Poštnina plačana v gotovini. Leto XX. št. 27. Dolnja Lendava, 2. julija 1933. Cena številki 1 Din. Naročnina na sküpni naslov letno 24 Din ; na posamezni naslov letno 30 Din. V inozemstvo : letno 65 Din. Z M. listom letno 100 Din. IZHAJAJO VSAKO NEDELO. Uredništvo v Dolnji Lendavi. Uprava v Murski Soboti, Križeva ul. 4 Cena oglasov : stran : cela 400 Din., pol 200 Din., četrt 100 Din; mali oglasi do 20 reči 10 Din., više vsaka reč 1 Din ; med tekstom vsaka reč 2 D. Pri večkratnoj objavi popüst. Vladavine. V denéšnjoj državi, o šteroj smo gučali v zadnjih številkaj, poznamo rázlične oblike (forme) vladanja. Tak mámo države, štere zovémo monarhije : to je vlada ednoga samoga. Dnes v Europi nega več takše države, gde bi vladao monarh (kráo, samovládar) po svojoj lastivnoj voli. V denéšnjoj Europi poznane takše monarhije, gde se vladanje deli na vládara i na parlament (zbor), šteroga poslance zeberé lüdstvo. Takšoj monarhiji pravimo, da je ustavna (ustava-fundamentalni zakon države). So pa tüdi takše monarhije, gde je vsa državna oblast zdrüžena v parlamenti (sküščini), šteri je slobodno izvoljeni od lüdstva. Takši náčin vladanja se zové parlamentarizem. Té je pa mogoči v dvojnoj formi : ali je ustavno monarhičen, ali pa republikanski. Zakone more davati parlament, izvršüje pa moč dávanja zakonov ali predsednik republike (šteri je izvoljeni za določena leta) ali pa Vladar (kráo) z ministri. Vladar je v takšoj državi samo zvünešnji predstaviteo države. Takša vlada je n. pr. na Angleškom. V Jugoslaviji i v Italiji mámo dnes ustanovno monarhijo, v šteroj je državna oblast razdeljena na parlament i njegova vlada upravla vso državo. Nemčija je tüdi republika, gde so poleg centralnoga parlamenta ešče pokrajinski (pruski bavarski itd.) Denéšnia Austrija je federalistična republika, to je : zveza pokrajin (Štajerska, Tirolska itd.) Vsaka državica má svoj lastiven zbor, šteri lejko dáva ništerne zakone. Švica je zveza več popunoma slóbodnih državic, ki se zovéjo Kantoni. Sküpen njim je penez, trgovski zakon itd. té način zdrüžitve se zové konfederacija. Velikanska federalistična država so Zdrüžene države severne Amerike. Velikanska držva Anglija ná tüdi jako samostojne satmoupráve, ki kak najbole slüžijo potrebóčam različnih krajov države. Ešče to : Vsakši narod, ki čüti, da je narod (samostojen stvor z lastivnim jezikom, návadami, dühom, volov itd.) ide za tem, da doségne svojo lastivno državnost sam ali sküpno z ednim ali večjo rodnimi narodi. Narod brez lastivne državnosti pa nemre biti narod v pravom pomeni reči. Slovenski narod je dosegno svojo državnost sküpno v hrvaškim i srbskim narodom. Ne je pa oslobojeni ešče ves slovenski narod : v Italiji, Austriji i na Vogrskom žive ešče okoli 525 jezér Slovencov ! Po vsem sveti pa živé zvüna Jugoslavije 710.000 Slovencov, to je 41% vseh Slovencov, šterih je 1 milijon 740.760 ! Dva nasprotnika — Hitler i Dollfus. Velki pokojni politik austrijske republike prof. dr. Šeipel bi bio denešnjega političnoga živlenja v Austriji veseli, živlenje velkoga vučenjaka i državnika je bilo posvečeno jedinoj pravilnoj misli, za štero je delao i žrtvovao vse, tüdi preganjanje, i ta miseo je, da imajo samo krščak sko-socialne misli živlenjsko upravičenost med austrijskim narodom i da so brezi moči vsa liberalna i socialistična stremlenja že vnaprej, ar nemajo tistoga v sebi. ka napravi vsakše živlenje komaj živlenja vredno. Zato je dr. Seipel nigdar ne pozabo na glavna krščanska načela : po notranjoj, düševnoj obnovi poedinca k obnovi drüžabnoga i gospodarskoga reda. Izvedbo njegove zadnje velke misli pa je zdaj prevzeo njegov vučenec, Zdajšnji austrijski ministerski predsednik dr. Dollfus. Državno živlenje, zgrajeno na liberalnih i laži — demokratičnih fundamentih v Nemčiji i Austriji i tüdi v drügih državaj, je doseglo v zadnjem leti najnižjo stopnjo v svojoj zgodovini. Izživlalo se je komaj ešče v navadnih številčnih veličinaj, strankarskih korupcijah i koristolovstvi posameznikov i zavolotoga rodilo v lüdstvi silen odpor. Z nenavadnov silov se je Nemčiji upro hitlerjanski fašizem, močen i drzen v kritiki obstoječih razmer je potegno v svoj tabor milijonsko množico starih i mladih, predvsem visokošolsko mladino, ki je vidla v njem odrešenje za svoje živlenjske načrte i razbio politični stroj i se polasti v državne oblasti s silov. V kelko je bio močen i drzen v obsodbi dotedanjega je dnes slab v ustavitvi novoga Zdra- voga političnoga živlenja, ali ešče zmerom močen i drzen zadosta, da izpela bar edno točko svojega nacialnoga programa : priklüčitev Austrije k Nemčiji. I dosegno bi té načrt, če ne bi bilo ešče med velkov večinov austrijskoga naroda düha prof. Seipla i njegovoga naslednika Dollfusa. Krščansko-socialno diktaturo v našoj sosidi Austriji loči od Hitlera v Nemčiji predvsem svetovno naziranje. Krščanski socializem izvaja živlenjski red i v njegove postave od Boga i ne od lastivnoga naroda. Narod je boža stvar i kak takša je sveta i zato trbe med poedincom i narodom tesne vezi kak je ta med poedincom i drüžinov. Narodna zavest ne sme kršiti dužnosti do Stvarnika i lübezni do bližnjega. Lübezen do svojega naroda ne sme biti sovraštvo izaničávanje drügih narodov. Dollfusov krščanski socializem je nemški i kanclerova borba je najprle borba vseh nemških katoličanov v Austriji za novo vsebino i obliko političnoga živlenja. Mednarodna osamlenost fašistične Nemčije je krščanskim socialcom v Austriji dobro svarilo pred poizkusi. Pred nekoj dnevi je dr. Dollfus pozvao v Beč krščanske sociologe (drüžboslovce) cele države. Tej vučenjacje naj napravijo načrt poklicnostanovskih organizacij narodnoga gospodarstva, ki naj v bodoče nadomestijo politični parlament. Zadosta najde vlada dr. Dollfusa na svojoj poti ovir i težav : rane denešnje liberalne i socialistične linije so ešče odprete, narodni socialisti jim proti vsem pravilom narodne solidarnosti napovedüjejo najostrejši boj, liki na vladnoj strani pa že stoji velka 2 NOVINE 2. julija 1933. množica avstrijskoga lüdstva, i vsega krščanskoga sveta i na vladni strani je tüdi mednarodni položaj. Tüdi mi Slovenci stojimo na strani dr. Dollfusa i njegove vlade, to nam pravi isti svetovni nazor i naš krščanskosocialni program ! J. M. Domača i svetovna politika. Jugoslavija. Zakon od agrarne reforme je prišeo tüdi pred senat. Poročilo večine je podao senator D. Popovič član J R K D. Član kluba JNS Aladžuranič je pa povedao svoje misli k tomi zakoni. Povedao je, da te zakon pitanja agrarne reforme ne reši nego proti zakonito i proti ustavno začinja novo agrarno reformo, šteroj konca nemremo viditi. Dale je v 9 točkaj dokazao, da si paragrafi nasprotüjejo. Pri glasüvanji so senatori J R K D glasüvali za senatori J N S pa proti zakoni, ar je pa prvi več bio sprejeti. Stranka J R K D bo mela za en mesec zborovanje, gde se spremeni ime stranke i se zvoli stalen predsednik. Zdajšnji predsednik Uzunovič, je najmre samo začasni. Za predsedniško mesto se potegüjejo trije vodilni politiki velesrbske stránke i to predsednik vlade M. Srškič, pravosodni minister B. Maksimovič i Zdajšnji predsednik N. Uzunovič. Poslanec dr. Hodžera je znova vložo protest pri notranjem ministri. Zavolo nešternih upravno-političnih uradnikov, ki ovirajo agitacijo za Jugoslovansko narodno stranko. To se- godi posebno v moravskoj banovini, gde bodo občinske volitve, šterih se vdeleži tüdi ta stranka. Dne 15. junija je stopo v veljavo novi občinski zakon, ki je bio sklenjeni v sküpščini i senati februara t.1. i objavljeni v „Slüžbeni Novinaj“ 15. aprila. S tem zakonom se notranje politična uprava preci spremeni. Zato bomo najvažnejše objavili. Avstrija. Hitlerovci nadaljüjejo svoje napade. Preminoče dni so znova razbijali po Beči. V Salzburgi, gde je velka elektrarna na vodi Salzah so šteli ponoči odpreti Zatrnje na bori za šterim je do 3 milijone kub. metrov vode. Če bi se njim to posrečilo bi voda poplavila celo okolico. Blüzi Kcemra poleg Dunave sta dva neznanca vrgla bombe na oddelek pomožne policije. Nato pa odbežala. Gda so jiva prijeli, so vidili da sta Člana narodni socialistov: Bombe so ranile 30 lüdi 1. smrtno. Ministerski svet je včasi meo sejo i je na toj razpüsto narodno socialistično stranko i prepovedao tüdi vse liste. Zvedelo se je, da je vse te napade naročila nemška narodnasocialistična stranka. Dr. Dolfuss je meo v Linzi veliki govor, gde je povedao, da so vlada in vse avstrijske oborožene sile pripravlene braniti domovino do slednje kaple krvi. Vodje avstrijskih narodnih socialistov Zanenfeld se je pelao z automobilom proti Italjanskoj meji, gde je bio aretirani i odpelani nazaj v Beč. Mislijo, da je šteo prek Italije vujti v Nemčijo. Več drügih voditelov je bilo tüdi zapretih, vnogo jih je pa pod policijskim nadzorstvom. Nemčija. Nemški katoličani so bili na krizopotji. Mogli so se v kratkom časi odločiti ali bodo podpirali poganski i bolševiški režim ali začnejo kulturni boj, ki njim ga vsiljüje vlada. Hitlerizem kaže zmerom bole svoje pravo lice. Zmerom bole se vidi, da je vse dozdajšnje zadržanje bilo samo krinka na pravom obrazi, ki se že kaže. Njihov znak, klükasti križ, je znamenje postavleno proti krščanskomi križi. Njihova vodilna miseo je sovražiti vse ka je krščanskoga. Zato je že od začetka njivo geslo. Vkrej od židovov, vkrej od Rima i. t. d. Zato je že od začetka cerkev rešila pitanje jeli more biti narodni socialist katoličan i odločila je da ne. Tüdi Rim je to stališče potrdo. Ne so pa tak delali katoličani na političnom polji. Tü pa vsigdar majo pred očmi reči : rešiti ka se da. Bolše je biti kelko mogoče prijazen z vladov, jo podperati v dobrom i preprečiti ka šče slaboga včiniti, kak pa oditi v kot i od tam gledati i varno migati z ramami. Te način političnoga zdržanja njim je do zadnjega dobro slüžo. Hitler je püsta dozdaj katoličane pri meri. V zadnji dnevaj je pa v svojoj besnosti, zavolo junaškoga odpora Avstrijcov, začno svoje čemere treti nad katoličani i centrumom, rekši, da oni tüdi podpirajo Avstrijo. V Müncheni na Bavarskom je bio shod kat. rokodelski pomočnikov cele Nemčije i šče inozemci so bili zastopani. Vlada je zborovanje dovolila i Hindenburg, Hitler i minister Göhring so postali brzojavne poz- Ministerski predsednik angleške države Macdonald. Mussolini, diktator fašistične Italije. Ministerski predsednik francuske republike Daladier. 2. julija 1933 NOVINE 3 drave. Celo podkancler Papen je bio poslani da je v lepom govori otvoro i pozdravo kongres. Zbranih je bilo 35.000 lüdi celo eden kardinale bio med vnogimi dühovniki. Že prve dni kongresa pa so začnoli hitierovci trgati tem udeležencom znake i biti zmerom bole nasilni. Nato je policijski predsednik prepovedao nošnjo uniform, štero je melo teh 35.000 dečkov. Vseh so razumlivo, včasi ne mogli obvestiti. To so hitlerovci znali, ar so na to ravno čakali. Kak je bila prepoved izdana so obkolili zborovalno dvorano, i vse kraje, gde so vdeleženci bili. Začnoli so je divje napadati i biti do krvavoga, ka je nej bilo ravno junaško, ar so vdeleženci shoda ne bili oboroženi. Nazadnje so vdrli šče v prenočišča i tam vse razbili i pobili. Najbole pomenlivo pri tom je bilo, da je policija ne vüpala vmes segnoti i sploj niednoga ne blüzi bilo. Zbili so tüdi vnogo inozemcov, vnogo dühovnikov, ednoga so celo vmorili na Pragi stolne cerkve. Samo glasilo vlade piše, da če bi se „čarni“ branili bi njim napravili krvavo kopel. S tem djanjom so pokazali svoj pravi obraz, šteroga so dozdaj zakrivali. Zdaj bo centrum i katoličani znali, kama se naj odločijo. Ne ostane njemi drügo, da sprejme kulturni boj. Katoličanska cerkev je bila že vnogo kulturni bojov, i je tüdi zdaj pripravlena na njega ar zna, da bo kak vsigdar tüdi zdaj zmagala, či ravno bi to zmago mogla s krvjov plačati. Italija. Taljanski politiki i najbole sam Mussolini majo zmerom puna vüsta Samih lepih govorov od mira i delajo mirovne pogodbe i načrte vsaki den. Kak si pa oni to tolmačijo pa lejko zna vsaki, gda vidi njihovo „razorožitev“. Na vsoj jugoslovanskoj meji od Triglava do Reke delajo neprestano trdnjave, tak ka je cela meja edna sama trdnjava. Ne vemo če to delajo za volo mira. Tudi na političnom poli Mussolini zmerom rova. Najnovejši njegov načrt je zdrüžitev Avstrije i Vogrske v toj velikosti kak sta zdaj. Prle je najmre tüdi jugoslovanske i češke kraje zraven računao. To zdrüžitev pa najbole šče zavolo tistoga nesrečnoga „Auslussa“, ki se ga Mussolini tak boji. * Madžarska. Vladni predsednik Gömbös je hodo v Berlin. Ka je tam delao se gvüšno ne ve. On sam pravi, da je bila njegova pot v prvom redi gospodarskoga značaja. Gučala sta pa s Hitlerovom tüdi od drügi pitanj, ki se tičejo obojih. Drügi pravijo, ka je šteo delati mir med Avstrijsko-nemškim bojom. Avstrija pa pravi, ka se naj Gömbös za sebe briga ne za Avstrijo. Na seji parlamenta so poslanci opozicije ostro napadali Gömbösa. Zavolo njegovoga potovanja v Berlin. Anglija. Meseca julija obišče naša jadranska pristanišča cela angleška bojna mornarica, ki se nahaja v Sredozemnom morji. Pride 45 ladij i 20.000 mornarov. Pri nas ostanejo 7 tjednov. To bo velki hasek za naša obmorska letovišča. Vnogo letoviščarov bo najmre z radovednosti šlo gledat angleško brodovje i se duže tam zadržijo, pa tüdi Angležje so poznani, da majo peneze. Pa tüdi političen pomen bo meo te velki obisk. Londonska konferenca. Zastopniki socialnih agrarnih držav Male zveze, Polske, Madžarske, Bolgarije, Estonije i Litve so osnováli agrarni blok, v šterom bodo sküpno nastopali na konferenci. Konferenca sama je pa jako slaba. Prirejajo se banketi, držijo se guči i Odzvüna so vsi pripravleni delati, gda pa potrebno zaistino delati i kaj Čednoga skončati, te se pa nemajo pogoditi, ar vsaki po svojem šče. Nemški zastopniki so celo odišli domov i angleški finančni minister je pravo, da bo najbole, če se konferenca odloži za edno leto. Rusija. Rusija je mela dozdaj gospodarsko bojno z Anglijov, zavoli tistih inžinerov, ki so bili v Rusiji obsojeni i zapreti. Zdaj sta se obe državi pogodili i Anglija znova dovoli uvoz ruskoga blaga, Rusija pa püsti z voze angleške inžinere. Zvün toga ruski zvünešnji minister Litvinov za to, da dobi dugoročno posojilo od ameriško-francoskih bank. Pogaja se tüdi z ameriškim delegatom Bullitom za to, da Amerika pripozna Rusijo s tem, da stopi z njov v diplomatske zveze, gda se to zgodi, bo Bullit imenüvani za amerikanskoga veleposlanika v Moskvi. Zdrüžene države. Predsednik Roosevelt dela velke gospodarske reforme spomočjov pooblastil štere njemi je dao parlament. Imenüvao je posebne načelnike, ki njemi pomagajo oživeti industrijo i rešiti brezposelnost. V odbori, ki bo sestavlao načrt za kontrolo i oživitev industrije bodo poleg industrijskih tüdi delavski zastopniki. Začnoli so javna dela. Vsem državam se je odkazala šuma 400 miljo- nov dolarov za graditev cest. 230 miljonov je odkazani za zgradbo 30 novih ladij. Na te način pride do dela nad 1 miljon lüdi. Nešterni misliji, da so te odredbe samo zasilne i da bo to samo eden čas. Roosevelt pa pravi, da dela ščista resno i da šče gospodarstvo prenoviti na socialnoj podlagi, ki bo dovolila, da dobijo delavci takše plače da bodo mogli dostojno živeli. To se industrijalcom malo krivo vidi, pa si nemrejo pomagati. Teh je pa jako malo, ki bi bili resno proti tem načrtom. Večina je pa izjavila, da je pripravlena sodelüvati da se tej načrti vresničijo. Za Evropo pa pravijo Amerikanci, naj si najprle pomaga sama i te najčaka pomoč od kakše konference ali Amerike. Slovenska krajina. Dolnja Lendava. Dete odišlo. Že 17. junija je odišeo z doma 8 let stari Jožef Törnar iz Gor. Lakoša. Prestrašeni stariši so ga iskali po celi vesi i tüdi po sosedni vesnicaj, pa do dnes so ga ešče ne našli. Dečkec se je včasih malo čüdno obnašao. Omenjenoga dneva je bio v šoli i iz šole ga več ne bilo doma. Dete je zdaj že gvü- V šno mrtvo. Če se je ne vtopilo, te je že od gladi vmrlo v kakšem žiti. Strela je vdarila v mater. Junija 22. so tüdi Horvatovi na Hotizi sušili seno. Malo se je zaoblačilo i začnolo je grmeti. Drügi so se skrili pod drevje, Horvatova Ana pa se je skrila pod küpček sena. Strela je vdarila i te kupček je začno goreti. Lüdje so ne znali, če je ženska ravno pot tem küpčekom, v šteroga je vdarilo. Kda je dešč malo prenehao, so moški šli gasit to seno i pod senom so našli že mrtvo žensko z razresdretimi rokami. Ušesa i nos so ji že zgorela. Pokojna je bila stara 30 let i zapüšča troje male dece, eden pa bi bio naskori rojen. — Bog naj tolaži nesrečno drüžino. Nesreča. G. Eppinger je na motornom bicikli pelao g. Veselka, peka iz Lendave. Na poti proti Čakovci jiva je povozo eden tovorni automobil. G. Veselko ima streto roko i drüge poškodbe. Odpelali so ga v Čakovec v bolnico. — Edna ženska je pelala na biciklini edno deklo. Proti njima so se s kolami pelali moški, šteri so 4 NOVINE 2. julija 1933 bili malo preveč dobre vole. Obe ženski sta prišli pod bežeče konje. Konji so se prestrašili i skočili narazen i to je ešče sreča bila. Edna ma potreta rebra, da so ji plüča ven prišla. V bolnico so jo odpelali i je že izven nevarnosti. V nedelo delajo. Čüdno se nam vidi, da na tukajšnjem veleposestvi delajo tüdi po nedelaj, Če že sami neščete posvečüvati nedel, pa drügim ne davlite pohüjšanja. Dühovnikom i bogoslovcom. Pri nas v Slov. Krajini se hvalevredno obdrži med dühovščinov, posebno starejšov cerkveni predpis, da brez dühovniške obleke si dühovnik nikdar ne obleče cerkvene, da bi odpravlao cerkveno slüžbo. Proti cerkvenomi Predpisi je na civilno obleko brez reverende oblečti mešno obleko ali pa samo robačo, srakico cerkveno ne dovoljeno. Zdaj gda bomo meli štiri nove sv. meše i od vseh krajov pridejo dühovniki i bogoslovci vküp, omenimo cerkveni predpis, ki se tiče nošenja dühovniške obleke. „Katoliški List“ od 22. junija v 25, številki piše: „Nošo“ dühovnikovo vrejüje Kanon 136. §. 1.: Vsi kleriki (dühovniki i bogoslovci) morajo nositi dostojno cerkveno obleko po zakonitoj pokrajinskoj navadi i po predpisaj cerkvene oblasti“. Naša (Zagrabečka) sinoda na str. 183. etak razlaga te kanon : „Dühovniška, obleka, kak je prinas notri vpelano po navadi, je : kolar, reverenda i pas To dühovniško obleko morajo nositi vsi dühovniki bar te, gda opravlajo kakšo cerkveno slüžbo ali te so pri cerkve- noj slüžbi samo poleg ali pa nam Slüžbenom obiski. Zvün teh slüžbenih slüčajov je dopüščeno dühovnikom, da so brez reverende i pojasa, ali ne brez kolara i v kračišem kaputi, šteri bar do kolen mora segati. Svecka, polgarska obleka je dühovnikom zabranjena. Če bi pa dühovnik ali bogoslovec šo na dugše potüvanje i bi mislo za potrebno, da se preobleče v svecko ali polgarsko obleko iz važnih razlogov, si mora prle izprositi dovolenje višje cerkvene oblasti izvzemši, če je nastopo slučaj sile i velike potrebščine“ (nevarnost za živlenje itd.) — Ta razlaga potrdi tüdi navado Slov. Krajine. — Zdaj, gda se, po celom sveti preganja Kristuši njegova Cerkev, pokaže dühovščina z oblekov tüdi na zvünaj, da se ne sramüje, ka je v Kristušovoj vojski i z lübezni do božega Srca dragevole spuni v popolnosti najmenši predpis njegove zaročnice, sv. Cerkve. Naročnikom Mar. Lista. Lepi mesečnik „Glasnik Presv. Srca Jezušov“ damo tistim naročnikom M. Lista brezplačno, ki majo na sküpni naslov M. List naročen. Na deset naročnikov pride en glasnik. Samo mala Poštnina sé plača, ko jo naznanimo sledi, od dinara na leto pa vekša ne bo. Naročniki iz lendavskoga sreza dobijo v Soboti v starom Martinišči te Glasnike za mesec junij i julij. Tü je naj Širitelje iščejo po priliki. Sledkar je pa domo dobite po pošti. — Ki majo na posamezni naslov M. list, tüdi lehko dobijo Glasnik če plačajo za poštnino i ekspedicijo mesečno 25 par v državi, 50 par pa zvün mej države. Hitro se zglasite za to veliko vrednost. Julijski Listi so že izišli, i objavlajo slike vseh naših novomešnikov. Črensovci. Novoga plebanoša ešče nemamo. Raznesli so se glasi, da pridejo g. Dr, Meško Jožef. A ti glasi na odgovarjajo istini. Dr. Meško nam pišejo, da neso se prosili za faro. — Koga nam bo poslala cerkvena oblast, tistoga sprejmemo, štokoli je. — Na Petrovo se je Srci Jezušovomi posveto z lepov slovesnostjov „Naš Dom“. Te den je pristopilo tüdi prek 100 dece k prvomi sv. prečiščavanji i nas je obiskao g. misijonar Kerec Jožef. Obširnej bomo pri drügoj priliki poročali od teh dogodkov. Dar mladine novomešnikom. Mladina črensovske fare se je odločila, da svojima rojakoma, vrstnikoma i novomešnikoma, pri prvoj svetoj meši pokloni za dar sveto prečiščavanje. Za oba darüje edno sv. prečiščavanje, štero sprejme z njihovih rok. Po odobrenem delavnem programu Ministrstva trgovine in idustrije, Osrednje uprava za mere in dragocene kovine v Beogradu z dne 23. 2. 1933 št. 1163/33 se bo vršilo pogledovanje in žigosanje sodov in Sicer: v Gor. Radgoni: 6. 7. in 8. julija, 3. 4. in 5. avgusta, 5. 6. in 7. sept. v Ljutomeru: 10. 11, 12. in 13. julija, 7. 8. 9 ili 10. avgusta, 9. 11. 12. in 13. septembra, v M. Soboti: 14. in 15. julija, 11. in 12. avgusta, 14. in 15 septembra. Joško Maučec: Zgodovina Slovenske krajine. Razširjanje lüteranstva po slovenskoj krajini. Znano nam je že, da so vso oblast imeli v našoj krajini plemenitašje, ki so delali s Slovenskim kmetom, ka se njim je zlübilo. Püšpeki Gjuri (Raab) so bili nazproti plemenitaški nasilnosti popunoma brezi moči včasih so poslali katoličanom kakšega hrvačkoga jezuita, da jih je potrdo v zvestobi do stare cerkve. Za redno düšno pastirstvo pa katoličanje so niti ne mogli dobiti dühovnikov. Zato se je med katoličanskimi Slovenci vpelao izjemni slüčaj, da so neoženjeni možje svetnoga stana opravlali dühovna opravila, v kelko je ne bilo potrebno mešniško posvečenje. Tem možem, ki so dobili za svoj posel od püšpeka posebno pooblaščenje, so zvali „licentiatus“ (pooblaščenec.) Po svojih opravilaj so bili podložni i odgovorni bližnjemi katoličanskomi župniki. Oblečeni v čarni talar so ob nedelaj čteli lüdstvi list i evangelij, krščevali deco, zdavali snehe i može, pokapali i blagoslavlali mrtvece. Takši „licentiatusi“ se omenjajo v čöpincaj, v Dolencaj i v Seli na našem Goričkom. Verski nered v našoj krajini se je ešče povekšao, ar se je poleg lüteranstva tüdi kalvinstvo v njo zaneslo. Plemenitaš Sechy Tomaž je bio kalvincom dosta bole naklonjen, kak pa lüteranom i je celo kalvinskoga superitententa k sebi pozvao, da se ž njim poguči o dalnom postopanji, to je bilo leta 1631. Med predikanti obej veroizpovedi je večkrat prišlo do svaje i kreganja, ne samo zavolo bogoslovnih pitanj, liki tüdi zavolo dohodkov, ki so jih drüg drügomi kratili. V dokaz nam je takši svaji nekše pismo iz 1. 1652. Prepis toga pisma se je očuvao v župitona arhivi v Martjancaj. Med lüteranskinj i kalvinskim predikantom, ki sta bila prebivala v toj vesi, je nastala takša svaja, da so mogli pozvati na pomočtörško vojaško oblast v Veiiki Kaniži (Nagykanizsa.) Törški aga (višiši-oficer) je dao na to sledeče povelje: Martjanskim z lüdem v žüpaniji Vas. — Mi najvišiši aga trdnjave Kaniža vam vsem, ki ste v Martjancaj od. maloga, do velkoga damo naznanje, gda bodete to pismo čteli, da je prišlo k nam od Vas 14 do 18 vesničarov s pismom zapečatenim s pečatom vsega komitala (Železne županije). Razmili smo vse ka je v pismi pisano, da naj spada vsakši 2. julija 1933. NOVINE 5 Dečkom i deklom. Naš „Marijikin Ograček“ je jako prilüblen postao ne samo pri šolskoj, nego tüdi pri odrasloj mladini. Z julijom začnemo objavlati v njem novo lepo pripovest „Noni i Mani v gorah“. Segajte po njem ! Košta na leto samo 4 Din i pride vsaki mesec. Diplomski izpit na državnem učiteljišča v Mariboru so napravili iz naše krajine: Bajlec Ivan iz Bogo- V jine, Pucko Janez iz Ivanec, Čurman Viktor iz Sotine, Ouček Franc iz Kupšinec i Lutar Božena iz Črensovec. Čestitamo ! Naši delavci. Francija. Dosta naših delavcov je v Franciji, i zmerom več jih ide ta, zato bo dobro, či malo poglednemo to bogato državo, štera reže vnogim našim lüdem krüh. Ki so tam bili, skoro drügo nevejo praviti, ka je to jako daleč, da je jako velka i da so tam vse drüge navade kak pri nas. Republika Francija je edna najbole zapadni evropskih držav. Vekši tao njene meje je na morji, štero jo oblevle od treh krajov. Na jugi je Sredozemno morje, na zapadi Atlantski ocean i na severi takzvani rokavski preliv Lamauš, ki jo loči od Anglije. Na sühom njoj pa delajo mejo na jugi med Španijov visike gore Pireneji, na ishodi po Alpe med Italijov i Švicarskov i voda Ren med Nemčijov ; samo na severovshodi, gde njoj je sosida Belgija, nega naravne meje. K Franciji spadne šče tüdi otok Korzika v Sredozemnom morji. S tem vred meri 550.000 km2, to je 50.000 km2 več, kak dve Jugoslaviji je tak zvün Rusije najvekša država v Evropi. Prebivalcov pa ma samo 40 miljonov, ka je za tak velko državo nej dosta, ar je dosta evropskih držav, ki majo več lüdi čiravno so menše. Pa ešče to število se pomali menša, ar se na Francuskom menje narodi kak vmerje. Po obliki zemle, je Francija z vekšega nižinska zemla. Ta ravnica je valovita i zavzeme ves severozapadni, srednji i južni tao. Samo na ishodi i jugoshodi se zdigavlejo vekše gore. Tüdi najvekša gora Evrope Mont Blanc, štera je visika 4810 m ma svoj vrh v Franciji vekši tao je pa že na Taljanskom. Edino francusko jo takzvano Francusko sredogorje, štero loči od Alp dolina reke Rhon vse drüge gore segajo samo z ednim talom na Francusko. Na Francuskom je vnogo velkih rek, štere z vekšega vse izvirajo v srednjem i ishodnom gorovji i tečejo na vse kraje v morje. Vse vekše vode so méd sebov zvezane po kanalaj, tak da se more z ednoga morja v drügo po vodi pelati. V Sredozemno morje teče Ron, ki zvira na Švicarskom i tečé skoz Ženevsko jezero na Francusko. V Atlantski ocean tečejo Sena, ki teče skoz Pariza i je najbolša plovna voda na Francuskom. Po sredini teče Loara i na jugi pri mesti Bordo Garona. Nekaj menših rek teče tüdi na ishod v Ren i po njen v Severno morje. Francija ma jako milo podnebje. To pa za toga volo, ar je proti morji odpreta i so Zatoga volo poletja nej prevroča i zime nej premozle. Najbole poznana je v tom pogledi takzvana francuska Riviera ob Sredozemnom morji, gde so svetovno znana kopališča i letovišča. Kak pri nas, tak se tüdi na fran- cuskom največ lüdi žive od zemle. Samo ka je tam ne na prvom mesti polodelstvo, nego povanje vina, gorice. Vinogradništvo je razširjeno skoro po celoj državi i z njim ma dela više 2 miljona lüdi. Francija je pri povanji vina na prvom mesti na sveti. Najbolša vina se povajo na jugozapadi na dva kraja vode Garome i okoli varaša Bordo, po šterom majo tüdi ime. Na drügom mesti je polodelstvo, gde se največ pova pšenica. Tüdi sadjereja je na prvom mesti na sveti. V severni krajaj bole povajo cukorno repo T krumple na jugi pa olke za oli. Tüdi detelco vnogo povajo i najbolše detelčno seme se od tam prištela. (Dale) k svojoj veri, kalvinec naj vzdržavle külvinskoga predikanta, lüteran pa luteranskoga i vsakši naj plačüje svojemi predikanti. Mi aga iz Kaniže to zapovedüjemo ; prenašajte zvesto drüg drügoga, če lübite svoje glave. Živite v miri med sebov ; tüdi oba predikanta naj sta mirna, ar če se bodeta kregala, plačala bodeta s svojima glavama. Lüteran naj plača lüterani, kalvinec pa kalvinci. Toga se držite ! Glavno središče za zaladske Slovence (Zalamegye) je bila Lendava. V Lendavi je bio prvi reformator nekši Orbonai Rácz Jurij. Ta je tüdi lèndavskoga plemenitaša Bánffy Mikloša i njegovoga sina Števana pripravlao na lüteransko vero. Tak je postao Bánffy Mikloš jako vnet za lüteranstvo, da bi bole širo lüteransko vero, je dao v Lendavi leta 1572 pozvati Skrzetus- koga, ki je pod imenom Hoffhalter Rafael odpro prvo tiskarno v Lendavi. Gda je Prejšnji lüteranski dühovnik vmro leta 1572 je prišeo na njegovo mesto Kulčar Jurij. Jako izobražen človek. On je napisao knjigi: 1. Priprava na smrt (Az Halalra valo készöletröl stb.— Lindvae die augusti 28. 1573. — 2. Boj grešnika s pokoro proti vragi (Az ördögnek a penitencia tarto Bünőssel való vetekedéséről. — Tiskala tiskarna Radolfus Hoffhalter v Lendavi. M D L XIII. Jürij Kulčar je postao leta 1574 v Lendavi predikant i že v tem leti je palig izdao knjigo : „Postilla, razlaga za evangelij“. Stara léndavska cerkev, ki je stala blüzi sv. Janoša pri Dugoj vesi, je zdaj postala lüteranska. (Dale) SI ŽE PLAČAO NOVINE? Od dneva do dneva. Krave hranijo z mesom. V Ameriki so iznajšli nov način prehrane živine: krave hranijo z mesom. Meso jejo krave jako rade i davlejo po toj hrani dosta bole dobro i mastno mleko. Mleko so preglednoli zdravniki i dognali, da je za deco najbouše hranivo. Tüdi z Danskoga se poroča, da so tüdi tam začnoli kmetje krmiti živino z mesom. — No, za naše razmere je to draga krma ! Zlata Zvezda. Ameriški zvezdoslovci so prišli na podlagi svojih opazovanj do prepričanja, da je zvezda Eros, ki se od časa do časa približa našoj zemli, iz čistoga zlata. Zvezda meri v premeri komaj 22 km i je jako mala, vendar pa žari, gda se približa našoj zemli, tak močno, da jo vidimo z našimi očmi. Zvezdoslovci so zračunali tüdi gostoto Erosove „zemle“ i na podlagi tej računov i maloga obsega so sklepali, da je zvezda najhitrej iz čistoga zlata. — Pričakovati je, da se bodo zdaj začnoli ameriški vučenjacje baviti s pitanjom, kak bi zlato zvezdo privabili v Ameriko, ar bi jo Amerikanci dobro znali porabiti. 720.000 biserov so šežgali. Pred palačov trgovske zbornice v Kobi na Japonskom so pred meseci žežgali 720.000 biserov. Žežgali so je, zato da bi cene biserom hitro poskočile. V pravoj domovini konjov. Danski poročnik Haslund Christensen je odpotovao v deželo Turgustov, da preštudira njihovo živlenje i navade. Turguti, šterih je vsega vküper kakših 80.000 düš, so kalmiško pleme, ki ga do dnes ešče ne mogla si podvreči nikša država. Razdeljeni so na 13 rodov. Vsakši rod ima svojega glavara, a nad vsemi je kan, šteromi glavarje Plačüjejo dačo v krzmi, srebri i ovcaj. Turguti živijo po večini od živinoreje, zlasti od napou divjih konj. Ogromno je divjih živali v toj njihovoj deželi ki se plodijo zlasti okoli jezera Sopnoorja i ki je jako težko zgrabijo. Samo 6 NOVINE 2. julija 1933. s soljov, na štero so se stvari navodile, se da divjačina zvabiti i zgrabiti. Kelko je morje vredno. Vučenjak Sherrog Hunt je že pred večimi leti z različnimi meritvami približno določo, kelko zlata vsebüje morska voda. Po njegovom računi bi bila vrednost zlata, ki se nahaja v morji, okoli 1200 bilijonov dolarov. Da je zlato v morskoj vodi je popunoma pravilno, ar razne vode prav gotovo prinašajo v morje tüdi zlato, ki se nato pomeša s vodov. Marijanska kongregacija v Ljütomeru, dne 15. junija 1933. Marijansko zborovanje Katol. akc. v Ljutomeru. Vsem ččgg. župnim uradom ljutomerske dekanije, ččgg. sosednim župnim uradom, katoliškim organizatorjem, prijateljem mladine. V zadnjem času je mladina kakor čreda brez pastirja. Opaža se, da propada na duhu in na morali. Uboji, pijančevanje, pretep, slaba druščina, nedelja brez sv. maše, itd., to je geslo nove kmečke in delavske generacije, ki prodira, kakor plamen ognja bliskovito naprej, naprej...., v srce mladine. Razni novi sistemi hočejo mladino prisvojiti in okupirati s svojimi idejani in novo psihologijo. Da bi pa zaustavili to pot, ki vodi mlad rod v propast, hočemo upeljati neki novi sistem vzgajanja mladine ; posebej še fantovske. Nujna potreba zadnjega časa je, da začnemo z verskimi manifestacijami. Možnost nam je dana. Imamo fantovske Marij. kongregacije, fante biv. prosv. društev, apostolstvo mož in fantov. Vse te bratovščine so (vsaj na zunaj) kakor ovenele cvetke, ki spijo spanje pravičnega. Treba je dati vsemu novih moči, poguma in duška, ki bi pospešil napredek katoliškega gibanja. Mladina čuti potrebo po izobrazbi, po omiki ! In kdo ji bo dal ? ako ne apostol Kristusov, duhovnik ali lajik vnet kristjan ? Mladina se bo v bodoče sistematično vzgajala na skupnih verskih manifestacijah, ki jih bodo prirejale cerkvene oblasti po svojih dekanijah. Začeli smo z mogočnimi fantovskimi tabori, zborovanja cerkvenih bratovščin in marijanska zborovanja. Vse te firme bodo delale za povzdigo kat. gibanja in morale med mladino. Privaditi se bomo morali novemu načinu izobraževanja kat. mladine, cerkev sama bo pa položila temelje in sidro. Za leto 1933 je na program u: 1. Quadragessimo anno, 2. Beseda o katoliški akciji, 3. mladina in Kristus, sv. leto, 4. prosto po potrebi krajevnih razmer. Škofijsko vodstvo da na razpolago govornike. Dva duhovnika in enega lajika. Pa tudi fantje sami govorijo. Iz vsake fare po eden. Naši žpk. in kaplani ter drugi organizatorji, tako, da je bolj pester spored. Dekanija Nova cerkev in Konjice je zborovala 28. maja na Gojki blizu Celja. Na Ptujski gori zboruje Ptujska in Slov. goriška dekanija, 26. junija t. l. Tudi ostale dekanije bode zborovale. Ljutomerska bi izrabila prvo nedeljo julija (t. j. 2. VII. t. 1.) Zborovanje se vrši v Katoliškem domu, po osmi sv. maši. 1. Kako nam boste pomagali ? 1. V nedeljo 19. in 26. junija oznanite iz prižnice, kaj bo v Ljutomeru. Povabljeni so vsi naši kat. zavedni možje in fantje. 2. Po naših društvih, bratovščinah pridno agitirajte za čim večjo udeležbo. Zveze z vlaki so ugodne ; fantje pa no kolesa. Tudi peš se daleč pride. 3. Prijavite približno število udeležencev do 25. junija. 4. Prijavite do dne 25. junija ime govornika fanta ; (govor naj bo 5—7 min. Makabejski bratje, Slomšek, i. t. d.) 5. Pričakujemo udeležbo tudi od strani duhovščine. Povabite tudi našo katoliško inteligenco in pridne dijake, da bodo aplavzirati. 6. Pridejo naj vsi naši fantje, to bo edina prilika v letošnjem letu, da se vidimo kdo in kaj da smo. 7. Fantje govorniki naj pridejo v soboto na predvečer 1. julija. Prenočišča dobijo zastonj. Zborujemo tudi v slučaju dežja, saj imamo veliko dvorano. Marijanski Pozdrav MUNDA Voditelj kongregacije. Bogojanska župnija. Edna od najlepših župnij (far) v Slovenskoj krajini je bogojanska župnija. Diči jo njena lepa okolica i daleč po Sloveniji znana nova cerkev. Ravno pri Bogojini se začne svet zdigavati, prav pri cerkvi zrastejo iz ravnice brežčeki, ki valovijo daleč proti Rabi. Tü se začne meja med našov lepov zelenov goričkov i žitorodnov Dolinskov, tü je tüdi meja med obema srezoma, kakti sobočkim léndavskim. Bogojina je lepa i čista, hiže se skrivajo med sadovnjaki, tak da je ves oddaleč viditi, kak lepi püngrad, iz šteroga se zdigavlejo na večih mestaj lepe bele hižice. Bogojina je tipična prekmurska obcestna ves. Ravno nad cerkvijov se začno zdigavati zeleni brežčeki, posejani z vinskim trsjom i lepimi belimi kletmi, v šterih najdejo Bogojančari trüdni od napornoga dela okrepčila v hladnih pivnicaj i pri rdeči vinski kaplici. Posebno po nedelaj i svetkaj imajo dosta obiskovalcov, iz šterih Odmevajo lepe Slovenske pesmi, ki se zgüblajo daleč po širnoj rasnici, škoda samo, da naša mladina nešče več znati naših starih indašnjih pesmi. Bogojanske gorice imajo tri vrhé, ki nosijo vsakši svoje ime: najvekši je Vršič, ki je najvišiši 194 m. Na njem raste tüdi najbouše vino. Stari lüdje pravijo, da je v starih časaj vino iz Vršiča slovelo daleč naokoli i se ga je vsakše leto dosta izvozilo iz naše krajine. Vršič tüdi nosi kapelica sv. Vrbana (Urban), ki je zaščitnik goric i „goričkih virtov“. Pa se ne zatečejo k njemi samo vinski bratci, tüdi mladina, posebno ženska, ki ne da mira čüdotvornomi zvoni. Pravijo, če trikrat zadrügim pozvoni, se njemi spuni žela, ki jo nosi v svojem srci. Tak da Bogojina tüdi v tom tali nezaostaja za cerkvijov na Bledi i zvonom na Šmarnoj gori pri Ljubljani. Drügi brežček je Čerej i tretji pa Bükojna, tüdi ta dva sta obraščena z vinskim trsjom. Za goricami se pa vlečejo gošče, najprle jeličovje, v šteroj je tüdi bogojanska promenada (sprehodi), nato bükovje, borovje, brze i drügi zastopniki drevja proti Bükovnici. Razgled iz bogojanskih goric je jako lep. Vidi se na vse strani: Pohorje pri Maribori, austrijske Alpe, Slovenske gorice i drügi deli Slovenije i Hrvačke. (Dale) Po katoličanskom sveti Austrija. Vlada je razpüstila drüštvo brezbožnikov „Freideriker“, štera je lüdi napelavalo, naj stopijo vö z katoličanske vere i nikaj ne verjejo. Dobre düše hvalijo Boga za te odločen stopaj vlade. Kitajska. V 30 letaj je na Kitajskom zraslo število katoličancov od 700 jezero na 2 milijona 562 je- 2. julija 1933. NOVINE 7 zero 743, število zvünskih misijonarov od 904 ma 2235, domačih dühovnikov pa od 463 ma 1563. - Te dni je prišla procesija kitajskih romarov v Rim ob priliki 1900 letnice Kristušove smrti, se poklonila sv. Oči i njim prinesla bogate kitajske dare. Vsi romarje so bili oblečeni v Kitajsko narodno nošo. Med dari je bila tüdi edna rdeča zastava, štero so komunisti zgübili pri napadi ne neko misijonsko postajo. Sv. Oča so najlübeznivejše sprejeli te dalne romare i njim držali genliv govor, šteroga so z etimi rečmi dokončali: „Povejte vsem, da papa, Kristušov namestnik, pastir vaših düš, lübi Kitajsko i moli za celo Kino i vse Kitajce.“ Papo so posvetili tüdi par kitajskih novih püšpekov te dneve. Španjolska. Predsednik republike Alcala Zamora je dobo prek stojezero pisem i brzojavov z večmilijonskimi podpisi, s šterim goreči katoličani naznanjajo, da sklenjeni protiverskih zakonov ne sprejmejo. Petdeset poslancov je pa poslalo na narod okrožnico, v šteroj narod Pozivajo, naj pri volitvaj voli samo katoličansko stranko, ne pa več slobodno zidare i socialiste. Narod sv. Terezije, sv, Ignaca, sv. Janoša od Boga i križa zvanoga, sv. velikoga misijonara Franciška Ksaverija i drügih velikanov ne bo trpo divjanje zablodjenjih par jezer mračnjakov, ki zapirajo svoje oči pred Kristušovov svetlobov. — Nekoj düši je naznanjeno, kak se čte, da Srca Jezušovoga zmaga na Španjolskom, bo velikanska. Bosna. Stošest bosanskih tretjeredniških redovnikov sv. Franciška ass. je romalo v Rim i bilo sprejetih od sv. Oče. Sv. Oča so je s posebnov lübeznostjov sprejeli i prav prijatelsko se razgovarjali z voditelom romarov O. Marič Marjanom, komi so med drügim pravili „Provincija Bosnia buona é molto gloriosa e bella“ ka pomeni Dobra Bosanska Provincija je jako slavna i krasna“. Naši v Ameriki. Včenjé so dokončali med našimi rojaki : Helen Mary Wass iz Betlehema, Stephen Ballek i Rudolph Novak iz Allentowna. Vsi trije so postanoli vučitelje. Ballek de nadaljávao včenjé za dühovnika. Rázloček. Amer. Slovencov glas etak piše 9. VI.: „Ka je rázločka med Indiánerami ino Slovenami? Amerikanski indiánerje se v tom tüdi ločijo od nas Slovenov, pa tak lehko povemo od Vogrov tüdi, ka v njüvom jeziki nega preklinjajoči reči. Tak pa tej „nesrečni“ indianerje ne vejo, ka je preklinjanje i záto dönok živéjo . . .“ Pivo lejko pijèjo v Ameriki. V Betlehemi cela vrsta slovenskih krčem toči pivo od 1. junija dale. - Obüteli pa njim več nede trbelo biksati, takši leder so iznajšli ! Ogledalo časa. Fašizem. Znano je, da imenüjemo način vladanja i politiko v. Italiji „fašizem“. V najnovejšem časi pa je fašizem zavladao tüdi v Nemčiji i v drügih državaj Europe. Vsa „nacionalistična“ gibanja, ki poznajo samo svoj narod, idejo po poti fašizma. Fašizem pomeni robstvo človeka i bojno nevarnost za vse narode ! Bolgar Todorov je nedavno pisao od fašizma v Italiji : fašizem je ne mogeo rešiti Italije pred svetovnov stiskov, štero Italija najhüjše čüti. Ostra policijska vlada i Cenzura tiska(„štrijanje“ novin) s težavov krotita nemirne množice. Kak fašizem, tak tüdi vse diktature (nasilne vlade) mislijo, da bodo mogle z odredbami spremeniti mišlenje lüdstva. V Španiji je Primo de Rivera zahtevao v začetko vlade za 6 mesecov, da bi očisto politično živlenje. Ostao pa je na vladi 7 let, liki ne se njemi je niti posrečilo, da bi odpravo najmenše svaje v državi. V Italiji nega popune slobode, brki jalnost, laž i hüdobija prikrivajo istino. Svetovna živčna slabost. Holandski vračiteo düšenih bolezni Ariens-Kappers pravi, da je lekaj gospodarska stiska rešila svet pred svetovnov živčnov slabostjov, ki se je začnola širiti zavolo nenaturno nagloga načina živlenja po 1. 1920. Bolnišnice i norišnice so pune betežnikov, ki njim je nenavaden razvitek gospodarskoga živlenja po bojni zmešao pamet. Po mišlenji vučenjaka se je bližalo človeštvo norosti ravno v hipi, gda je nastopila gospodarska stiska i vrgla človeštvo nazaj, da more znova zarazmiti istinitost živlenja. — Samo, da so mnogi odnoreli lüdje — ostali na slóbodi i burkajo narode pa države ! Dobra kniga „Marijine pesmi v Marijinih praznikih“ se zové nova knigica, štero je izdao Salezijansko sotrudstvo na Rakovniki v Ljubljani. Dobro znani slovenski pesnik Silvin Sardenko (kanonik Alojzij Merhar) je v zložo 45 pesmi za vse Marijine svétke v leti. Sam piše na konci knigica: „Slovenske Marijine pesmi“ so res neštevilne : slovenski rod ve, da ne more biti brez Matere. Vendar so le malokatere pesmi Marijine posvečene posameznim Marijinim praznikom. Še manj je teh, ki bi se v isti misli in molitvi spominjale Marije, kot moli Cerkev v tistih dneh. Te pesmi bi rado to nekoliko popravile : Povsod se naslanjajo le na liturgično (bože slüžbe) misel. Zložene so v lahkem slogu.“ Pesmi so zaistino prisrčne, lepe oblike i se bodo vsem prilübile. Oblika knige je veselje očem ! Naroča se pri vodstvi salez. sotrudstva, Rakovnik - Ljubljana, Cena 7 Din. Toplo priporočamo ! Države sveta. 29. San Marino, rep, (S. Marino) 30. Švedska, kralj. (Stockholm) 31. Švica, zvezna repub. (Bern) 32. Španija, republika (Madrid) Kolonije v Afriki : Kanarski otoki (S. Cruz) Presidios (Melilla) Španski Maroko (Tetuan) Zapadna Sahara (Villa Cimeros) Špan, Guinea (S. Izabel) 33. Turčija, rep. (Carigrad-Angora 34. Vatikansko mesto cerkv. drž. 35. Zveza social. sovjetska rep. europski del ) azijski del ) (Moskva) Zemla km2 61 448.000 41.000 498.000 7.000 213 28.000 285.000 27.000 273.000 44 4,700.000 17,200.000 Prebiv. 13.000 6,000.000 4,000.000 22,000.000 500.000 100.000 800.000 50.000 100.000 12,500.000 500.000 114.000.000 32.000.000 AZIJA. 1. Afganistan, kraljev. (Kabul) 2. Arabske države: Nedžd. sul- tanat (Er Riad) Hedžas, kral. (Mekka) Asir, emirat (Abu Ariš) Jemen, imamat (Sanaa) 3. Japonska, casar. (Tokio) Kolonije v Aziji : Južni Sanalin Korea Kvantunoj Formoza Karolini, Mariani, Maršalski otoki 4. Kitajska, republika (Peking) 5. Mongolski republiki : Mong. ljud. rep. (Urga) Tanu — Turva (Kem Belder) 6. Perzija, kral. (Teheran) 7. Siam, kral. (Bangkok) Zemla km2 650.000 1,200.000 470.000 5.000 70.000 381.000 36.000 221.000 3.000 36.000 2.200 9.700.000 1.300.000 170.000 1.600.000 500.000 Prebiv. 7.000.000 1.000. 000 1,000.000 200.000 1,000.000 62,000.000 200.000 20,000.000 1,000.000 4.000.000 60.000 442.000. 000 800.000 50.000 9,000.000 10.000. 000 8 NOVINE 2. julija 1933. Nedela po Risalaj štrta. Na spomin 1900 letnice svoje križne smrti, Gospod Jezuš, po svojih svetih ranaj reši grešni sveti Ev. sv. Lukača V. V onom vremeni, gda bi se vnožina sünola na Jezuša, da bi poslüšala reč Božo i on je stao poleg ribnjeka Genezaret. I vido je dve ladji stoječivi kre ribn eka, ribičje so pa vö stopili i so prali mreže. Stopivši pa v edno ladjo, štera je bila Šimonova, proso ga je, da bi jo od zemlé odrino ma o. I sedéči včio je z ladjice vnožino. Gda bi pa henjao gučati, pravo je Šimoni: „Pelaj na globočino i prestrite mreže vaše na lovlenjé.“ I odgovoreči Simon pravo je njemi : „Mešter, celo noč delajoči nikaj smo ne vlovili ; ali na reč tvojo razprestrem mrežo. I gda bi to včinili, zaprli so rib vnožino veliko, trgala se je pa mreža njihova I ki mali so tivarišom, ki so bili v drügoj ladji, da bi prišli i pomagali njim. I prišli so i napunili obe ladjici tak, da so se malo ne pográžale. Štero gda bi vido Simon Peter, spadno je pred kolena Jezušova govoreči : „Odidi od mené, Gospodne, ar sem grešen človek.“ Ar je groza obišla njega i vse, ki so z njim bili, nad ribami, štere so vlovili ; prispodobnim talom i Jakoba i Janoša, sini Zebedeusove, ki so bili tivariške Simonovi. I veli Simoni Jezuš : Ne boj se, od eti máo boš že lüdi lovio. I potegnovši k zemli ladjo, vsa ostavivši, nasledüvali so njega. Gospodarstvo. Potüjoča kmetijska razstava pride v D. Lendavo 6. julija, v Soboto 11., na Hodoš pa 12. julija. Toplo priporáčamo vsem kmetovalcom, da si razstavo poglednejo. Tam bodo tüdi predavanja strokovnjakov, ki bodo vse potrebno razlagali. Polodelska razstava je nameš- čena v posebnom vlaki iz 22 vagonov. Obsega vse vrste poledelstva i živinoreje. Tak je poseben vagon za svinjerejo i ovčjerejo. Tü vidite lejko tüdi prašiče jokširce iz vzrejevališča v Beltincih. V 2. i 3. vagoni je pokazao gospodarstvo i iovstvo. Dale planšarstvo, to je živinoreja na planinskih pašnikaj. Eden vagon je namenjeni slovenskomi, eden pa Srbskomi zadružništvi. Higijenski zavod je razstavo model vzorno vrejene slovenske vesnice. Svilarstvo, pridelovanje tobaka, hméla, konople itd. tüdi vidimo. Kakpa je ne pozableno sadjarstvo i vinarstvo. Posebno je pokazano različno poledelsko orodje i posebni pridelki. V dvema vagonoma je razstava kokošjereje ; posebi čebelarstvo, ribarstvo; pokazane so živinske bolezni, mlekarstvo, knige itd. Vstopnina znaša 2 Din. Kak vidimo, je ta razstava nekaj nenavadnoga i bo na velki hasek vsakomi, ki jo obišče i si vse dobro pogledne. Želemo, naj bi jo kem več naših kmetov obiskalo i pridobilo mnogo haska za svoje vsagdenéšnje delo ! Pomnimo, da brez znanja nega napredka tüdi v polodelski. To pa je krvavo potrebno zlasti v našoj krajini ! P R E K O S N I C E. Rojar. Se vam to izplača, ka se bavite v rojarstvom ? Pa ešče kak ? Odtistimao več ne vüpa lačen rod k meni kaj prosit. * Auto. Te krasen avto vam od srca priporačam, da ga küpite. Pokaže vam svet. Te ali ov svet? KROF-OTEČENI ŠINJEK! je obolenje ščitne žleze, štero se more pravočasno vráčiti, ar se ovak delo te važne kotrige v njegovom deli kak hramba proti čeméri vse bole prepreči, zavolo toga lejko nastopijo slabi, a na gosci i nevarni pojavi. Zdravniška znanost je povedala, da so soli, štere vsebüjejo jod, pri raznih formaj krofa posebno dobroga delüvanja. Mnogi betežniki so napravili z porabov našega jako prostoga HIŽNOGA PÉTNOGA ZDRAVLENJA hiter, čisto neškodlivi vpliv na beteg. Vsaki, ki bolüje na krofi, ma otečeni šinjek, otečene žleze, naj prosi našo knigico, štero ČISTO BREZPLAČNO pošlemo. Edna karta zadostüje. Poštno zbirališče : GEORG FULGNER, BERLIN-NEUKÖLLN Ringbahnstrasse 24. Abt. P. 95. VAŽNO! VAŽNO! Tem potom naznanjam lastnikom mlatilnih strojev in mlinov, da dobijo po neverjetno nizkih cenah REMENJE pri BADER HERMAN trgovci z usnjem v D. LENDAVI Ustanovljeno 1895 Remenje je iz najboljših inozemskih tovarn, dobi se vsake širokosti. Moja trgovina je v Prekmurju najbolj znana, zaupanja vredna i najstarejša trgovina z usnjem. BANKA BARUCH 15. Rue Lafayette PARIS Telef.: Trinité 81-74 — Telef.: Trinité 81-75 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Paris 22 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Hoiandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne poslo ve najkulantneje Poštni uradi. v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune : BELGIJA : No. 3064-64 Bruxelles, FRANCIJA: No. 1117-94 Paris, HOLANDIJA : No. 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBURG : No. 5967 Luxembourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaz lice. (14) Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj : Klekl Jožef, župnik v pok., Črensovci. — Urednik : Vilko Novak.