. avskultant ljubljanskega deželnega sodišča g. Josip Bavdek od Sv. Vida nad Cerknico, sedaj v vojaški službi v Celovcu. Čestitamo 1
Odlikovanje pri domobrambl. Cesarsko pohvalno priznanje je bilo naznanjeno gg. stotniku Ernestu Zobernigu dpp. 4, majorju Jožefu Jerebu dpp. 4, pri koroškem prostovoljnem strelskem polku, majorju Robertu vitezu pl. Hčffern zu Saalfeld dpp. 4, rez. poročniku Samo Ulčakarjn dpp. 4. — Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo je podeljen poročniku v rez. Maksu Rablu dpp. št. 4.
Umrla je dne 23. junija gospa Antonija S e e 1 a n d, mati gospe M. Šket, soproge rajnega g. svetnika dr. Jakoba Šket.
Kako se naši vojaki veselč „Mira.“ Korpo-ral France Ar ne j c nam piše: Se moram zopet oglasiti in vam, dragi bralci „Mira" poslati nebroj pozdravov. „Mir" dobivamo redno od našega g. župnika. Težko ga vselej pričakujemo, ker nam prinaša novic iz blage domovine. Ni mi mogoče opisati, kako me je razveselil že v Galiciji v bolnišnici. Sedaj me pa obiskuje na meji moje koroške dežele. Dragi „Mir"! Ti si moj najboljši prijatelj. Čeravno smo na tako visokih planinah, vendar prihajaš tako gotovo in si menda navežeš krempižarje, da moreš priklestiti tako visoko gor. Bodi mi zmiraj zvest in pridi zopet, samo ne zavzemi se, ko boš našel sneg. O Binkoštih se je naša gora oblekla v belo sneženo obleko. Nam gre še vedno dobro. Polentar se še za korak ne upa približati, dobro vedoč, da smo dobri čuvaji in mu gre za kožo, če se le zgane. Nikdar ne bo stopal po naših lepih koroških tleh. Upajmo, da bo kmalu dobil plačilo za svojo nezvestobo!
Srčne pozdrave z . . . gora, pošilja vsem Slovencem, posebno pa Slovenkam pešec Martin Lipusch.
Nove cene za klavno živino. Koroška vnov-čevalnica za živino je za nakupovanje klavne živine od 26. junnija naprej določila sledeče cene: Voli, izjemna cena 2 K 90 v do 3 K, voli prve vrste 2 K 80 v do 2 K 90 v, druge vrste 2 K 60 v do 2 K 70 v; biki in telice prve vrste 2 K 35 v do 2 K 45 v, druge vrste 2 K 20 v do 2 K 30 v; krave prve vrste 2 K 25 v do 2 K 35 v, druge vrste 2 K do 2 K 20 v; teleta, živa, prve vrste 2 K 20 v do 2 K 60 v, druge vrste 2 K do 2 30 v; teleta, zaklana (v celovški ali beljaški klavnici izčiščena) 3 K 30 v do 3 K 60 v, teleta, zaklana poslana, 3 K do 3 K 40 v; svinje za pečenko, žive, prve vrste 4 K 20 v do 4 K 50 v, druge vrste 3 K 90 v do 4 K 20 v; zaklane, mrzle tehtane 5 K do 5 K 40 v; v celovški ali beljaški klavnici očiščene, zaklane, mrzle tehtane, 5 K 60 v do 5 K 80 v, izjemna cena 6 K; klavne ovce, žive, 1 K 40 v do 1 K 60 v; zaklane, mrzle tehtane, v klavnici očiščene 2 K 40 v do 3 K 20 v; kozlički in jagnjeta po 10 K do 16 K; jelenovo meso kilogram po 1 K 80 v do 2 K; srnino meso 2 K 50 v do 3 K.
Nakaznice za kavo. Izšla je ministrska na-redba, ki razglašnje zaporo nad vsemi zalogami kave. j^a Dunaju se ustanovi posebna centrala za kavo, ki bo skrbela, da se bo moglo prebivalstvo enakomerno preskrbovati s prežgano kavo po 8 K za kilogram. Uvedejo se posebne nakaznice za kavo.
Iz deželnega zavoda za slaboumne je pobegnil 31 let stari Jernej Lasser iz Velikovca, pa so ga kmalu dobili v velikovškem okraju in poslali nazaj v zavod.
Pozdrave iz Svete dežele pošilja g. učitelj Graher, naš rojak, ki se nahaja v avstrijskem hospicu v Jeruzalemu in piše: Šem prišel bolan iz puščave in ostanem zdaj tu v Jeruzalemu več časa.
Nečedne razmere v trgovinah z živili. Vojaška in civilna oblast je preiskala v Beljaku več trgovin z živili in je razkrila prav dvomljivo zdravstveno stanje. Zlasti v skladiščih in delavnicah je bil čestokrat največji nered, nesnažnost in v slabem stanju. Vojaška oblast bo še nadalje preiskovala in zoper imejitelje takih trgovin v danem slučaju postopala s tem, da jim zapre trgovino.
Smrtna kosa. V Šmihelu pri Pliberku je dne 24. junija umrl posestnik g. Alojzij Čarf, vrl narodnjak in katolišk mož. Bridko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje!
Dr. Juro Krašovec, odvetnik v Celju, sprejet je med zagovornike pred vojaškimi sodišči.
Nove srečke avstrijskega Bdečega križa. Vse nove srečke avstrijskega Rdečega križa bodo razpoložene v javno podpisovanje. Rok za podpisovanje se bo začel zadnje dni junija in se bo končal 10. julija.
Nove srečke avstrijskega Bdečega križa. Nove srečke avstrijskega Rdečega križa se po K 30 za javno podpisovanje položijo. Avstrijska družba Rdečega križa je srečke z nadavkom nasproti nominalni vrednosti oddala bančni skupini in je v precejšnji meri deležna koristi od razprodaje srečk, če se podpisovanje posreči. Razen-tega bo dotična bančna skupina iz dobička darovala večje svote za begunce z juga in za tuberkulozno akcijo avstrijske družbe Rdečega križa. Pri določanju cene za podpisovanje se je moralo poleg stremljenja, za avstrijsko družbo Rdečega križa doseči večje dohodke, ozirati tudi na opravičene želje občinstva. Cena za podpisovanje torej ni bila višje odmerjena, kakor odgovarja začetni vrednosti najmanjšega dobika in bo torej srečka, katere povprečni povračilni znesek znaša nad K 40'— položena za podpisovanje s K 30"—.
G. divizijski župnik msgr. Bafko Kozak piše našemu uredniku z dne 16. t. m.: Danes malo počivamo; dež gre ter sovražnik miruje; lahko da ga je tudi včerajšnja bitka pripravila do pameti. Pobegnil je z razbito glavo in ostavil na bojišču nebroj trupel. Bilo jih je toliko, da naše strojne puške radi gromad trupel, ki so pred njimi ležale, niso mogle več streljati. Rusov je padlo strašno veliko. Ujetih in ranjenih Rusov imamo veliko število. Vse to kaže, da sovražnik nima sreče in da drago plača poizkus, da prodre naše vrste. Naši junaki se borijo prav imenitno. Bog pomagaj dalje! Pošlji mi „Mir“ na moj naslov. Imam tukaj nekaj Slovencev; naj dobivajo vesti iz svojih krajev. Srčen pozdrav tebi in vsem znancem! Tvoj stari prijatelj	R. K.
Oficlelni častni ščiti vojne oskrbe. Namen častnih ščitov je, na primeren način ovekovečiti ime in čine naših častno padlih junakov. Ščiti so izdelani iz lepega naravnega kamena, bihacita, v velikosti 25x35 cm in je na njih vklesan nov skupni grb ali deželni grb umrlega junaka, nadalje je vklesano njegovo ime, vojaški podatki, kakor dan smrti in na željo tudi kraj smrti. Vklesane črke so z zlatom obložene. Časni ščiti naj na cerkvenem ali pokopališčnem zidu nadomestijo svojcem junaka čestokrat zelo oddaljeni grob. Občinam, javnim korporacijam, društvom, industrijcem je dana možnost, da postavijo svojim članom, sotrudnikom in uslužbencem s častnimi ščiti primeren in nevenljiv spomenik. Častni ščit stane obenem s potrebnimi podatki v številkah in napisom do 15 črk ter zavojem in poštnino K 50. Napisi se napravljajo na željo v vseh deželnih jezikih, torej tudi v slovenskem. Naročajo se naj po naročilnih listkih. Naročujejo se tudi frontni ščiti z napisi v vseh deželnih jezikih v čast in spomin našim vojakom na fronti. Kdor se bori na fronti ali se vrne že ranjen ali bolan, temu postavijo svojci lahko lep spomin v hiši. Frontni ščit, 23x30 cm velik je kakor Častni ščit iz bihacita in ima razen imena iz vojaških podatkov vojaka, vklesano fronto, na kateri se je boril, cesarske in deželne ali polkovne barve ter navedbo, kako dolgo je bil na dotični fronti. Če je bil vojak ranjen, se ovekoveči kraj in čas ranitve in na željo tudi njegva odlikovanja in imena važnih dogodkov, ki se jih je udeležil.
Skupno z napisom do 40 vklesanih, črno obloženih črk stane frontni ščit K 24, s črkami v srebru K 27. Vštet je zavoj in poštnina. Naročila se naslavljako na tehnično obratno centralo vojno-pomožnega urada c. kr. notranjega ministrstva, Dunaj L, Hoher Markt 5.
Samomor. V gozdu pri Sp. Goričici so našli obešenega 44 let starega, v Celovcu rojenega Bogomira Prinza.
Št. Rupert pri Velikovcu. (Sprejem č. g. novomašnika.) Po preteku 26 let bomo letos v naši župniji zopet doživeli srečo nove sv. maše. Na kvatrno nedeljo popoldne je s Tanzenberga pri Gospa Sveti semkaj došel isti dan posvečeni č. g. novomašnik Alojzij Skrinar pd. Malarjev v Št. Rupertu in bil slovesno sprejet. Pred vhodom v našo vas je bil napravljen mogočen slavolok. Sprejema pred „Narodno šolo“ so se udeležili otroci naše šole, Marijina družba in obilno ljudstva. Pozdravili so z nagovori g. novomašnika učenec in učenka naše šole, prednica Marijine družbe in g. župnik, nato je cerkveni zbor pomnožen po Marijini družbi navdušeno zapel „Novomašnik bodi pozdravljen". V cerkvi je g. novomašnik razveselil nas s prisrčnim nagovorom, zahvalil se za sijajen sprejem in prosil za molitev. Slovesnost nove sv. maše se bo tukaj vršila v nedeljo dne 9. julija 1.1.
Črna. (Petdesetletnica bitke pri Ku-stoci.) Že večkrat smo v Črni obhajali na praznik sv. Janeza Krstnika spomin slavne avstrijske zmage dne 24. junija leta 1866., ki jo je doseglo avstrijsko orožje zoper Italijane. Toda letos smo slavili petdesetletnico te slavne zmage. Sicer je bil ta spomin bolj skromen, a vendar poln avstrijskega čuta. Sv. maše se je udeležilo osem še preživelih udeleženih bojevnikov pri Kustoci, poleg njih več drugih starih vojakov in tudi več tukaj službujočih aktivnih vojakov. Po peti sv. maši se je pela zahvalna in cesarska pesem. Nato smo se zbrali v gostilni pri Drofelniku, kjer so bili bojevniki, ki so se pred 50 leti borili za našo avstrijsko domovino, primerno pogoščeni. Počastil nas je s svojo prisotnostjo tudi poveljnik tukajšnjega delavskega oddelka, g. nadporočnik J. P o p p e r. Po kratkem nagovoru č. g. župnika Dobrovca smo skupno zapeli cesarsko pesem. Popoldne je pogostil stare vojake trgovec Pun-zengruber. Daši je minulo 50 let, kar so vršili svojo dolžnost za domovino zoper zahrbtnega sovražnika, so se kljub svojim starim letom obnašali kot čili in navdušeni mladeniči sledeči še preživeli bojevniki pri Kustoci: NagernikLuka (roj. 1834), Dobrovc Andrej (r. 1840), Pušnik Alojz (r. 1841), K en p Matija (r. 1842), Skrinar Peter (roj. 1842), Grabner Miklavž (roj. 1842), Kovač Jurij (r. 1843) in Pudgar Jož. (r. 1844); poleg teh so v naši občini še sledeči živi kustoški bojevniki: Haderlap Fil. (r. 1830), Lamprecht Jan. (r. 1841), Marakič Sim. (r. 1842), Piko Jan. (r. 1842), Potočnik Jan. (r. 1840) in Pušnik Fr. (r. 1843). Istega leta (1866) so se udeležili vojske na severu sledeči trije: Brezovnik Fr. (r. 1841), Sušnik Florijan (r. 1844) in Grabner Jan. (r. 1848). Brezovnik Fr. je služil pri 20. lov. bat., vsi drugi pri 7. pešpolku. Padli so za domovino v bitki pri Kustoci sledeči trije: Jež Val., Vutej Valent, in Novak Andrej. Za eno samo občino je torej številka 14 po petdesetih letih še živečih starih kustoških junakov zares častna. Spominjali smo se pri tej priliki tudi presvitlega cesarja in mu poslali sledečo vdanostno brzojavko: „Povodom petdesetletnice spomina slavne in častne zmage našega orožja pri Kustoci si dovoljujejo svoječasni udeleženci pri tej zmagi, od katerih jih je v mali občini Črna pri Prevaljah še 14 kustoških bojevnikov, ki so še polni čilega mladeniškega navdušenja, svojemu preljubljenemu najvišjemu vojnemu gospodu in cesarju najponižneje podati svojo skromno, a najvdanejšo poklonitev in vsi soglasno kličejo: Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja, Avstrijo ...!“
Zoper obrazne bolečine vzamemo Fellerjev jako dobrodejni, bolečine tolažeči rastlinski esenčni fluid z zn. „Elsa-fluid". 12 steklenic franko za samo 6 kron pošlje lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 67 (Hrvaško). Mnogo zdravnikov je priporočajo. Daleč čez 100.000 zahvalnih pisem. Naj bi bilo vedno pri hiši.	(fs)
Gospodarstvo.
Občni zbor gospodarske zadruge v Sinčlvesi.
V nedeljo, 18. t., popoldne se je vršil običajni občni zbor gospodarske zadruge. Lastnega prometa je imela zadruga v računskem letu 172.000 K. Za žito raznih vrst se je sprejelo 34.612 K, izplačalo to leto, ko je lastni promet večinoma ustavljen, le 17.336 K. Promet v Velikovcu se je moral za čas vojske popolnoma ustaviti.
Zadruga pa je prevzela od vojnega žitno-prometnega urada posel komisarja, in ji je ta posel dal obilo dela.
Od meseca majnika 1915 do meseca junija 1916 je zadruga nakupila in odposlala:
1.	za deželno zvezo ovsa 81.967 kg v vrednosti 23.770 K.
2.	za vojni žitnoprometni urad na Dunaju ovsa 33.254 kg v vrednosti 8734 K.
3.	za tisto družbo se je razdelilo pšenične moke 10.152 kg v vrednosti 6305 K.
4.	za žitnoprometni urad v Celovcu se je razdelilo moke 20.000 kg v vrednosti 15.832 K.
5.	za vojni žitnoprometni urad v Celovcu se je prevzelo in odposlalo:
a) pšenice	41.820 kg	vredno	14.218 K
h) rži . .	33.488 „	n	9.376 „
c) ječmena	10.282 „		2.878 „
d) ovsa	78.982 „		20.535 „
e) leče . .	14.072 „	n	7.420 „
f) fižola .	12.625 „		5.078 „
g) graha .	234 „	n	128 „
h) ajde . .	22.976 „	n	6.433 „
Vkup 359.922 kg žita in moke 120.712 K vrednosti.
G. trgovcu in poslovodji Albinu Novaku gre zasluga, da se je ta ogromna množina točno in v izredno zadovoljstvo javnih oblasti izvršila.
Izpred sodišča.
Gašper Napetschnig pd. Pristan na Vovberski gori in Simen Kreuter pd. Potnik na Djekšah sta povodom uradnega zapisovanja zaloge v jeseni 1915, kakor je poznejša uradna poizkušnja pokazala, svojo zalogo žita in moke prenizko napovedala. Zato sta bila od c. kr. deželnega kot prizivnega sodišča v Celovcu zavoljo prestopka po § 32 v. 1 odredbe z dne 21. julija 1915 drž. zak. št. 167 obsojena in sicer Gašper Napetschnig v denarno globo 100 K in Šimen Kreuter v denarno globo 500 K.
Književnost in umetnost.
Zbirka slovenskih povesti. Urejuje J. Grafenauer. Naročuje se v Katoliški bukvami v Ljubljani. Zbirka prinaša izbrane najlepše povesti slovenskega slovstva, posebno take, ki so razprodane ali zastopane v večjih zbirkah in časopisih, tako da doslej narodu niso bile dostopne. Zastopani bodo vsi boljši pisatelji, ki so pisali za narod in katerih spisi se morajo ohraniti in obvarovati po-zabnosti. Nizka cena 60 vin. zvezek omogočuje nakup zbirke tudi manj imovitim slojem. Peti zvezek prinaša Finžgarjevo povest „Študent naj bol"; pred tem so pa izšli sledeči spisi: I. zvezek: Ogrinec, „Vojnimir ali poganstvo in krst". — „Strneno polje". II. zvezek: Erjavec, „Hudo brez-dno" in drugi spisi. III. zvezek: Vesele povesti: Jaklič, „Za možem"; „V pustiv je šla"; Jurčič, „Pravda med bratoma". IV. zvezek: Ks. Meško, Povesti in slike. („Štiri smrti"; „Pot čez travnik"; „Požigalec".) Priporočamo!
Paramente kupovati pri zunanjih tvrdkah ni gospodarsko. Agenti, ki prihajajo z vzorci, konji, vozovi in kočijaži, podražujejo cene, ker morajo seveda stroške trpeti kupovalci. Konečno gre denar še ven iz dežele. Trgovina s paramenti Društva sv. Jožefa v Celovcu prosi, da v potrebi zahtevate pošiljatev v izbiro. Bogata zaloga cerkvenega perila, paramentov, kovinskega blaga, potrebščin za velečastito duhovščino.
V Ljubljani ali okolici se vzame manjšo gostilno v najem ali na račun. Ponudbe s pogoji na upravništvo lista „Miru št. 26.
■■	li
1 zalogi Družbo se. Mohorja e Celovcu
je nanovo izšla knjiga:
Življenje svetnikov in svetnic božjih.
Spisala dr. J. Rogač in M. Torkar.
Cena: Mehko vezana K 8'—, za drnžnike K 6*—, po pošti franko K 1*— več. — V dva dela trdo vezana z usnjatim hrbtom K 12'—, za drnžnike K 8-80, po pošti franko K r— več.
—h
Slovenci, podpirajte tllflir“ z inseriranjem!
Raznoterosti.
Novo francosko vojno letalo. Preko Cnriha se poroča iz Londona: Posebni dopisnik „Daily Expressa“ v Pariza, Greenwall, poroča o novem vojnem letalu, katero so ravnokar uvedli v francoski armadi. Iznajditelj, znani sestavitelj Louis Blčriot, je vodil dopisnika po mogočnih napravah tovarne za letala pri Suresnes, kjer se gradi tudi novo oklopno letalo, ki nosi ime „Spad“ (sestavljeno iz začetnih črk tvrdkinega naslova). Letalni stroj, ki je zelo lahno zgrajen ter ima veliko dvigalno sposobnost, razvija baje 125 milj brzine na uro. Dopisnik javlja, da dela v tovarni 10.000 delavcev od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Tovarna zgradi vrhu tega vsak dan dva aparata tipa Cauron (dvokrovnik), ki so določeni predvsem za poizvedovalno službo.
Kako je Kitchener utonil. Angleška ad-miraliteta je razglasila o potopu križarke „Ham-pshire": O potopu „Hampshire“ izvajamo po izpovedbah tistih dvanajstih, ki so ostali živi, da se je nesreča tako-le zgodila: Križarka „Ham-pshire“ se je peljala ob zahodni obali otokov Orkney. Divjal je močan vihar, morje je pluskalo čez ladjo, tako da so morali zapreti del odprtin. Med pol 8. in tri četrt na 8. uro zvečer je zadela ladja na mino in se je pričela takoj potapljati. Nagnila se je nato proti krmilu; četrt ure nato se je potopila. Poveljnik je pozval vse ljudi na njih mesta, da zapuste ladjo. Nekaj odprtin so nato odprli. Moštvo se je hitro podalo na svoje prostore; poizkušali so v morje izpustiti čolne, a eden se je zlomil čez sredo, ljudje so padli v vodo. Ko so šli ljudje skozi neko odprtino na svoja mesta, je prišel Kitchener; spremljal ga je neki mornariški častnik, ki je kričal: „Prostor Kitche-nerju!11 Podala sta se na mali krov. Pozneje so opazovali štiri štabne častnike, ki so na severni strani malega krova šli proti zadnjemu koncu ladje. Poveljnik je zaklical Kitchenerju, naj se poda spredaj na most, kjer so izpustili v vodo poveljnikov čoln. Slišali so tudi, da je zaklical poveljnik Kitchenerju, naj se poda v čoln. Nihče ne more reči, če je prišel Kitchener v čoln ali ne in kaj -se je zgodilo s čolnom; nihče ni tudi videl, če je zapustil kak čoln ladjo. — Poročilo admiralitete konča s podrobnosmi o morebitni uporabi rešilnih pasov, rešilnih telovnikov itd., da bi ostali ljudje na vrhu vode. Na plavih je plavalo 150 do 200 mož od ladje, a drug za drugim se je izmuznil s plavov in utonil, drugi so poginili zaradi utrujenosti in vsled mraza. Nekaj jih je tudi poginilo, ko so se poizkušali rešiti na skalnatem obrežju, drugi so umrli, ko so prišli na suho zemljo. — Admiral Jellicoe izraža ob koncu svojega poročila bolest mornarice na smrti Kitchenerja.
Razglas.
P. 84/12
C. kr. okrajno sodišče Dobrlavas, oddelek L novoljuje na prošnjo Alojzija Kuchlinga pd. Slam-pika na Metlovem kot kuratorja Jožefa Kertha dosestnika Tratnikove kmetije v Kazazah
I. prostovoljno sodnijsko prodajo govedi draž-benim potom in sicer:
1 par težkih plemenskih volov, 1 kravo s teletom in 1 kravo;
H. da se dražbenim potom da v najem Tratnikova kmetija v Kazazah s pripadajočo zemljo, razen gozdne parcele za dobo 6 let do sv. Mihela leta 1922;
III. sodno prostovoljno dražbo obstoječe na-setvine in sicer 9 birnov ozimne rži, 5 birnov j are rži, 5 birnov ovsa, 1 biren pšenice in 3 merice prosa.
Čas za ta uradni posel se določi na
3. julija 1916
od 10.—12. ure dopoldne, oziroma od 1.— 4. ure popoldne na licu mesta v Kazazah.
Najemninski in dražbeni pogoji so na vpogled tusodno soba št. 3 med uradnimi urami, se naznanijo pa tudi pred začetkom uradovanja.
C. kr. okrajno sodišče Dobrlavas,
dne 17. junija 1916.
Ovčjo volno
v vsaki količini prejema v izdelavo za plačilo za lodnasto blago, koce in volno za vezenje po najcenejšem računanju za delo. Barve: siva, črna in rjava. Širokost 130 cm. — Tovarna za vdelavo ovčje volne Jakob Pogatschnig, Velikovec.
pllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|
IV zalogi Družbe sv. Mohoija v Celovcu |
je nanovo izšla knjiga:
1 Kristusovo življenje in smrt I
| v premišljevanjih in molitvah. |
H Poleg Gašparja Erharda za Slovence priredil M Štefan Kociančič.
Dva dela, druga izdaja.
1 Cena: Mehko vez. K 6'—, za družnike 1 = K 4'40, po pošti franko K 1'— več. — j§ = V dva dela trdo vez. z usnjatim hrbtom = = K 9‘20, za družnike K 6’80, po pošti franko = K p— več.
illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllli
t
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je naš blagi soprog, oziroma oče, gospod
Alojzij Čarf
v 57. letu svoje starosti, po dolgotrajni bolezni, previden s presv. zakramenti, dne 24. junija 1916, ob x/a 3. uri zjutraj, mirno v Gospodu zaspal.
Prosimo, da se ga spominjate v molitvi.
Šmihel pri Pliberku, 25. junija 1916.
Marija Čarf roj. Marko soproga.
Marija Vavti roj. Čarf, Miloš, Malka, Pavla, Roza Čarf
otroci.
v Celovcu,
Velikovška cesta št. 5.
Podpisano vodstvo hotela Trabesinger
se vljudno priporoča vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom-potnikom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Na razpolago je tudi kegljišče poleg senčnatega vrta, po zimi toplo zakurjeno. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa ob sredah zvečer, prijetno slovensko družbo. Slovenski potniki in rodoljubi, ustavljajte se samo v edini slovenski gostilni „Hotel Trabesinger" v Celovcu, kjer boste vedno dobro postreženi.
Za mnogobrojni obisk se priporoča
Hočete biti od svolega
REVMATIZMA
korenito ozdravljeni!
Na tisoče že ozdravljenih!
Bolečine v členih in sklepih, otekli udje, pohabljene roke in noge, pikanje, bodenje, nategovanje v raznih delih telesa, celo oslabelost oči so posledice revmatične in protinove bolezni.
Za ozdravljenje Vam ponujam naravni izdelek!
Nobenega splošnega sredstva, ampak zdravilo, kakor je nudi bolnemu človeštvu dobra mati narava.
Vsakemu brezplačno za poiskušnjo.
Pišite mi takoj, pošljem Vam svoje sredstvo in svoj poučen spis zastonj. Boste moj hvaležen pristaš.
Ekspedicija operne lekarne, Budimpešta, VI. odd. Z53.
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
Pavličeva ulica It. 7.
uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in-------------
praznike, od 10. do 12. nre dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Pavličeva ulica št. 7.
Edino slovensko narodno trgovsko-obrtno podjetje
Hotel TRABESINGER
vodstvo hotela Trabesinger.
PROSPEKT.
S cesarsko odredbo z dne 4. junija 1916, drž. zak. št. 170, je bila pod Najvišjim pokroviteljstvom Nj. Veličanstva cesarja se nahajajoči
Avstrijski družbi Rdečega križa
dovoljena izdaja posojila na srečke v nominalni vrednosti 40 milijonov kron, razdeljenega na
2,000.000 srečk po 20 kron nominalne vrednosti
Glasom sledečega natisnjenega načrta žrebanja znašajo glavni dobitki
K 500.000, K 300.000, K 200.000, K 150.000 in K 100.000.
Glavni dobitki do zadnjega žrebanja nikdar ne padejo pod znesek
K 100.000.
Drugi dobitki so odmerjeni s K 50.000, K 40.000, K 30.000 in K 20.000 in mnogoštevilni dobitki so določeni z zneski
K 10.000, K 5000, K 1000 in K 500.
Posojilo na srečke bo od 1916 do 1956 popolnoma poplačano in najmanjši dobitek, s katerim mora vsaka srečka v najneugodnejšem slučaju iziti, naraste tekom štiridesetletne dobe poplačevanja od
K 30 — do K 48—.
V zavarovanje tega posojila je loterijski zaklad, ki bo vedno v pupilarno varnih vrednostnih papirjih naložen. Loterijski zaklad bo upravljal nadzorovalni svet, ki je sestavljen iz zastopnikov Avstrijske družbe Rdečega križa in Anglo-Avstrijske banke in bo od vladnega komisarja kontroliran.
Izžrebane srečke se bodo izplačevale proti njihovi oddaji tri mesece po žrebanju pri blagajni Anglo-Avstrijske banke na Dunaju.
Žrebanja se bodo vršila po sledečih natisnjenih določbah žrebanja.
Da se bodo srečke notirale na dunajski borzi, se bo po otvoritvi oficielnega borznega prometa poskrbelo.
Dunaj, 16. junija 1916.
Anglo-Avstrijska banka, S. M. pl. Rothschild, Wiener Bank-Verein, c. kr. priv. Allgemeine Oesterreichische Roden -Credit-Anstalt, k. k. priv. Bohmische Union-Bank, Centralbank der deutschen Sparkassen, c. kr. priv. Avstr. Kreditni zavod za trgovino in obrt, Splošna depozitna banka, Nižjeavstrijska eskomptna družba, c. kr. priv. Avstr. Landerbank, Wiener Lombard- und Eskompte-Bank, c. kr. priv. Bank- & Wechselstuben-Aktiengesellschaft „Mercur“, Union-Bank, c. kr. priv. Splošna prometna banka, Živnostenska banka.
Na podlagi predstoječega prospekta se s tem
vabi na podpisovanje na 2,000.000 srečk
posojila na srečke Avstrijske družbe Rdečega križa iz 1.1916.
(Nove srečke Avstrijskega Rdečega križa).
Pogoji za podpisovanje so sledeči:
1.	Podpisovalna cena znaša	3Q	Z3 kOS
od katerih je pri podpisni prijavi za kos takoj vplačati v gotovini kot kavcijo 5 kron, ostanek pa je vplačati takoj, ko se je naznanila pridelitev, najpozneje 31. julija 1916, sicer zapade kot kavcija položeno prvo naplačilo 5 kron.
2.	Doba za podpisovanje se začne
27. iunija 1916 in se konča 10. iuliia 1916.
3.	Podpisovanje sprejemajo banke, bančni zavodi in menjalnice kakor druga mesta, ki se bodo imenovala, med navadnimi uradnimi urami.
4.	V slučaju, da se podpiše več srečk, kakor je določenih, se bo pridelitev zmanjšala. Podpisovalci, ki podpišejo ali do 10 kosov prosto ali do 100 kosov z enoletno prodajno zaporo, bodo pri pridelitvi imeli prednost.
5.	V slučaju, da se zmanjša pridelitev, se bodo pri podpisovanju položena naplačila uporabila za nadaljno vplačilo na podlagi prijave prideljenih kosov, morda še zaostali znesek se mora tekom pod 1 označenega roka vplačati. Morebitni prebitek se bo takoj v gotovini povrnil.
Načrt žrebanja.
1916/1917				1921 do 1925					
1. november 1816	1. februar 1817	|	1. junij 1617		1. oktober 1917	1. februar		1. junij		1. oktober	
Glavni dobitek . K 300.000 1	dobitek ...» 40.000 1 » ...» 10.000 2	dobitka 4 K 5.000» 10.000 20 dobitkov 4 K 500 » 10.000 2$ dobitkov . . K 370.000	Glavni dobitek . K 500.000 1	dobitek ...» 50.000 2dobitka4K10.000 » 20.000 2	»	4» 5.000» 10.000 10 dobitk. 4» 1.000» 10.000 20	»	4»	500»	10.000 36 dobitkov ... K 600.000	Glavni dobitek . K 200.000 1	dobitek ...» 40.000 2	dobitka 4 K 10.000 » 20.000 2	»	4» 5.000» 10.000 10 dobitk. 4 » 1.000» 10.000 20	»	4»	500»	10.000 36 dobitkov ... K 290.000	Glavni dobitek . K 150.000 1	dobitek ...» 30.000 2	dobitka 4 K 10.000 » 20.000 10 dobitk. 4» 1.000» 10.000 20	»	4»	500» 10.000 34dobitkov ... K220.000	Glavni dobitek	K	200.000 1	dobitek	»	40.000 2	dobitka	4	K	10.000	.	.	»	20.000 4 dobitki	4	»	5.000	.	.	»	20.000 10 dobitkov	4	»	1.000	.	.	»	10.000 20	»	4 »	500 .. » 10.000 38 dobitkov	K	300.000		Glavni dobitek	K	100.000 1	dobitek	»	40.000 2	dobitka	4	K	10.000	.	.	»	20.000 2	»	4	»	5.000	.	.	»	10.000 10 dobitkov	4	»	1.000	.	.	»	10.000 20	»	4	»	500	.	.	»	10.000 36 dobitkov	K	190.000		Glavni dobitek	K 100.000 1	dobitek	 40.000 2	dobitka	4	K	10.000	.	.	»	20.000 2	»	4	»	5.000	.	.	»	10.000 10 dobitkov	4	»	1.000	.	.	»	10.000 20	»	4	»	500	.	.	»	10.000 36 dobitkov	K 190.000	
1918				1926 do 1936					
1. februar	l. maj	1. avgust	1. november	1. februar		1. junij	1. oktober			
Glavni dobitek . K 300.000 1	dobitek ...» 50.000 2dobitka4K10.000 » 20.000 2	•>	4» 5.000» 10.000 10 dobitk. 4 » 1.000» 10.000 20	»	4»	500»	10.000 36 dobitkov ... K 400.000	Glavni dobitek . K 200.000 1	dobitek ...» 40.000 2	dobitka 4 K 10.000» 20.000 2	»	4»	5.000»	10.000 10 dobitk. 4» 1.000» 10.000 20	»	4»	500»	10.000 36 dobitkov ... K 290.000	Glavni dobitek . K 150.000 1	dobitek ...» 30.000 2	dobitka 4 K 10.000 » 20.000 10 dobitk. 4» 1.000» 10.000 20	»	4»	500» 10.000 34 dobitkov ... K 220.000	Glavni dobitek . K 200.000 1	dobitek ...» 40.000 2dobitka4K10.000 » 20.000 2	»	4» 5.000» 10.000 10 dobitk. 4» 1.000» 10.000 20	»	4»	500»	10.000 36 dobitkov ... K 290.000	Glavni dobitek	K	100.000 1	dobitek	»	40.000 2	dobitka	k	K	5.000	.	.	»	10.000 10 dobitkov	k	»	1.000	.	.	»	10.000 20	»	k	»	500	.	.	»	10.000 34' dobitkov	K	170.000		Glavni dobitek	K	100.000 1	dobitek	»	30.000 1 » 	» 10.000 2	dobitka	4 K 5.000 . . » 10.000 20 dobitkov 4 » 500 .. » 10.000 25 dobitkov	K	160.000		Glavni dobitek	K 100.000 1	dobitek		 40.000 1 » 	» 10.000 2	dobitka	4 K 5.000 . . » 10.000 20 dobitkov 4 » 500 .. » 10.000 25 dobitkov	K 170.000	
1919/1920				1937 do 1946			1947 do 1956		
1. februar	1. maj	1. avgust	1. november	2. Januar	1. julij		2. Januar		1. julij
Glavni dobitek . K 200.000 1	dobitek ...» 40.000 2dobitka4 K10.000 « 20.000 2	»	4» 5.000» 10.000 10 dobitk. 4» 1.000» 10.000 20	»	4»	500»	10.000	Glavni dobitek . K 100.000 1	dobitek ...» 40.000 2	dobitka 4 K 10.000 » 20.000 2	»	4» 5.000» 10.000 10dobitk. 4 » 1.000» 10.000 20	»	4»	500»	10.000 16 dobitkov ... K 190.000	Glavni dobitek . K 200.000 1	dobitek ...» 40.000 2dobitka4K10.000 » 20.000 2	»	4» 5.000» 10.000 10 dobitk. 4» 1.000» 10.000 20	»	4»	500»	10.000	Glavni dobitek . K 100.000 1	dobitek ...» 40.000 2dobitka4 K 10.000 » 20.000 2	»	4»	5.000»	10.000 10 dobitk. 4» 1.000» 10.000 20	»	4»	500»	10.000	Glavni dobitek . K 100.000 1	dobitek ...» 20.000 1 » ...» 10.000 2	dobitka k K 5.000 » 10.000 10 dobitk. k » 1.000 » 10.000 20	»	500» 10.000	Glavni dobitek . K 100.000 1 dobitek ...» 30.000 1 » ...» 10.000 4 dobitki 4 K 5.000 » 20.000 10 dobitk. 4 » 1.000 » 10.000 4£ »	4 » 500 » 20.000 57 dobitkov . . .K 190.000		Glavni dobitek . K 100.000 1	dobitek ...» 20.000 2	dobitka 4 K 5.000» 10.000 10 dobitk. 4 »1.000» 10.000 20	»	4» 500» 10.000 34 dobitkov ... K 150.000		Glavni dobitek . K 100.000 2 dobitka 4 K 5.000» 10.000 10 dobitk. 4 » 1.000 » 10.000 20	»	4 » 500» 10.000 33 dobitkov ... K 130.000
36 dobitkov ... K 290.000		36 dobitkov ... K 290.000	36 dobitkov ... K 190.000	35 dobitkov ... K 160.000					
Najmanjši dobitki.
Leto		Leto				Leto		Leto		Leto		Leto		Leto	
1916/1917 .	. 4.869 4 K 30	1922	. .	. 5.990 4 K 30	1927	. .	. 7.516 4 K 30	1932	. .	. 7.516 4 K 32	1937	. . 49.908 4 K 34	1942 .	. . 59.908 4 K 34	1947	. . 79.933 4 K 38	1952 .	. 99.933 4 K 44
1918	. .	. 5.228 i » 30	1923	. .	. 5.990 4 » 30	1928	. .	. 7.516 4 » 30	1933	. .	. 7.516 4 » 32	1938	. . 51.908 4 » 34	1943	. . 61.908 4 » 36	1948	. . 89.933 4 » 38	1953 .	■ 149.933 4 » 44
1919	. .		1924	. .	. 5.990 4 » 30	1929	. .	. 7.516 4 » 32	1934	. .	. 7.516 4 » 32	1939	. . 53.908 k » 34	1944	. . 63.908 4 » 36	1949	. . 99.933 4 » 40	1954 .	■ 169.933 4 » 46
1920	. .	. 5.456 4 » 30	1925	. .	. 5.990 4 » 30	1930	. .	. 7.516 4 » 32	1935	. .	. 7.516 4 » 34	1940	. . 55.908 k » 34	1945 .	. . 65.908 4 » 36	1950	. . 99.933 4 » 40	1955 .	. 189.933 4 » 48
1921	. .	. 5.990 4 » 30	1926	. .	. 7.516 4 » 30	1931	. .	. 7.516 4 » 32	1936	. .	. 7.516 4 » 34	1941	. . 57.908 4 » 34	1946 .	. . 67.908 4 » 36	1951	. . 99.933 4 » 40	1956 .	. 194.233 4 » 48
Lastnik ln Izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Otmar Mih41 ek. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu.