UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina	... L 1.000
G o r 1 z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 31 Tl	Letna naročnina . .	... L 2.000
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo	... L 3.000
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	žtev. 24/12410
Leto XVII. - Štev. 53 (878)	Gorica	-	četrtek,	30.	dec.	1965	-	Trst	Posamezna	številka	L	50
Poštnina plačana v gotovim
Katoliški
Sped. m abbon. postale - 11 Gruppo
SPET SMO DOŽIVELI SVETO NOČ
V eni glavi Kristusu vse podrediti
Še vedno štejemo leta po Kristusovem rojstvu. Tako šteje zgodovinar svetovnega slovesa, tako Združeni narodi, tako v ZDA, v Evropi, tako šteje slovenski kmet, ki na večer sv. Treh kraljev piše na hišna vrata 19 + G + M + B + 66.
Kristus je središče zgodovine. Vsi ljudje morajo priznati velikansko spremembo, ki jo je povzročil Kristus. Z njim začenjamo novo dobo, ki se v celoti razločuje od prejšnjih.
Kristusovo rojstvo je bolj svet pretresujoč dogodek kot polet okrog sveta, propad imperijev in kultur, izginotje nadarjenih narodov. To so v primeri z vstopom Boga-človeka v zgodovino le brezpomembni dogodki. S Kristusom začenja človeštvo drugače misliti, ocenjevati, želetihoteti, izbira si popolnoma nove cilje in se daruje za dotlej neznane namene.
A Kristusovo rojstvo ni samo nek stalen datum, od katerega dalje štejemo novo dobo, leto 749. po ustanovitvi Rima. Kristusovo rojstvo je na drugačen način središče zgodovine, kot navaden časovni mejnik. Kristus je resnična, dejanska os vsega zgodovinskega dogajanja. Božji sklep je, »da v Kristusu podredi eni glavi vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji« (Ef 1, 10). Kot na koncu govora združimo vse glavne misli v mogočen sklep, tako je Bog stvarstvo združil v Kristusu v nov red, tako da mu je Kristus glava, središče.
Kristus — središče zgodovine, to je dejstvo in resničnost, pa tudi naloga in povelje. Kristus mora biti središče tudi današnje zgodovine, Kristusu kot svoji glavi se mora podrediti tudi sodobno človeštvo. Pri uresničenju te naloge hoče Bog tudi človeškega sodelovanja.
Svobodno, zavestno in v medsebojni ljubezni vstopimo v službo največji ideji svetovne zgodovine: »Vse podrediti eni glavi Kristusu«. S to voljo začenjajmo leto 1966 po Kristusovem rojstvu.
Papeževe božične misli
Za letošnji božič je sv. oče Pavel VI. 23. decembra naslovil vsemu svetu posebno poslanico. V njej je najprej razvil nekaj misli o pomenu božiča za človeštvo, nato pa govoril o Cerkvi, ki se je srečala na koncilu sama s seboj in s svetom.
Božič je zgodovinsko in odločilno srečanje Boga s človeštvom. Kdor ima vero, naj se tega srečanja raduje; kdor je nima, naj pa vsaj o tem razmišlja.
Bog se je srečal s človeštvom tako, da si je prevzel človeško naravo in se rodil kot otrok med nami; člo\’eštvo pa se je srečalo z njim tako, da je našlo v njem prijatelja, brata iste krvi, učitelja, ki govori enak jezik, odrešenika, ki more storiti vse.
To srečanje Boga s človekom pa letos nehote spominja papeža na drugo srečanje: na srečanje Cerkve s samo seboj in s sodobnim svetom. Cerkev se je znova Zavedela svojega poslanstva, se zamislila v nauk, ki ji je bil izročen v varstvo, odkrila obilje milosti, ki jih ima v sebi in posreduje drugim, doživela spoznanje, da niora služiti svetu in ga reševati.
Cerkev je sprožila v koncilskih dneh
srečanje, ki se je še pred časom zdelo nemogoče: ponižno a istočasno iskreno je povabila k sebi brate v veri, ki so bili že dolga stoletja ločeni od nje. Cerkev je v papeževi osebi tudi obiskala zastopnike Združenih narodov v New Yorku, da vsem ljudstvom zemlje spregovori o bratstvu in o potrebi trajnega miru.
Božična skrivnost znova sama od sebe vabi, da pomnožimo svoje napore v korist miru. Prava modrost je le v miru; in resničen mir je le tam, kjer je ljubezen. Zato proč z lastno ambicijo in z zasebnimi interesi! Treba je znati odpuščati, treba je gojiti prijateljstvo. Nihče se ne sme opirati te na svojo vojaško, gospodarsko ali kulturno premoč, temveč vodi naj ga duh enakosti in solidarnosti, kateri ima svoj izvor v božjem očetovstvu, ki je iz sebe rodilo božjega Sina.
V božičnih dneh Cerkev znova išče srečanja s svetom kot ga je Kristus poiskal s človeštvom v sveti noči. Prihaja kot no-siteljica resnice in zveličanja. Ne zahteva zase nikakih privilegijev. Edino, kar zahteva, je svoboda verovanja in zunanjega izpovedovanja te vere.
Božič je skupni praznik vseh ljudi. Vsak si izbere svoj način praznovanja. Veren človek, ki je združen s Cerkvijo, ga praznuje s čudovito lepimi obredi božične noči, z jaslicami in drevescem po domovih, z obiskom sorodnikov z vrnitvijo pod domači krov. Posvetni ljudje pa praznujejo božič v razveseljevanju, na snežiščih, na križarjenju po morju in so tudi po svoje zadovoljni.
Papežev govor po radiu na predvečer božične vigilije je našel svoj odmev v trdih srcih ljudi, ki jim je vojna bolj pri srcu kakor pa mir. A žal le za nekaj ur. V Vietnamu so sklenili 30 urno premirje, ki pa ni bilo dobesedno spoštovano. Komunistični gverilci so še svetonočno premirje kršili in po dogovorjenem času, ki je zanje veljal le 12 ur, znova začeli z boji.
Prav tako je v sveto noč ob berlinskem zidu odjeknil strel, ki je vzel življenje beguncu iz vzhodnega Berlina, tri druge pa ranil, ko so skušali bežati v zapadni sektor. Če tem žrtvam prištejemo še tisoč žrtev prometnih nesreč, samo v I-taliji je bilo nad 20 mrtvih, ne moremo reči, da so bili božični prazniki prazniki miru in veselja.
BOŽIC NA GORIŠKEM
V Gorici je bil božič spokojen dan. Meščani so prisostvovali božičnim mašam v velikanskem številu. Posebno polnočnice so bile povsod dobro obiskovane. Za naše slovenske vernike je bila polnočnica v cerkvi sv. Ivana, kjer so se vsak večer v adventu zbirali verniki k večerni maši in slišali vrsto lepih govorov msgr. Močnika kot pripravo na božič. Tudi v stolnici so bile slovenske zornice z govori stolnega vikarja dr. Humarja. Našim adventnim pesmim so nato sledile radostne božične, ki so vsa srca napolnile s svetonočno milino. V velikem številu so ljudje obiskovali tudi jaslice po raznih cerkvah, zlasti okusno postavljene jaslice v kapucinski cerkvi.
V stolnici je imel nadškof msgr. Pangrazio pontifikalno sv. mašo na božič zjutraj, pri kateri je pel naš zbor »Lojze Bratuž«. G. nadškof je v svojem govoru predstavil božič v luči koncila. Na božično jutro pa je imel g. nadškof sv. mašo v domu onemoglih v ulici Baiamon-ti, na sv. Štefana dan pa v Domu onemoglih v Ločniku.
Goričani, zlasti mladina, je v velikem številu odšla na snežišča v Kanalsko dolino, da se vsaj za en dan naužije snega.
V sosednji Furlaniji so lepo praznovali božič po družinah, kajti večina delavcev se je vrnila za praznike domov iz Nemčije, Francije in Belgije. Nad 30 tisoč družinskih poglavarjev in sinov je tako združeno s svojimi dragimi praznovalo rojstvo Gospodovo. Lepi so bili božični obredi na Stari gori, v Čedadu in po vseh cerkvah Furlanije in Slovenske Benečije. Saj prav revni, preprosti ljudje najlepše in najbolj doživeto praznujejo božič.
BOŽIČNO VZDUŠJE V RIMU
V večnem mestu je dobil božič svoj poseben poudarek v božičnem govoru sv. očeta, pri njegovi maši v cerkvi sv. Petra in obisku tradicionalnih jaslic po raznih rimskih cerkvah in trgih. Tretji božični maši sv. očeta je v baziliki sv. Petra prisostvovalo nad sto tisoč vernikov vseh narodnosti. V nabito polni cerkvi Sv. Marije Velike je kardinal Confalonie-
ri daroval polnočnico ob jaslicah, kamor je bil po pobožni tradiciji pred 1965 leti položen naš Odrešenik. En milijon Rimljanov in na desetine tisočev turistov je obiskalo jaslice Ara Coeli, pri Sv. Kozmu in Damijanu, na Piazza del Po-polo, na Trinita dei Monti. Po nekod so množice ljudstva ustavile promet.
Vsak kraj, vsako mesto ima svoje božične tradicije, ki se jih vztrajno drži in prenaša iz roda v rod. Vse so lepe in globoko simbolične, živa priča vernega ljudstva, ki jih moderni čas ne more preprečiti, še manj nadomestiti s še tako bajnimi razsvetljavami.
PRAZNOVANJE
V SAMOSTANSKI SAMOTI
V Angliji se je zadnja leta vpeljala za božične praznike kaj svojevrstna navada. Angleži v vedno večjem številu oblegajo razne anglikanske in tudi katoliške samostane, da tam skupaj z redovniki v svetem miru preživijo praznike. Srečni so tisti, ki sploh dobijo prostor. Ti božični samostanski pre-bivavci se nato vključijo v samostansko življenje, z brati molijo, jim pomagajo, so skupaj v jedilnici, čeravno pri ločenih mizah, ne smejo pa jih nadlegovati in ovirati pri njihovem delu in molitvah.
Lanski božič se je nad sto tisoč Angležev, tudi z družinami, zateklo v katoliške samostane. Ni predpisana nobena določena dnev-
Prejšnjo sredo, 22. decembra se je vrnil zahodnonemški kancler Erhard s svojega obiska pri ameriškem predsedniku Johnsonu. Javno mnenje ocenjuje zelo različno rezultat Erhardovega potovanja.
Erhard je šel namreč v VVashington tipat, če še sme računati na ameriško podporo pri nemških prizadevanjih, da bi v okviru atlantskega NATO pakta dobila njegova vlada pravico soodločati pri atomski strategiji zahodnega sveta. Pravega in zadovoljivega odgovora ni prejel in to že zato, ker si same članice NATO organizacije niso na jasnem, kako naj se organizirajo jedrske sile: ali v obliki trgovskega ladjevja s skritimi raketami ali pa z atomskimi podmornicami, ameriškimi in angleškimi bombniki ter raketami »Polaris«.
Erhard je Johnsonu znova poudaril, da
De Gaulle je zmagal v drugi rundi za volitve predsednika francoske republike s 55%. Leva opozicija meni, da pomenijo te volitve za De Gaulla oseben neuspeh in da bo moral v prihodnje spremeniti svojo politiko ter bolj upoštevati javno mnenje. De Gaullova stranka UNR seveda tudi ne more biti preveč zadovoljna. Zmaga pri 55% se lahko sprevrže v letu 1967 na parlamentarnih volitvah v poraz.
So pa spet mnogi, ki gledajo na De Gaullovo zmago bolj optimistično. Prvič je namreč treba upoštevati, da predsedniške volitve ne pomenijo referenduma, ko je treba reči le da ali ne, temveč izbor med več osebami. Drugič je treba imeti pred očmi, da je stal De Gaulle sam proti vsem. Nobeden od poraženih kandidatov ni svetoval svojim volivcem iz prve runde, naj glasujejo zanj, temveč naj glasujejo proti njemu, t. j. za kandidata levice Mitteranda ali pa naj se vzdrže. Gledano s tega kota uspeh levice
na vsota, vsak da kolikor hoče. Vendar je tega miru deležen le majhen odstotek Angležev, ostali preživljajo božič na svojih domovih ali na potovanjih. Na Angleškem so letos potrosili ogromne vsote za božične praznike. Samo poštne naložbe so se znižale za 61 milijonov funtov 10 milijonov več kot lansko leto.
NA KRAJU JEZUSOVEGA ROJSTVA
V Betlehemu človek doživi najlepši božič, vendar je ta sreča dana le redkim. Letošnji božič v Jeruzalemu je sovpadal z mohamedanskim postom »ramadanom«, zato je bila Palestina prepolna ljudstva od vseh strani. Ker smejo za božične praznike tudi pre-bivavci Izraela čez mejo v Jordanijo, so še ti povečali dotok ljudi. Na tisoče arabskih katoličanov je iz Izraela prišlo v te svete kraje.
Božični maši v Betlehemu je prisostvovalo 1500 vernikov. Na božično vigilijo je bila 6 km dolga procesija iz Jeruzalema v Betlehem. Vodil jo je jeruzalemski nadškof msgr. Gori, ki je imel nato polnočnico in položil božje Dete v betlehemske jaslice. V Nazaretu je nad 3000 vernikov prvič napolnilo novo cerkev Marijinega oznanjenja, ki je naj večji tempelj na Vzhodu. Dokončana bo čez leto dni.
Leto za letom se vrača sveta noč, a doživi jo v polni meri le tisti, ki v svojem srcu pripravi Je-zuščku vredne jaslice.
Nemčija ne zahteva svoje lastne atomske bombe, temveč le tak atlantski atomski sistem, ki bi jo varoval pred napadom s strani Sovjetske zveze. Zdi se, da se je Johnson izrekel v prid ideji, po kateri naj bi Zvezna nemška republika veljala za enakopravno v družbi ostalih atomskih sil, ne bi pa mogla nikdar stegniti roke po atomskem sprožilu ali vplivati na druge, da to store.
Ni se torej vrnil Erhard povsem praznih rok, toda istočasno je postalo jasno, da je zahodnim Nemcem zaenkrat zaprta pot do lastne atomske sile. Erhard — tako trdi socialdemokratska opozicija — je v Washingtonu zvedel znova, da se bodo ZDA še dalje izmikale nemškim zahtevam po dejanski udeležbi pri organiziranju jedrske obrambe.«
daleč ni tako velik, kot se ga skuša prikazati, saj so za Mitteranda glasovali celo skrajni desničarji.
Prav tako sme smatrati De Gaulle veliko udeležbo na obeh volitvah za svoj oseben uspeh. Visoki odstotek (85%) volilne udeležbe lahko mirno tolmači kot novo potrdilo referenduma iz leta 1962, ko so se Francozi izrekli za spremembo ustave v De Gaullovem smislu, t. j. naj bo predsednik republike izvoljen od ljudstva na neposrednih volitvah.
In prav to je dejstvo zadnjih francoskih volitev: De Gaulle je postal prvi neposredno izvoljeni predsednik republike v tem stoletju. Zmagal je proti tradicionalnim političnim strankam, kar bodo morali v bodoče vsi francoski politični krogi hočeš nočeš upoštevati.
Božič na Japonskem
Za božič je japonski radio prenašal polnočnico iz nove katedrale v Tokiju.
Erhard pri Johnsonu
Po De Gaullovi zmagi
Zakaj in kako je prišlo do prvega katoliškega tednika v Gorici
SLOTEMSEI PBIHIOBEC
_KATOLIŠKI TEDNIK	IZIDE	VSAK	ČETRTEK
Lelo I. - Štev. 7	UOHICA,	DNEI1.	OKTOBRA	1945.	Cena	L.	3—
V začetku leta 1944 je goriški nadškof msgr. Karel Margotti ustanovil odbor Slovenske katoliške akcije za goriško nadškofijo. V tem odboru so bili nekateri takrat še mladi goriški duhovniki in pa dva župnika, pok. šempeterski župnik Alfonz Berbuč in pok. župnik iz Vrtojbe Franc Kodrič. Ta odbor se je redno sestajal vsak četrtek in obravnaval razna tekoča vprašanja iz dušnopastirskega življenja. Marsikaka koristna pobuda je zrast-la na sejah tega odbora. Med vsemi pobudami pa je obrodila največ dobrega in trajnega zadeva ustanovitve katoliškega tednika za slovenske vernike.
USTANAVLJA SE KATOLIŠKI TEDNIK
Bilo je v mesecu juniju leta 1945. V maju smo doživeli okupacijo Gorice po jugoslovanskih četah in z njo razne hude ure. Tudi v tem času se je odbor redno sestajal, čeprav okrnjen, ker so se nekateri njegovi člani umaknili iz Gorice. V začetku junija so jugoslovanske čete odšle iz Gorice in iz dela goriške pokrajine, katero so zasedli anglo-ameriški zavezniki po dogovoru Alexander-Tito. Ustanovili so tako imenovano cono A in cono B. Cona A je bila pod zavezniško oblastjo, cona B pa pod jugoslovansko.
V teh novih razmerah, ki jih prej nismo predvidevali, se je dne 14. junija sestal na svoji četrtkovi seji odbor SKAG. Med raznimi točkami razgovora »se je sprožila tudi misel, naj bi se začel izdajati, ko bodo razmere dopuščale, katoliški časnik, ki naj bi bil informativnega in obenem strogo katoliškega značaja...« (Iz sejnega zapisnika).
Pri naslednji seji je misel že bolj dozorela. V sejnem zapisniku je napisano:
»Čuti se živa potreba po kakem našem časopisu... List naj izhaja tedensko, če le mogoče na štirih straneh. Glavni naslov: KRIZ in podnaslov "Katoliški tednik". List hoče biti glasilo primorskih katoličanov, ki bo obveščalo in vzgajalo slovenske vernike v duhu krščanskih resnic in naukov Cerkve. Kot tak hoče in mora biti apolitičen...«
Pri naslednjih sejah je bila ustanovitev katoliškega tednika glavni predmet razgovorom. Odbor je iskal možnosti, kako praktično stvar izpeljati. Iskal je odgovornega urednika, uredniški odbor, založnico, tiskarno. V tem času je o zadevi lista obvestil še tržaške duhcnmike. Tudi tam so izjavili, da pričakujejo in si želijo katoliški tednik. Medtem so se ogtasili katoliški laiki. Nekdo je pisal g. nadškofu, naj ustanovi krožek katoliških laikov, ki bo izdajal s1o\'ensko katoliško glasilo v obrambo verskih resnic. (Sejni zapisnik z dne 16. avgusta 1945.)
TEDNIK SE ZAČNE IZDAJATI
Zadeva časopisa je bila torej zelo občutena in pereča med duhovniki in laiki. Ker so se prizadevanja pri neki goriški katoliški ustanovi, da bi ona začela izdajati tednik, izjalovila, je oilbor videl rešitev gospodarske strani za izdajanje časopisa v tem, da se ustanovi konzorcij slovenske duhovščine, ki bo začet izdajati tednik. V zadevi se je obrnil na msgr. Novaka, tedaj stolnega kanonika, naj on skliče tozadeven sestanek slovenske duhovščine. Msgr. Nova k je prošnji ugodit in je tak sestanek res sklical v zakristijo goriške stolnice.
Tant so se duhovniki zbrali v tednu po Velikem šmarnu in sklenili, ruij se časopis začne izdajati. Za odgovornega urednika so izbrali kar msgr. Novaka. Spremenili so pa naslov listu ter ga imenovali »Slovenski Primorec«. Uredniški odbor, ki je bit že sestavljen, je šel takoj na delo in 29. avgusta je izšla prva številka »Sto-venskega Primorca«, ki smo jo tiskali v tiskarni Luketič - I.ucchesi. Msgr. Močnik je napisal prvi uvodnik, v katerem je pojasnil namen in značaj novega tednika, kakor si ga je zamislil odbor SKAG in ga je duhovščina potrdila na svojem sestanku.
Spominjam se še prav dobro, da je ravno zvonilo poldne pri Sv. Ignaciju, ko sva z msgr. Močnikom dobila iz stroja prvi izvod. Najino veselje je bilo veliko, saj je bil to prvi slovenski tednik, tiskan v Gorici po tolikih letih kulturnega molka in
preganjanja slovenske besede, poleg tega pa še »naš«, to je katoliški.
ČEMU KATOLIŠKI TEDNIK
»Slovenski Primorec« je bil po svoji obliki zelo skromen časopis in tiskan samo na štirih straneh. Vendar smo se zavedali, da je za nas velikanska pridobitev in pomoč. Zakaj?
Človek, ki ni živel v tistih časih, bo težko razumel tedanje razmere. Naše ljudstvo je izšlo iz težke vojne in krvave revolucije. Vojna je bila sicer končana, revolucija pa ne. Ta je dobila oblast nad Slovenijo in nad cono B naše Primorske; za cono A se je pa še vedno bil vroč ideološki in diplomatski boj. Slovenska in italijanska komunistična partija sta se povezali, da naše ljudi pridobita za svoje ideje. Zato sta se vrgli z vso silo tiskane in govorjene propagande na delo, da ljudi prepričata o prednosti marksizma nad demokracijo, tiranstva nad svobodo, ateizma nad vero.
Propaganda je bito ostra, neizprosna in dnevna. Primorski dnevnik, II Lavoratore, Soški tednik in še drugi časopisi so dan na dan širiti svojo propagando med naše ljudi. Poleg tega so ljudstvo hujskali še na neštevilnih shodih ati mitingih, kot so se takrat izražati. Pri tem niso prizanašali nikomur, če le ni bil z njimi. Posebno hudo so napadali in sramotili goriškega
Glavna skupščina Združenih narodov je 22. decembra zaključila svoje dvajseto zasedanje, ki se je bilo pričelo 21. septembra ter mu je predsedoval italijanski zunanji minister A. Fanfani. Na zadnji seji je skupščina odobrila proračun za prihodnje leto, ki predvideva 121.567.420 dolarjev izdatkov.
V tem zasedanju je prišlo na dnevni red 108 vprašanj. Prvič se je zgodilo, da je OZN obiskal poglavar katoliške Cerkve Med drugimi sklepi je skupščina tudi 'sklenila, naj bo starost 15 let najnižja starost za poroko. Skupščina je tudi odobrila načrt za vzdrževanje varnostnih sil OZN na Srednjem Vzhodu za vse prihodnje leto.
V zaključnem govoru je Fanfani dejal, da bi se dalo vprašanja, ki so bila na 20. zasedanju obravnavana takole označiti: obramba človeškega dostojanstva, gospodarski in socialni razvoj vseh narodov, mirno reševanje morebitnih sporov, preprečitev spopadov z načrtno akcijo razorožitve.
Omenil je tudi, da se je 20. zasedanje skupščine pričelo ob sklenitvi premirja med Indijo in Pakistanom. Čeprav traja spor naprej, se je pa vsaj preprečilo nadaljnje prelivanje krvi. Na žalost pa se še vedno ni povrnil mir v jugovzhodno Azijo, kjer divja vojna v Vietnamu z nezmanjšano silo naprej.
20. decembra je kardinal Wyszynski obiskal cerkev v Grochovvu, ki je ena varšavskih mestnih četrti. Tam je pred dva tisoč verniki odgovoril na obdolžitve, ki jih je iznesel vladni tisk v 7/vezi z znanim pismom poljskih škofov nemškemu epi-skopatu.
»Nikdar ne pozabljam, — je dejal kardinal, — da predstavljam poljski narod, kadar se nahajam v inozemstvu. Zato mi še na misel ne hodi, da bi si prilaščal pravice, ki so stvar poljske vlade in njenih ministrov. Če smo poljski škofje ob priliki koncila povabili vse škofe sveta, naj se nam pridružijo pri praznovanju tisočletnice pokristjanjenja Poljske, to ne more hiti politična poslanica. Naravno je, da smo poslanico poslali tudi nemškemu episkopatu. Njim smo omenili žalostno preteklost, v kateri je prav poljski narod s strani Nemcev mnogo pretrpel, pa povedali, da jim kot kristjani odpuščamo in tudi sami prosimo oproščenja. Zal je poljski tisk to poslanico izmaličil in jo zlohotno tolmačil. Poljskemu narodu tako ni bilo dano, da hi zvedel njeno točno vsebino. Pa to ni nič novega. Dvajset
nadškofa Margottija. Nasproti vsemu temu nismo imeti slovenski katoliški in demokratični Slovenci nobenega pisanega glasila, da bi se mogli braniti in ljudi poučevati. Biti smo kakor ohromeli in razoro-ženi pred nasprotnikom, ki je- imel silno močan in razširjen tisk. Od tod vsesplošni občutek, da nujno potrebujemo svoj katoliški tednik, ki naj bo idejno jasen in neustrašen, pri tem pa tudi neodvisen, da bo lahko vsakomur povedal resnico, ki mu gre.
Takšno glasilo smo dobili v »Slovenskem Primorcu«. Kako smo s tem izbrali pravšno orožje, se je kmalu pokazalo v reakciji naših tedanjih komunistov, ki so kmalu videli v »Slovenskem Primorcu« svojega glavnega idejnega nasprotnika in ga zato skušati na vse načine uničiti: s polemiko v svojih časopisih, z napadi na prodajavce in širiteije »Slovenskega Primorca«, s prepovedjo branja tega tednika. Imel je »Slovenski Primorec« svoje žrtve in morda je prav širjenje katoliškega tednika največja krivda, da je septembra 1946 gore-njepotjski župnik Izidor Zavadlav postal Žrtev zahrbtnega napada.
Toda to je že novo poglavje, ki ne spada v ta članek. Kar je napisano, pa naj ostane tudi kot dokument, da slovenski duhovniki na Primorskem l. 1945 nismo ure zamudili.
(r + r)
Velikega pomena je v zvezi z obrambo človeškega dostojanstva konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije. Fanfani je izrazil tudi upanje, da bodo sprejeti sklepi pomagali k samoosvojitvi barvastih ljudi ter da bo moč rešiti Južno Rodezijo pred spopadom, ki bi imel pogubne posledice za mirno sožitje med narodi v Afriki in drugod.
Glede razorožitve je Fanfani dejal, da je v teku razprav o tem vprašanju prišla do izraza misel, da je nujno potreben neposreden dogovor med velikimi državami. Tudi proces dekolonizacije je treba čim prej zaključiti v interesu miru in konstruktivnega sodelovanja med narodi različnih kontinentov.
Po zaključnem zasedanju je Fanfani odletel iz New Yorka v Washington, kjer se je sestal z ameriškim zunanjim ministrom Deanom Ruskom. Nato se je vrnil v New York in še isti večer z letalom odpotoval v Rim.
Glavni tajnik Združenih narodov U Tant je pa isti dan objavil svojo novoletno poslanico, v kateri je med drugim dejal: »Leto se zaključuje z vojno v Vietnamu, ki postaja vedno bolj srdita, uničujoča ter škodljiva za odnose med velikimi državami. Naj se konča na podlagi nedavnega poziva papeža Pavla VI. s takojšnjim premirjem, kateremu naj sledijo nato razmišljanja, pogajanja in mir.«
let sem že škof, pa se ni še enkrat zgodilo, da bi se o meni pisalo z naklonjenostjo. Hoče se me prikazati kot sovražnika naroda in'države in nasprotnika zahodne poljske meje Odra-Nisa, ko je znano, da sem bil tudi jaz na okopih med uporom v Varšavi. Naj zato vedo vsi: Cerkev v vsej zgodovini Poljske svojega naroda ni nikdar zatajila ali pozabila, zato pa ji je narod vedno ostal zvest. Tisočletnica Cerkve na Poljskem je za to najlepši dokaz.«
Izdaje dokumentov Sv. Stolice
Nadškof Samorč iz državnega tajništva je sv. očetu izročil prvi del knjige o delovanju Sv. Stolice v času zadnje vojne. V knjigi so zbrani dokumenti iz let 1939 in 1940. Ta uradna zbirka je posebne važnosti za spoznanje zadržanja papeža Pija XII. do vojne in mira, zlasti pa za njegovo zadržanje do Nemčije in Hitlerja. Sv. Stolica bo z izdajanjem nadaljevala, tako da bodo objavljeni dokumenti do leta 1945.
Letošnji božic v Sloveniji
Vsako leto znova doživljajo Slovenci ponižanje, ki jim ga marksistični režim zadaja s tem, da gre preko božiča, kot da ne bi ta praznik obstajal in obvezuje državljane, da ga preživijo kot delovni dan. Vsako leto tudi ljudje upajo, da bodo oblasti spoznale nesmisel svojega početja in jim vrnile praznik, ki ga obhajajo že skoro vse socialistične države (npr. Poljska, Češka, Madžarska). Pa ne! Dasi je režim že na vseh drugih področjih moral odstopiti od svojih načel in se vrniti k izkušnjam iz let pred 1945, pa še vedno vztraja v svojem sovražnem odnosu do vere ali pa vsaj skuša iti preko verskih čustev večine naroda. Nič ni pomagalo, da so se vsi trije slovenski škofje obrnili na vlado v Beograd, da vsaj v Sloveniji praznik spet prizna. Odgovor je bil negativen.
Tako smo bili letos priča, kako so te dni tisk, radio in televizija govorili le o novoletnih praznikih, skrbno pa pazili, da bi se ne izustila beseda božič. Okrašena in razsvetljena božična drevesca so se sicer marsikje pojavila že pred 14 dnevi, pa le tam, kjer je bilo računati, da bodo šli mimo tujci. Toda splošni vtis, k; ga je dobil obiskovavec Slovenije v teh dneh, je bil vse prej kot pričakovanje božiča. Moral si iti v cerkve, da si videl, kako postavljajo jaslice; in dolge vrste ljudi okrog spovednic po ljubljanskih cerkvah so pričale, da vendarle mnogo ljudi še hoče božič krščansko praznovati.
Skozi Ljubljano so zadnje dni pred božičem vozili posebni vlaki iz Nemčije, vsi polni delavcev, ki jim je Nemčija dala štirinajstdnevne počitnice. Naši ljudje so glasno zabavljali: »Nemčija daje svojim delavcem božične počitnice in še plačane povrhu, pa je gospodarsko med najmočnejšimi na svetu. Mi v Jugoslaviji pa menimo, da bomo svoje zavoženo gospodarstvo okrepili, če bomo delali prav za božič. Bog daj našim voditeljem malo več pameti, sami so se že davno z njo sprli!«
Pa si je ljudstvo kljub temu samo organiziralo božič. Ker so zadnja leta božična drevesca v predprodaji že dva tedna pred božičem (pred leti so se smela prodajati šele po svetem dnevu in so zato ostala skoro vsa neprodana), so jih ljudje hitro pokupili, da s tem pokažejo, da je zanje smreka božično drevo in ne novoletno; po obratih, pisarnah in uradih se je delalo silno malo, vsi so bili praznično razpoloženi in mnogi so si dali duška tako, da so si kar pri delu priredili zakuske in si napivali praznike. Po trgovinah ni bilo nič manj nakupovanja kot pri nas v Italiji ali Avstriji. Z eno besedo: ljudje so oblastem pokazali, da božič obstaja, čeprav so ga one zbrisale s koledarja in ga prepovedale omenjati v javnosti.
Tih in skromen kot je bilo vse njegovo življenje, je bil 90. rojstni dan, ki ga je pred mesecem dni praznoval v krogu svojih dragih naš vaščan Andrej Sedmak. Rojen dne 27. novembra 1875, je prejel zakrament sv. krsta v domači župni cerkvi že takoj naslednji dan.
Ko nam slavljenec pripoveduje o svojem dolgem in s trudapolnim delom zaznamovanem življenju, še danes s ponosom in hvaležnim veseljem naglaša, kako sta mu domači duhovnik in šola znala oblikovati ljubezen do Boga in do lepe slovenske besede, ki so mu jo bili vcepili dobri krščanski starši že v najnež-nejših otroških letih in ki jima je ostal zvest vse življenje.
Njegova dolga življenjska povest je povest marljivega in vestnega delavca, sposobnega kamnoseka in obenem skrbnega družinskega očeta, ki je kljub številni družini, ki jo je moral preživljati z delom svojih rok in kljub ženini smrti po komaj devetih letih skupnega zakonskega življenja, vselej našel čas za nedeljsko sv. mašo, za zakramente in molitev ter tako z besedo in zgledom vzgajal svojih petero otrok, od katerih so živi še trije.
Pri svojih devetdesetih letih je naš slavljenec še vedno vnet čitatelj in zvest naročnik ne samo Katoliškega glasa, temveč tudi Mohorjevih knjig in vsega katoliškega čtiva, ki z njim razpolagamo katoliški Slovenci v zamejstvu.
Spričo tega, kar smo bili o našem slavljencu — resnici na ljubo — dolžni povedati, se nam nekatere trditve Primorskega dnevnika z dne 5. decembra v tej zvezi zdijo ne samo neresnične, marveč naravnost drzne, ker utegnejo prikazati človeka, ki sta ga od rane mladosti do pozne starosti odlikovala trdna vera
Zahteve razlaščencev 2. seznama
Odbor za pomoč razlaščencem in Konzorcij sta v petek, 17. t. m. priredila v Dolini sestanek s prizadetimi lastniki zemljišč iz drugega seznama, katerega se je udeležilo okrog sto ljudi. Potem ko sta predstavnika Odbora (dr. A. Tul in dr. Škerk) prikazala vprašanje odškodnine za zemljišča iz 2. seznama, je sledila diskusija o tem problemu. Vsi prisotni so se strinjali z ugotovitvijo, da so ta zemljišča v primerjavi z onim} iz prvega seznama več vredna in da mora biti zato odškodninska cena višja. V ta namen so prisotni sprejeli resolucijo, ki jo je predlagal eden prizadetih, v kateri pozivajo vso slovensko javnost, organizacije ter ustanove, da jih podprejo v teh njihovih upravičenih naporih za dosego pravične odškodnine za zemljišča, ki jim jih mislijo odvzeti za potrebe naftovoda Trst-Bavarska. Resolucija se glasi:
»Lastniki zemljišč v dolinski občini, ki jih namerava odkupiti družba SIOT-BEH-TEL za gradnjo naftovoda, združeni v lastnih organizacijah, Konzorciju razlaščencev in Odboru za pomoč razlaščencem, zbrani na skupnem sestanku v Dolini dne 17. decembra 1965, ugotavljajo, da družba SIOT-BEHTEL še vedno ponuja prenizke cene za odkup nepremičnin v drugem seznamu, posebno če upoštevamo, da bo izguba tako obsežnega področja najboljših zemljišč dolinske občine povzročila občutno škodo in okrnitev krajevnega gospodarstva, bodisi če upoštevamo skupne interese kakor tudi koristi posameznikov, ki ne bodo imeli nikakega nadomestila razen odkupne cene. Marsikateri lastnik, ki se bavi s kmetijstvom, bo zgubil pravico do pokojnine in socialnega zavarovanja. Zmanjšanje razpoložljivih površin bo povzročilo znatno povečanje cen na svobodnem tržišču v naši občini;
pozivajo vse organizacije, politične stranke, javne ustanove, posameznike, vso slovensko javnost, slovenski tisk, naj podprejo njih zahtevo po pravični in stvarni ceni za zemljišča iz drugega seznama;
obračajo se na gospoda prefekta in ga naprošajo, naj ne ugodi morebitni ponovni zahtevi EPIT ali drugega prosilca po razlaščevanju v korist naftovodne družbe;
pozivajo vse slovenske župane, naj se pridružijo, da bi bilo vprašanje odškodnine zadovoljivo rešeno;
zahvaljujejo se vsem organizacijam in posameznikom, ki so nesebično podpirali in zastopali naše koristi v raznih oblikah in na raznih mestih. Zborovalci bodo znali ceniti vse delo onih, ki bodo podprli njihove upravičene zahteve.«
To resolucijo sta prestavnika Odbora in Konzorcija naslednji dan izročila pod-prefektu dr. Pasinu, ki je obljubil, da se bo zavzel za upravičene zahteve lastnikov.
in zaupanje v Boga v popolnoma drugačni luči.
Andrej Sedmak se ni nikdar navduševal za liste, ki namenoma pačijo in lomijo imena slovenskih vasi ali dobesedno za liste, ki besedo sveti, namesto Sv. Križ, iz zaničevanja prestrižejo in napišejo samo »Križ«. Zato ni bil in ni »zvest bravec« še manj pa »zvest naročnik« lista, ki nosi ime Primorski dnevnik. O njem ima slavljenec isto mnenje kot ga imamo mi in prepričani smo, da bo teh vrstic, ki smo jih napisali v obrambo njegove krščanske misli in preteklosti v resnici vesel.
Ob izpolnjenem 90. rojstnem dnevu mu iz srca čestitamo z željo, da bi ga dobri Bog še dolgo ohranil zdravega in vedrega med nami, naši vasi pa da b; dal še mnogo tako vernih in značajnih slovenskih mož.
Kardinal Cardijn o apostolatu med delavci
Kardinal Cardijn je imel v Rimu predavanje o laičnem apostolatu in o apostolatu mladih delavcev. Najprej je pripovedoval, kako je v njem prišlo do poklica, da se je posvetil delavski mladini, nato pa je prikazal izvor žosizma in njegov razvoj. Kardinal je poudaril nenadomestljivo funkcijo laikov v apostolatu svojega okolja, seveda vedno pod vodstvom cerkvene hierarhije. Ker so v Franciji znova ustanovili gibanje duhovnikov delavcev, je kardinal omenil, da bo to gibanje gotovo prineslo zelo ugodne rezultate, če bodo duhovniki, ki bodo določeni za to poslanstvo, imeli odgovarjajočo izobrazbo ter primerno pripravo.
Zasedanje skupščine OZN zaključeno
Wyszynski je odgovoril
iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiimiiimiimimiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMimmiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Andrej Sedmak - 90 letnik
□ RIŠKE
NOVICE
rebrna maša p. Fidelisa
Pred 25 leti je bil prejel na kvatrno šoto v adventu kapucinski pater Fidelis raner mašniško posvečenje iz rok taktnega ljubljanskega škofa dr. Gregori-Rožmana v ljubljanski stolnici, v netijo po božiču 1. 1940 pa je potem opra-1 med svojimi domačimi svojo prvo Iritev.
Njegovi redovni predstojniki so želeli, 9 M p. Fidelis svoj srebrni jubilej slo-tsno proslavil tudi v Gorici, kakor ga že preteklo poletje v Sloveniji. Saj je 'ter Fidelis zlasti kot neumoren spovedat znana osebnost tako med slovenskimi bt italijanskimi verniki.
Tako je preteklo nedeljo opravil da-tev zahvale kar dvakrat: najprej do-'Idne v kapucinski cerkvi, zvečer pa v irkvj sv. Ivana. Kapucinska cerkev je nabito polna vernikov, v glavnem 'lijanskega porekla. Slavnostni govornik bil kapucinski definitor iz Vidma p. edento. Med povabljenimi je bilo videti l(ii p. vikarja s Sv. gore, p. Andreja s °stanjevice, p. Cirila iz Kromberka in Eržena, ravnatelja Alojzijevišča iz Goto. Navzočih je bilo na častnih mestih 'bi nekaj prijateljev laikov g. jubilanta. Večerna sv. maša pri Sv. Ivanu je bila 1 namenjena predvsem Slovencem, ki so tjazno cerkvico napolnili do zadnjega 'tička. Priložnostne besede je spregovoril Jože Peterlin, prefekt iz Alojzijevišča. bčanost srebrne maše se je zaključila Zahvalno pesmijo in blagoslovom, nakar sledil še običajni ofer, med katerim g. srebrnomašnik navzočim razdelil ^minske podobice.
srečo v družini odgovorna oba zakonca.
Dvoje predavanj o intimnih odnosih med zakoncema in o rodovitnosti v zakonu je imel zdravnik primarij dr. Jože Vrtovec, ki je navzočim osvetlil, kako je poznanje teh vprašanj važno za ljudi, ki se poročajo in kako morajo vse to gledati v pravi luči, ker gre tu za pravo srečo in zdravje v družini.
O nadnaravni veličini zakona, o verskem življenju v družini in o pripomočkih za srečno življenje je pa v zaključnem predavanju govoril zopet predsednik Duhovniške zveze.
Prvi poskus takega tečaja je za nami. Javno se moramo zahvaliti vsem predavateljem, ki so svoja predavanja tehtno pripravili. Pohvaliti pa moramo tudi nekatere že poročene pare in tiste, ki se bodo poročili, ker so tako vztrajno prihajali na tečaj in s tako pozornostjo sledili govorom ter posegali nato v razgovor.
škoda, da ni bila udeležba še večja, saj je bilo razposlanih dušnim pastirjem lepo število vabil, da jih razdelijo. Morda mladi ljudje niso razumeli velike važnosti pouka v teh izredno važnih vprašanjih družinskega življenja in družinske sreče.
Slovenske vernike vse goriške nadškofije vabimo na
božično pobožnost
posvečeno g. nadškofu ob vrnitvi z vesoljnega cerkvenega zbora, ki bo v goriški stolnici v nedeljo, 2. januarja ob 3,30 popoldne s sledečim sporedom:
Božična pesem — Kratek govor — Nadškofova pozdravna beseda v slovenščini — Božična pesem — Pete litanije Matere božje z božičnimi odpevi — Zahvalna pesem — Blagoslov. Pojejo združeni zbori, deloma pa bo ljudsko petje Pridite v obilnem številu iz vseh duhovnij ! Duhovniki naj prinesejo s seboj roket in naj pridejo k oltarju!
OBVESTILA
S seje občinskega sveta v Gorici
Zadnja seja občinskega sveta v Gorici je bila bogata na dnevnem redu in tudi zelo razgibana. Občinski svet je moral odobriti vrsto sklepov občinskega odbora, med katerimi so bili razni ukrepi v korist osebja ter nekaj sklepov upravnega značaja.
Na sporedu je bila tudi odobritev sklepa o učenju tujega jezika v zadnjih razredih osnovne šole. Svetovavec Ciuffarin (KD) je s tem v zvezi predlagal poleg že obstoječih tečajev za nemščino, francoščino in angleščino, razširitev omenjenih tudi na slovenščino. S tem sklepom je soglašal občinski odbor, kot je izjavil odbornik za šolstvo Agati. Ta je še dodal, da je to svetovala tudi višja šolska oblast. Ta predlog so odločno podprle vse skupine, ki sestavljajo odbor levega centra ter komunisti. Svetovavec SDZ dr. Bra-
Seja občinskega sveta v Sovodnjah
'rzel v duhovniških vrstah
Na sam božič je v Kozani v jugoslovan-Brdih umrl župnik Franton Černigoj, ’ar 78 let. Pokopali so ga v ponedeljek, h m. Kljub silno slabemu vremenu le zbralo h pogrebu izredno veliko Ndi. Tudi duhovni sobratje so bili nav-V lepem številu. Dilo jih je nad 50. zaslužni duhovnik prejme pri Bogu ^služeno plačilo, njegovo utrujeno telo 13 Počitek v slovenski zemlji, ki jo je Hojnik tako ljubil in ji vse življenje >stal zvest!
ih
e^aj v Katoliškem domu
es adventni čas se je vršil v Katoli-
ke® domu v Gorici tečaj za ženine in 'Zveste ter novoporočence. Udeležba je j ■ a zadovoljiva, čeprav je bil to prvi al take vrste. Predavanja so bila ob nedeljkih m četrtkih zvečer.
Uvodno rreda vanje o pripravi na zakon j. "bel predsednik Duh. zveze v Gorici, 1 ie tečaj organizirala. Nato je govoril • Stojan Brajša o zakonu pred Cerkvijo državo, o veljavnem in neveljavnem k°nu in o zadržkih.
Up- Ljubka Bratuževa je posebno postila vlogo žene in matere v družini r Pokazala, kje so vzroki družinskih es°glasij in mnogokrat tudi družinskih 'a8edij.
Pr°f- Jože Peterlin je pa orisal lik
dr,
»lOŽ;
To nedeljo 2. januarja ob 15,30 v goriški stolnici božičnica za vse Slovence. Pridite!
'Ulili-
a in očeta ter pokazal, kako sta za
Bila je 17. decembra. Na njej so zlasti proučili proračun za prihodnje leto. Proračun predvideva 51 milijonov lir izdatkov in prav toliko dohodkov. Primanjkljaja bo za 27,4 milijone lir, ki ga bo občina krila z najemom 17,9 milijonov posojila pri državni banki, 1,4 milijona bo pridobila z naddavki, 8 milijonov pa bo prispevala deželna in pokrajinska uprava.
Ko je sovodenjskj župan stavil na glasovanje proračun kot je bil predložen, je svetovavec manjšine Hmeljak dejal, da bi si želel izčrpnega pojasnila glede proračuna, ker le tako se bo manjšina lahko odločila, kako naj glasuje.
Občina naj bi porabila 10,7 milijonov za svoje uradnike, 14 milijonov za javna dela, 4 milijone za javno vzgojo, 5,5 milijona za praznike, zdravstvo in higieno, 3,6 milijona za socialno skrbstvo. Po debati o proračunu, ki je bila precej burna, so glasovali za proračun tudi svetovavci manjšine. S tem pristankom niso hoteli reči, da so s proračunom povsem zadovoljni. Glasovali so zanj zaradi tega, da pokažejo dobro voljo pri sodelovanju v občinski upravi.
Druga točka dnevnega reda je bila podaritev 16.000 kv. metrov občinskega zemljišča cerkvi na Peči. To točko je odobril že prejšnji občinski svet, pa je zaradi nekaterih formalnosti manjkal še en sejni sklep. Potrdili so tudi mesečni honorar županu. Zaradi odstopa prejšnjega grobarja, ki je izpolnil 70 let, so svetovavci sklenili, da bo v bodoče ta posel opravljal cestar.
Ko je šlo za odobritev prispevka sovo-denjskemu športnemu društvu, je sveto-
vavec večine Devetak z Vrha upravičeno pripomnil, da se sovodenjsko športno društvo, ki naj bi skrbelo za športno in kulturno delovanje, premalo udejstvuje na kulturnem področju in da se vse preveč rado ukvarja z briškolo in plesom. Odgovoril mu je tajnik športnega društva, ki je obenem tudi svetovavec večine, da društvo napravi, kolikor more, in da se bo v bodoče še bolj potrudilo glede kulturnega dela. Občinski svet je nato na predlog g. Hmeljaka sklenil, da se društvu odobri 150.000 lir, to je 30.000 lir več kot lani.
Odborniki so potrdili cene glede trošarine, ki jih je predložila pokrajinska komisija ter potrdili poviške občinskim uradnikom in sprejeli zahtevo, da se jim izenačijo plače s plačami državnih uslužbencev.
'Pred koncem seje je župan poročal sve-tovavcem glede ceste Rubije-Vrh in obrazložil, zakaj ni bila sklicana javna seja. Rekel je, da ni bilo časa, ker se je moral postopek čim prej zaključiti, sicer bi občina izgubila ves denar, ki ga ji je vojaška oblast dala na razpolago. Govorili so tudi o morebitni napeljavi vodovoda, kjer ga še ni. Zainteresiranci bodo dobili glede tega vabilo od občinske uprave.
G. Hmeljak je tudi vprašal župana glede razsvetljave po Sovodnjah in telefona na Vrhu. Zupan mu je odgovoril, da bi bilo najbolje, če bi bila napeljava dvotirna, tako da bi služila v dva namena. Glede telefona na Vrhu pa se je zanimal na prefekturi, ki je že nakazala potrebni denar, tako da obstaja upanje, da bodo Vrhovci lahko kmalu govorili po telefonu.
Film o sv. Frančišku Ksaveriju
V Indiji so izdelali barvni film iz življenja sv. Frančiška Ksaverija. Imenuje se »Apostol Indije«. Film je izdelala državna filmska ustanova.
IZŠLE SO KNJIGE GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE
Prosimo gg. poverjenike, v kolikor še niso dvignili letošnjih knjig, naj to čim prej storijo, da pridejo knjige med ljudi. Za Goriško se dobijo v tiskarni Budin, Riva Piazzutta.
tina je še predlagal, naj bi vpeljali tudi tečaje slovenščine za uradništvo in ostalo upravno osebje, kot so npr. mestni stražniki. Celotni predlog je naletel na hud odpor misovca Pedronija, ki je začel poleg vsega še nesramno žaliti slovenski narod ter kulturo, govoreč tudi o neki »nižji rasi«... V dvorani je nastalo živahno vzdušje. Vsi so se zgražali nad Pedro-nijevim izzivanjem, odbornik dr. Sfiligoj pa je zapustil dvorano.
Pred tem je še odbornik Agati obrazložil smernice občinskega odbora glede podeljevanja pomoči kulturnim organizacijam, in dodal, da je zdaj največji delež v tem oziru prevzela dežela. Ob koncu seje se je župan Martina zahvalil sveto-vavcem za dosedanje delo ter voščil vsem zadovoljne praznike.
Občni zbor SKPD »Mirko Filej« v Gorici
Slovensko katoliško prosvetno društvo »Mirko Filej« v Gorici javlja vsem svojim članom, da bo imelo svoj občni zbor v sredo, 12. januarja 1966 ob 20,30 v Katoliškem domu v Gorici z običajnim dnevnim redom: 1. Poročila; 2. volitve; 3. slučajnosti. Udeležba na občnem zboru je za vsakega člana častna dolžnost, zato naj se ga res vsakdo udeleži, ki ni iz kakšnega važnega vzroka zadržan!
Vesti z Vrha
Kakor blisk z neba je udarila med nas novica, da se je na cesti smrtno ponesrečil domačin Rudolf Černič. Imel je komaj 35 let. Rojen v številni družini je še kot otrok šel z doma in služil pri nekem kmetu v bližnji vasi. Komaj dvanajstleten je že doživel hudo nezgodo, ki mu je skoraj uničila življenje. Ponesrečil se je z električnim tokom visoke napetosti. Dolge mesece, ki so bili prepojeni s silnimi mukami, je preživel nato v bolnišnici. Pozneje se je zaposlil v ladjedelnici v Tržiču. Pred tremi leti si je našel nevesto in si ustvaril skupen dom v Ločniku. Žena mu je dala hčerko. Po tolikih letih trpljenja so tudi zanj, kot je rad poudarjal, prišli boljši časi. Toda že je prežala nanj smrt. Ko se je v nedeljo, 19. decembra okrog 6. ure zvečer vračal domov, ga je na ovinku podrl avtomobil. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico, a je poškodbam še isti dan podlegel. Sedaj pričakuje vstajenja na ločniškem pokopališču. Naj v miru počiva, ženi, hčerki in svojcem pa naj gre naše iskreno sožalje!
Tudi na Vrhu smo končno dočakali asfaltiranje glavnih cest v vasi. Prav tako so nepričakovano pričeli z deli na cesti, ki veže Rubije z Vrhom. Domačinom se bo na ta način skrajšala pot v So-vodnje in v Gorico za polovico. Nova cesta gre po pobočju hriba in prečka lep gozd. Prepričani smo, da se je bodo z veseljem posluževali tudi turisti ter tako dali naši vasi tisto razgibanost, ki jo ob nedeljah in praznikih že doživljajo ostala naselja po Goriškem. Samo to bi občinsko upravo prosili, naj postavi na vasi cestna znamenja za vozače, da ne bo prihajalo do nepotrebnih prometnih nesreč in človeških šrtev.
Mesec katoliškega tiska. Ves januar je posvečen akciji za utrditev in razširitev slovenskega katoliškega tiska na Tržaškem, Goriškem, v Beneški Sloveniji ter v Kanalski dolini. Naj vsak s svoje strani pomaga, da se bodo Katoliški glas. Mladika, Pastirček, Knjižice ter knjige goriške Mohorjeve družbe čim bolj uveljavile po naših domovih. Mesec katoliškega tiska bomo zaključili s posebno prireditvijo v nedeljo, 6. februarja v Katoliškem domu v Gorici.
Folklorna skupina »France Marolt« iz
Ljubljane bo v nedeljo, 16. januarja dvakrat nastopila v Katoliškem domu v Gorici in sicer ob 3h popoldne in ob 7,30 zvečer. Vstopnice bodo v predprodaji v kavami Bratuž.
DAROVI:
Za vreče cementa misijonarja Oballe:
N. N., Trst, 2.000; č. g. Zorko 1.000; Ivanka Kralj, Zgonik, 1.000; N. N., Zgonik, 5.000; Kavčič - Clodig 1.000; Zeni Amalija, Trst, 5.000; N. N. družbenica, Trst, 1.000 lir.
Vsem dobrotnikom iskren Bog plačaj!
LISTNICA UREDNIŠTVA
Ker pade praznik sv. Treh kraljev na četrtek, ko izhaja naš list, bo treba prvo številko v januarju paginirati že v torek, 4. januarja popoldne. Naj bodo zalo prispevki in dopisi na uredništvu vsaj do torka opoldne. List sam bo izšel naslednji dan, t. j. v sredo, 5. januarja.
LISTNICA UPRAVE
Ker so se za prihodnje leto občutno zvišali poleg že omenjenega zvišanja poštnine tudi tiskarski stroški, bo znašala celoletna naročnina s pričetkom leta 1966 za »Katoliški glas«: za Italijo 2.500 lir, za inozemstvo pa 3500 lir.
Za inozemstvo veljajo sledeče cene: Argentina protivrednost 5 in pol USA dolarjev; Avstralija dva funta in pol; Avstrija 140 šilingov; Belgija 300 frankov; Kanada 6 kanadskih dolarjev; USA 5 in pol dolarjev; Francija 30 NF; Nemčija 25 DM; Anglija 2 funta; Švica 25 frankov; švedska 30 kron. Povsod drugod protivrednost USA dolarjev.
Širite »Katoliški glas
			
i^T ...........................   ""'"H"...""""""".............""""..................  111,111111111,1....1,11..............................  n....imunimi...........................................................        um....mu............urnimi...........im....luninim....................................................................................          n.....
'ON VAN DE VELDE	^	......................
Srce
zmaguje
°h misli na Greeto, piše medtem Debet * Kredit
in še drugače. K sreči je kma-
, Poldne. Takšen začetek je zmeraj te-Vi.
Ua ira bien, bo že šlo!« pravi Lunders.
I a.« vzdihne Jon, toda brž si povezne
l "k na glavo in zdirja po stopnicah don
°®ov.
Mi
t Za je šla skozi vrata. Sjarel je skraj
^ toge. jon pritisne svojo ženo neugna-^ sebi. Oba stojita v soncu pri od-
^ - otui. uoa stojna v
'h oknu, dokler ne zadiši po pripa
'v
j Urb fižolu in ne steče Greet z vzkrikom
tohinjo.
Kako je kaj šlo, fant?« ako pač,« pravi Jon, »vse skupaj je ''toski hlev.«
Stricu Jodu se morava še zahvaliti.«
O,,
u. ’ ^e. saj se ne mudi. Bomo šele vi-
1 ali bom vzdržal. Sicer bi bil trud
Greeta ga pogleda. Kaj prida navdušena ni videti.
»Juha diši kakor deževnica,« pravi Jon.
Greeta se ustraši. Nekaj mokrega začuti v očeh.
»Storila sem, kar sem mogla,« vzdihne.
»I no, otrok, kar pogoltni, kaj ne...«
»Kaj pa je vendar, fant?«
»Zdi se mi, da si dobila napačne bukve v roke!«
»Napačne?«
»Da, bukve za žehto namesto kuharskih bukev.«
Greeta molči. Nenadoma čofne kaplja na voščeno platno na mizi. Jon jo pogleda. Dvakrat skoči in je pri njej. »Greeta, otrok, jaz sem ničvreden kos mesa.« Potegne si jo v naročje. »Tekoč račun mi je obležal v želodcu!«
»Al; je bilo tako hudo?« vpraša Greeta potlačeno.
»To ne, ampak navaditi se moram.«
»Ne boš vzdržal, fant!«
»Kdo to pravi?« Jon postaja možat. On je vendar rednik. »Ali veš, koliko zaslužim? Osem sto petinsedemdeset frankov na mesec. Ali naj že kupim kakšne del-
nice?«
Greeta se smeje. Druga jed se je dokaj posrečila. Po jedi sede Jon v kot na zaboj za pomaranče in si potegne Greeto na kolena.
»Semkaj pride naslanjač!« pravi Jon.
»In kredenca,« meni Greeta. »Greva nocoj na potep?«
»Da, otrok, ob osmih.«
Pipe ne sme prižgati. To da tako čuden okus, pravi Greeta. Klavdij uboga Agri-pino. Ljubezen v opoldanskem času je radodarna, a mlačna. Kako pasje vroče je lahko v takšnem mestnem okraju! Proti pol trem mora Jon spet na delo. čudni ptič vzbudi že manj pozornosti. Med dvema računoma se pogovori Jon z Lunder-som o flamskem gibanju, Lunders je bil aktivist.
»Zakaj pa brbljaš zmeraj po francosko?« vpraša Jon.
»Zaradi predstojnikov,« pravi Lunders, »in zaradi ljubega kruhka.«
»Saktivist!« gode Jon.
»Messieurs, du calme,« svari gospod van Gusting. »Mir, prosim!«
»Kdo je to teslo?«
»Naš predstojnik, van Gusting.«
»Flamec?«
»Ne, Holandec. Neskončno natančen.«
»Un chiffre bien mis,« se reži Jon, »toda slaba številka. Ali te tukaj nikoli ne gnjavijo?«
»Nikoli, še kar dobro vozimo z njim. Če je bilanca v redu, ni nič hudega...«
»Moja že ne bo,« vzdihne Jon.
In ni. Ob sedmih zvečer stoji Jon zraven Lundersa in se poti. Lunders je iztaknil že enaindvajset napačnih knjižb. Ob pol osmih znaša razlika dva franka. Ob osmih manjka še pet centimov.
»Jaz moram za vsako ceno domov,« pravi Jon.
»še kaj,« ugovarja Lunders. »Najprej pet centimov!«
»Založim jih iz svojega.«
»Šema,« pravi Lunders. »Na, seštej še enkrat teh šest vrst!«
Ob četrt na devet je bilanca v redu. Jon pusti meni nič tebi nič Lundersa na cedilu in plane v oblačilnico. Šest stopnic hkrati. Pet minut pred deveto je doma. Greeta stoji z zaskrbljenim obrazom pri
oknu.	,
»Preteto nazaj!« pravi Jon. »Če pojde tako naprej! Da iščem vsak dan dve uri pet centimov! Kaj pomeni pet centimov za podjetje s kapitalom desetih milijonov! Naj odtegnejo razliko od moje plače, skopuhi!«
Greeta ga pogovarja. Za večerjo imata mrzlo meso s češnjevim kompotom. To človeka zmeraj pomiri. Jon vidi številke na svojem krožniku, na svojem kosu kruha, v očeh svoje žene, po cvetlicah na tapeti, a po večerji to mine, zakaj Greeta si je oblekla ljubko bluzico in, če vidiš takšnole mlado, ljubeznivo, cvetočo stvarco pred sabo, vse številke zginejo.
Tako gresta na sprehod; najprej k Dee-nemannu, kjer imajo lepo pohištvo v izložbi. Tistile naslanjač s sivo žametno prevleko bi lepo sodil v sobo. Tudi jedilna omara je tam, ena iz mahagonija, toda zelo je draga... Stopata dalje k Bon Marchčju. Tam imajo zaprto. V izložbah stoje samo voščene dame.
»Vitka linija,« pravi Jon, »in znotraj so votle. Ali greva domov?«
(se nadaljuje)
RZASKE
NOVICE
ZA ZAKLJUČEK BOŽIČNIH PRAZNIKOV VABI ZVEZA TRŽAŠKIH CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
NA KONCERT BOŽIČNIH PESMI
KI BO DNE 9. JANUARJA 1966 OB 16. URI V CERKVI SV. ANTONA NOVEGA V TRSTU
Kardinal Beran v Trstu
Praški nadškof kardinal dr. Jožef Beran je v nedeljo pred božičem izvršil blagoslov štirih zvonov, ki so stali pred cerkvijo sv. Antona v Trstu in so namenjeni novi Marijini cerkvi na Vejni. Na postaji je visokega gosta v češčini pozdravil predsednik deželnega sveta dr. Doro De Ri-naldini. Rinaldini se je namreč za časa fašizma zatekel na češko in študiral na praški univerzi. Kardinal Beran se je tudi udeležil zborovanja Kat. akcije ter spregovoril nekaj misli o končanem koncilu. Peljali so ga tudi k novemu Marijinemu svetišču na Vejni, ki ga te tedne končavajo. Na škofiji sta ga obiskala in pozdravila predsednik deželnega odbora dr. Berzanti in tržaški župan dr. Franzih Pred svojim odhodom iz Trsta je kardinal Beran obiskal hudo bolnega bivšega če-hoslovaškega konzula v Trstu dr. Bartoša.
Dolina
Seja občinskega sveta
Občinski svet je na. svoji zadnji seji dne 15. t. m. med drugim odobril seznam javnih del, ki naj bi jih izvedla občina s prispevki iz »sklada za Trst«. Med temi so tudi dela, ki so v programu liste Slovenske skupnosti in ki jih je svetovavec dr. Tul predlagal na seji o proračunu meseca junija: gradnja novega šolskega poslopja za osnovno šolo (45 milijonov lir), gradnja novega otroškega vrtca v Dolini in Boljuncu (40 milijonov), ureditev pokopališča v Mačkovljah, asfaltiranje poti od vasi do šole, cesta Dolina-Brce, Boršt-pokopališče, ter pot po vasi v Gročani.
Seznam obsega še druga dela kot asfaltiranje raznih vaških poti, ureditev kanalizacije, razsvetljave in drugih za skupno vsoto 138 milijonov lir. Prispevek za leto 1966 prav gotovo ne bo znašal toliko, ampak veliko manj (okrog 22 milijonov). Zato se bodo izvedla le nekatera dela od naštetih. Med temi je gradnja novega poslopja za osnovno šolo v Dolini. V odgovor na vprašanje svetovavca dr. Tula je župan zagotovil, da se bodo dela pričela na pomlad. Na razpolago je zaenkrat le 45 milijonov lir. Celotni načrt pa predvideva 70 milijonov.
Na isti seji je občinski svet soglasno sprejel resolucijo proti nameravani odpustitvi več uslužbencev iz dolinske občine pri električni družbi ENEL, ki je prevzela delo prejšnje SVEM.
Župan je v začetku seje prebral dekret vladnega komisarja, s katerim je znatno skrčil predvidene izdatke iz proračuna za leto 1966 ter priporočil zvišanje nekaterih občinskih davkov.
Cene potrošnega blaga v novembru
V mesecu novembru so se povišale predvsem cene jajc, teletine, vseh vrst sira, nekaterih maščob, vina in premoga. Padla pa je cena govejemu mesu in perutnini. Tržaški mesarji se stalno pritožujejo, da
Marijina družba v ulici Risorta 3 v Trstu vabi na lepo božično igro
IVICA
ki jo bo imela na praznik Razglašenja Gospodovega, 6. januarja 1966. Na sporedu je tudi otroški prizorček »Zamorček, Indijanček, Ciganček in midva«. Začetek ob 5.30 popoldne.
hodi mnogo Tržačanov kupovat meso v Slovenijo in da zato prodajo vedno manj mesa. Zaradi tega so nekateri lastniki mesnic vložili prošnjo, da bi smeli poleg svežega mesa prodajati še razne salame in prekajeno meso.
V preteklem mesecu je bilo na ribjem trgu mnogo plavih rib, uvoženih iz Jugoslavije. Cene boljših vrst so se znatno povišale. Po precej nizkih cenah so se prodajale zmrznjene ribe, ki so prišle iz Španije in severnih držav. Povrtnine in sadja je bilo v prodaji dovolj, cene pa enake onim iz oktobra. Enako so ostale na oktobrski ravni cene raznih vrst kuriva razen premoga, ki je v nekaterih primerih dosegel 10.000 lir za stot.
Blagovni promet v tržaškem pristanišču narašča
Sodijo, da bo letos šlo skozi pristanišče 6 milijonov ton raznega blaga. Če se bo to zgodilo, bo tržaško pristanišče prvič v svojem obstoju doseglo tako visoko številko. Letošnji promet prekaša lanskega, ki je znašal 5.342.000 ton blaga za 12-14%. Vendar to še ni za Trst kak poseben uspeh, saj so mnoge luke, ki izkazujejo mnogo višje številke kot tržaška. V razdobju od leta 1957 do 1964 je npr. promet v Hamburgu narastel za 47,8%, na Reki celo za 68,7%, v Trstu pa le za 6,8%. Vzrok tega počasnega napredka je v tem, da je Trst od 1. 1918 oropan svojega naravnega zaledja, zraven pa se mora še neprestano boriti s konkurenčnimi lukami, ki se lahko poslužujejo posebnih olajšav in morejo zato postaviti zelo nizke tarife pri prevozu blaga.
V nevarnosti menza za bivše tuberkulozne bolnike
V Trstu deluje še iz časov zavezniške vojaške uprave menza za bivše tuberkulozne bolnike. Ta menza je bila svoj čas premeščena iz bivše restavracije »Milano« v neko skladišče v ulici Conti. Nedavno pa je vladni komisariat v Trstu dal predlog, da b; se nadomestilo brezplačno nudenje obrokov hrane z denarno podporo, ki naj bi jo v bodoče prejemali bivši tuberkulozni bolniki. Ta predlog pa je bil na splošno hladno sprejet. Prvič denarna podpora ne more učinkovito nadomestiti redne hrane, drugič pa nima nobena denarna podpora jamstva, da bo trajna in da je ne bodo enkrat ukinili. Laže je namreč ukiniti denarne prispevke kot kako menzo. Prvo se zgodi mimogrede, ne da bj javnost to opazila, drugo pa ima v javnosti vedno močan odjek.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca:
trgovski L 30, osmrtnice L. 50. več 7%
davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
RADIO
TRST
Spored od 2. do 8. januarja 1966 Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu.
— 11.15 Oddaja za najmlajše: »Pedenj-človek-laketbrada«, dramatizirana pravljica. — 12.00 Nabožne pesmi. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi. — 15.00 Revija popevk. — 15.30 Radijska novela: Ksaver Meško: »Na sveti post«. — 16.55 Mario Zafred: Godalni kvartet št. 4 - 1954. Izvaja Turinski godalni kvartet. —- 17.20 Četrti mednarodni natečaj za zborovsko petje »C. A. Seghizzi« v Gorici. Izbor iz koncerta z dne 11. in 12. decembra 1965. —
18.30 Kino, včeraj in danes: 1. oddaja. —•
19.00 Dve sto let valčkov. — 20.30 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za prvo polovico januarja«. — 22.10 Cerkvena in nabožna dela italijanskih skladateljev.
Ponedeljek 12.15 Brali smo za vas. —
18.00 Ne vse, toda o vsem. — 18.30 Francoske simfonične skladbe iz prejšnjega stoletja. — 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti: Vinko Beličič: (13) »Janez Mencinger, pisatelj in modrijan«.
— 21.00 G. Verdi: »Trubadur«, lirska drama v štirih dejanjih.
Torek: 12.00 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za prvo polovico januarja«. — 18.30 Koncertisti naše dežele.
— 19.00 Plošče za vas; quiz oddaja. —
19.30 Romantične melodije. — 20.30 Sodobni motivi. — 21.00 Pregled slovenske dramatike. Sedma oddaja. Prizori iz del: »Lepa Vida« in »Premogar« Josipa Voš-njaka, »Čigava bode?« Alfonza Pirca ter »Mari« Frana Škofiča. — 22.50 Nova glasba: Posnetki s 17. festivala sodobne glasbe v Benetkah.
Sreda: 12.15 Pomenek s poslušavkami. —
18.00 Ne vse, toda o vsem. — 18.30 Mirca Sancin: Slovenske klavirske skladbe za mladino. Izvaja skladateljica. — 18.50 Motivi, ki so mladim všeč. — 19.14 Higiena in zdravje. — 19.30 Cecilijanka 1965 - revija slovenskih zborov z Goriškega. —
20.30 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje v deželi. — 21.00 Simfonični koncert. Dirigira Uroš Prevoršek. Igra orkester Akademije za glasbo iz Ljubljane. Koncert je bil registriran v Kulturnem domu v Trstu dne 25.11.1965. V odmoru (približno ob 21.25) Knjižne novosti: »Ignazio Silone in njegova knjiga "Uscita di sicurezza”« -ocena Franc Jeza.
Četrtek: 8.30 Folklorne skupine. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu.
— 10.40 A. Vivaldi: Zima iz »Štirih letnih časov«; L. Mozart: Musikalische Schlit-tenfahrt. Izvaja norveški Akademski zbor.
— 11.40 George Gershrvin: Amerikanec v Parizu. — 12.00 Za smeh in dobro voljo.
— 16.00 »Planinska roža«, opereta v treh dejanjih Radovana Gobca. Orkester in zbor tržaške Glasbene Matice. — 18.20 »Praznično leto Slovencev Nika Kureta«, napisal Jože Peterlin. — 18.35 Ottorino Respighi: Feste romane, simfonična pesnitev. — 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 21.00 »Prihod svetih Treh Kraljev«, igra v treh dejanjih.
— 22.45 Slovenski solisti.
Petek: 11.45 Pevci in ansambli. — 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 18.30 Nove plošče resne glasbe. — 19.00 Pevski zbori Furlanije-Julijske krajine: Zbor »Costanza e Con-cordia« iz Rude. — 19.15 Slovenski znanstveni delavci s tržaške univerze: Andrej Bratuž: »Moralna filozofija Alana iz Lil-la«. — 20.30 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Koncert operne glasbe. — 21.45 O kritiki marksizma v Italiji: Vittorio Frosini: »Antonio Gramsci in neomarksizem«.
Sobota: 12.00 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje v deželi. — 15.00 Glasbena oddaja za mladino. — 16.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste. — 17.20 II. vatikanski koncil. Poročila in komentarji. — 17.30 Širimo obzorja: »Podvodna arheologija«.
— 19.15 Družinski obzornik. — 19.30 Revija solistov. — 20.30 Teden v Italiji. — 20.40 Moški vokalni kvintet, ki ga vodi Hum-bert Mamolo.
★ SLOVENSKA MARIJINA DRUŽBA v ulici Risorta 3, Trst vošči vsem svojim članicam ter ostalim rojakom blagoslovljeno novo leto, ki naj bi bilo prežeto z vero v Boga in prepojeno z medsebojno ljubeznijo ter polno dobrih del.
★ SLOMŠKOV DOM V BAZOVICI vošči vsem dobrotnikom, družinam svojih članov, številnim prijateljem zlasti Mladinskemu krožku v Dolini blagoslovljeno novo leto.
★ KINODVORANA BAZOVICA vošči vesele novoletne praznike in naznanja spored filmov, ki jih bo v teh dneh predvajala:
Novo leto: »Nepremagljivi Perzej« (Per-seo 1'invincibile) z Richardom Harrison.
Nedelja, 2. januarja: »Eden proti vseu (Uno contro tutti) s Ch. Chaplinom, Sv. Trije kralji: »Laddy v protinapad1 (Laddy alla riscossa).
★ SLOKAD - SLOVENSKO KARITATf NO DRUŠTVO vošči vsem otroke* ki so v juliju in avgustu preživeli # sec počitnic v Dragi, vse dobro za n o* leto in jih vabi, da se leta 1966 sjd javijo za Drago.
Vse lepo tudi osebju, ki je sodelov^ pri neoporečni izvedbi letovanja * staršem otrok!
če želite uživati pristno mleko z d in biti gotovi, da ni v njem ničesar, bi mu jemalo njegovo hranilno moč, p lahko naročite na naši upravi, ki bo t tem posredovala, da dobite mleko na do>
TRGOVINA
A . PERTO
TRST, UL. GINNASTICA 22 - TEL. 95998
Želi vsem svojim cenjenim odjemavcem srečno novo leto 1966, ki naj bi bilo polno uspehov, zdravja ter splošnega zadovoljstva
TERPIN FRANC
KMEČKI STROJI - JESTVINE
želi vsem cenjenim odjemavcem srečno novo leto
Števerjan - Tel. 47-75
AVTOMEHANIČNA DELAVNICA S KAROSERIJO
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Grgič
P A D R I č E 43 - TEL. 226161
vošči srečno in uspehov polno novo leto
—A
<?>
NECCHI
"NAJMODERNEJŠI ŠIVALNI STROJ NA SVETU,,
Preden se odločite za nakup šivalnega in vezilnega stroja je za vas zelo važno, da si ogledate tudi NECCHI
NECCHI je najpopolnejši šivalni stroj - 0 tem se lahko prepričate s praktičnim preiskusom v naši trgovini:
Corso Italia, 41 - Tel. 5765