Program UJU. (Temeljne smernice za razpravo.^* (Referat g. Jovo P. Jovanoviča, člana Glavnega Odbora UJU ,Naloge učiteljske organizacije v ujedinjeii domovini Srbov, Hrvatov in Slovencev", podan na državni učiteljski skupščini v Sarajevu, 1. 1922.) SISTEM NARODNIH ŠOL. Ko je na ta način razjasnjen najglavnejši pomen naše narodne šole, ki je izšel iz novih razmer in novega časa, je na vrsti drugo, ravno tako važno vprašanje, in to je: ali je sedanji sistetn narodnih šol tak, da more v polni raeri odgovarjati vsem tera zahtevam, ali so morda potrebnc kakšne reforme, in kakšne naloge odpadejo iz tega na učitelje narodnlh šol. Šolska književnost in prosvetni tisk. V naši šolski književnosti, v prosvetnih listih in časopisih se že od davnaj obravnavajo napake in nedostatki v sistemu naših narodnih šol in objavliajo se trdltve dobrlh poznavalcev narodne Sole in narodnega življenja, da sistem naših narodnih šo! radi svojih mnogih in veliklh napak niti od daleč ne odgovarja potrebam narodnuKa živlia, niti temu, kar se zahteva od šolanja moralne mladine v narodnih šolah, in kar je potrebno da nudi narodna šola in radi česar je nevzdržno! Nezadostno število šol in učiteljstva. Prva napaka in nedostatek našega sedarijega šolskega sistema je ta, da v največjem delu naše nove države nltl približno nl dovolj narodnih šol in učileljstva z ozirom na število šoli odrasle mladine. Znana stvar je sicer, da postoji pri nas velik nedostatek pri narodnih šolah in učiteljstvu, tocla innogim je nepoznano, kako velik je ta primanikljaj. To pomanjkanje pa je tako veliko, da vzbuja pri vsakem rodoljubu ne samo presenečenje ampak neverjetno začudenje. Po služVmih podatkili je bilo v kragujevaškem okrožju. v mirni in ponosni Šumadiji, v okolici prestolnice prve obnovljene srbske države, v vseh prvih razredih osnovne šole vpisanih 3040 otrok, nevpisanih pa je ostalo 2329 otrok, ker ni šol in ne učiteljstva. V beograjskem okrožju, v okolici prestolnice sedanje naše države, je vpisanih v vseh prvih razredih osnovne šole 2840 novih otrok, nevpisanin je ostalo pa radi nezadostnega števila šol in itčiteljstva 2Q52. Ostalo je tedaj nevpisanih več kot pa iznese število vpisanih! Tako stanje vlada v kraKiijevškem iti beograjskem okrožju, še nepovoljnejše ie v drugih krajih. Po službenih podatkih je bilo v celi prejšnjl Srbiji in Črni' gori šoli doraslih novih otrok 224.974, od tega pa je bi!o sprejetih v vse prve razrede osnovne šole 69.700 otrok, a nevpisanih je ostalo 155.274 otrok. To znači, da se šola komaj ena tretjina šoli dorasle miadine v osnovnih šolah, dve tretjini pa ostancta nešolani, tedaj nepismeni! Tako stanje ie nevzdr/no! Nadaljevalno šolstvo za izobrazbo širših mas. Tako velik nedostatek šol in učiteljstva je za osnovno izobrazbo narodne mladine velika škoda, toda je še drugo zlo, ki s prvim vred udruženo napravilja usodno zlo. To drugo zlo je nedostatek v sistemu narodnih šol. Ta obstoji v tem, da velik del našega naroda nima za nadalino izobrazbo narodne mladine po obisku osnovne Sole nikakih nadaijevalnih šol, v katerih bi mladina po svršeniu osnovne šole utrdila prvo znanie, in bi v osnovni šoli pridobljeno znanje še razširila s potrebnim znanjem za poklic, katerega se misli v življenju oprijeti, ko doraste. Ta napaka in nedostatek v sistemu naših narodnih šol sta opisana v službenem poročiiu nekega našega starejšega šolskega nadzornika tako-le: »Žalostno ie videtl te nadarjene kmečke deklice in dečke, ki lepo čitajo In pišejo, lepo izdelujejo pismene naloge, lepo in pravilno mislil« in govore, ko se za vedno razidejo s šolo ln učiteljem in ko odhaiajo v svet, da vse to pozabijo, kar so se v šoli naučili, da izgine ves štiriletni trud (štiriletna šolska obveznost v Srbiji. Opomba prevaj.): to pa samo zato, ker ni nikakih šol za nadaljno izobrazbo kmečke mladine, ker ni ne knjig, ne listov, ne predavanj, ne čitalnic. ne knjižnic: ni ničesar!« Ako preiskujemo, kaj se zgodi z mladino, ki končo osnovno šolo, tedaj vidimo, da rnajhe« del, navadno iz bogatejših hiš, nadaljuje šolanje v sredniih šolah, a drugi, tudi samo rnajhen del, odide v mesta učit se Irgovine in rokodelstva, največji de! pa ostane in živi na kmetih. Tisti del kinečke inladine, ki nadaljuje izobrazbo na srednjili šolah, ali se posveti rokodelstvu in trgovini, je za vedno izgubijen življenju na kmetih. Na kmctih ostaneio, da žive in delajo samo tisti, ki so se po malo prej navedenih besedah šolskega nadzornika tako !epo naučili čitati in pisati, da mislijo in govore in izdelujejo pismene naloge, i« ki se puste brez nadaljne izobrazbe. Ti se razstavljajo s šolo in učiteljem ravno takrat, ko si mladina pri drugih naprednih narodih šele začenja pridobivati potrebna znanja za poklic, v katercm bodo živeli kot odrasli. Ta -tiedostatek v šolah za nadaljno izobrazbo kmečke mladine povzroča, da otrokom izpuhti kmalu po razstanku s šolo tisto znanje, kl si ga ie mladlna prldoblla v šoli, In celo tudl plsmenost. To je potrjeno tudi s posebnim izpraševanjein kmečkili mladeničev in deklet, ki so zapustili osnovno šolo pred desetimi leti ter se ie pokazalo, da so pozabili vse, kar jim je dala osnovna šola.* S tem se objasnijo dovolj tudi pojavi, ki se zde mnogim zagonetni, a ti so: kaj ie vzrok, da se v osnovni šoli šolani in nešolani popolnoma nič ne razlikujejo ko dorastejo, in da se ne opaža niti najmanjše razlike v življenju in delu med kmeti v vasi, ki ima že 50—60 let svojo šolo in med kmeti v drugi vasi, ki nikdar niso obiskovali šole; in da se tudi oni, ki so končall šolo, iavljajo pri Ijudskem popisovanju za neplsmene? Iz navedenih pojasnil ie jasno, da so rezultati. ki iili nudi osnovna šola radi- tega tako slabi, ker je zapuščena brez drugih nadaljevalnih šol za mladino, a posebno radi nezadostnega sistema uničeni pozneje. Analfabeti/em. L.ahko se takim trditvam oporeka kolikor hoče, ker se ravno take trditve težko priznavajo in osvajajo, radi nepovoljnosti. Mnogim ljudem je bolj po volji, da žive v samoprevari, kakor pa, da si osledajo dogodke okoli sebe z odprtimi očmi, kjer bi videli neprijetnosti. Toda zakaj se varati in goliufati, zakaj zapirati oči pa ne videti stvari lake kakoršne so v resnici?! Kdor se hoče prepričati, kakšni in koliki so uspehi naše osnovne šole, izvrši to najlažje in najhitrejše iz statističnih podatkov, v katerih so s suhimi številkami izkazani odnošaji med pismenimi in nepismenimi. (Dalje prihodnjič.) * Pri osemletni šolski obveznosti pri nas »1 tako hudo. Opomba prevaialca.