Posamezna številka 5 din ZASAVSKI TRBOVLJE, 28. decembra 1951 Štev. 52. — Leto IV. .O OSVOBODILNE : OKRAJA TRBOVLJE MISLI OB IVOVEM LETU ČLOVEK ČLOVEKU - ČLOVEK Zgodovinsko leto 1951 je pokazalo vse moralne sile naših narodov, ki smo jih poudarili najbolj z deseto obletnico vstaje jugoslovanskih narodov in ob deseti obletnici Jugoslavnske armade. Pošten rodoljub je razumel neizprosno potrebo vstaje, graditve lastne armade in potrebo načrtnega gospodarstva, ki je sprožilo potrebo novih ukrepov v zvezi z graditvijo socializma v naši državi. Vse to razumemo danes tako jasno, kot smo razumeli leta 1941, da ni svobode brez izgona okupatorja. Premodri z Vzhoda nas niso mogli prevarati med našo borbo v vojni in prevarali nas niso po osvoboditvi, da ne bi gradili naše armade, da ne bi gradili svoje industrije, »ker imajo oni vsega dovolj tudi za nas«. Ne samo dovolj, morda tudi preveč bi imeli tega. ako bi mi ne vedeli za »dve poti malih narodov« in katera med njima je prava. Zato. ker tega oni niso vedeli, so se vračunali že zdavnaj. Ker niso računali z našim srcem, tudi niso uspeli, da bi naše lopate metale na njihov kup. Kdor ni suženj, ne nosi puške za druge, in njegovi žulji ne redijo glist, ki so se zaredile v družbenem telesu sovjetskih narodov. Teh parazitov smo se očistili. Zavarovali pa smo se tudi pred hobotnicami v zahodni imperialistični luži, ki nam ne pridejo do živega, čeprav jim naravnavajo tipajoče sesalke vatikanski maziljenci. Ako niso uspeli z izdajstvom naroda s pomočjo črnih in rjavih srajc, bodo to zaman poskušali tudi v družbi klerolašističnega brezsrajčnega peroniz-nia v Argentini, od koder se prizadevajo, da bi skupno z Vatikanom širili Paveličem »praktično krščanstvo«. To sta dve obličji imperialistične morale. ki nam je znana pod izrekom »Človek človeku volk«. Mi smo se uprli takim odnosom do ljudi že leta 1941: in danes, po desetih letih, že uspešno odgovarjamo z vsebino socialističnih odnosov. Danes so naše množice poučene o vsem, kar se godi po svetu. Zato občutijo vrednost socialistične demokracije in jo znajo ceniti. Stopnjevana aktivnost OF na zborovanjih, na predavanjih, na proslavah in slavnostih, na prostovoljnem delu. pri izobraževanju in drugod nam pravi, da ljubimo, kar je našega. To je utrdilo nove odbore, ki prav gotovo ne bodo mirovali tudi v prihodnje: pomagali bodo občinskim ljudskim odborom, ki bodo morali postati še samostojnejši. Letos jim je pomagal Okrajni ljudski odbor pri učvrstitvi njihovega dela z večjim uspehom, ker jih je usmerjal k samostojnosti. Zato so bili tudi gospodarski uspehi večji, ki pa se morajo £e mnogo povečati, ako bodo ljudski odbori hoteli imeti proračunska sredstva * smislu novega finančnega sistema. Zboljšalo se je tudi stanje v kmetijskih tadrugah. ki so se rešile pasivnosti in delajo na podlagi razumnega gospodarjenja. Zato jih kmetje štejejo za koristno gospodarsko ustanovo, ki jim je potrebna, kar tudi no sme iti mimo krajevnih ljudskih odborov. Kmetijske delovne zadruge so obračunale »š starimi tradicijami« in posameznik jim ni več merilo. Spoznale so Potrebo vestno vodenega knjigovodstva, ®ko se hočejo gospodarsko uveljaviti v tekmovanju s sproščeno trgovino, kj i* ‘e napolnila skladišča. S tem računajo *udi zasebni kmetje, kajti njihovi dohodni ne bodo več odvsini od odstopanja ?®n, marveč samo od vloženega dela. marveč samo ou iiojbub*« uci«. Ldarec špekulaciji pomeni vsekakor pre- '•uarec šp______... ...--- ®ejšnje zboljšanje življenjske ravni dednega človeka. Odločilni činitelj v našem zasavskem gospodarstvu pa so in ostanejo naša industrijska podjetja, ki dajejo našemu okraju značaj; zato z veseljem in zani-Jjmjem spremljamo njihov napredek, t-omentarna v Trbovljah je dosegla svoj ?0«podarski načrt žo 28. novembra t. 1. j" od tedaj naprej pomaga a svojo pro-jVodnjo industriji cementa v Sloveniji, v celoti doseže planske naloge. Ceneno rudarske delavnice v Trbovljah so ,vršii# STOj gospodarski načrt 14. de-*®mbra, steklarna v Hrastniku je do-v®gla svoj proizvodni načrt po vrednosti j* 12. decembra, po količini pa ga bo "Rogla še pred novim letom. Tudi pa-?.lruica v Radečah je dosegla svoj koli-nnski načrt že 10. decembra, po vred-®st| pa ga ho dosegla do konca leta le k tožiti prizadevanjem zaradi pnmanj-?n_ia surovin zn izdelovanje dragega pa-Elektrarna v Trbovljah se nahaja Posebnem položaju: ker imajo vodne l^^ktrarne prednost iz gospodarskih raz kalorična elektrarna le dopolnjuje * novih TIH n tri il Vil«! /Jirildi n« lin n|'hovo zmogljivost, zarndi Česar ne nos*t| svojega načrta ne po vi bo vred- j. s*l ne po količini. Rudnik Trbovlje-i ,astuik predvideva izvršitev svojega 1 ,u®ga načrta v bližnjih dneh; njegova nnsnia največja zasluga je ta, da se je 5 ?P?darsko učvrstil in postal gospodar p 'užaja. Rudnik v Zagorju je izvršil br • . ' n,,oniK T /,agarju je izvršil H>šn*nn določeni petletni načrt, svoj le >nii povečani proizvodni načrt pa bo težko dosegel, ker je bil zasnovan na podlagi nakupa 6trojev v tujini, ki pa jih še ni dobil. Trditi smemo, da je vodilna industrija v našem okraju opravila svoje naloge častno, ako upoštevamo dosežene uspehe in ovire. Zato so njeni kolektivi lahko ponosni in zaslužijo v prizadevanju za dvig naše materialne življenjske ravni vso pohvalo. Ako smo poudarili splošni dvig naše materialne življenjske ravni, moramo pogledati še njeno drugo plat, t. j. kulturno vsebino socialističnega življenja. Reči smemo, da smo tudi v tem pogledu mnogo napredovali v boljših medsebojnih odnosih in da čutimo vedno večjo potrebo po kulturno-prosvetnem izživljanju. Knjižnice, sindikalna in kulturno-umetniška društva, godbe, pevski zberi, gledališča in še druge ustanove so vršile svoje kulturno poslanstvo; šole pa se prizadevajo z vso skrbjo, da bi jih naša družba vedno bolj podpirala pri vzgoji mladine. Take so naše kulturne in prosvetne težnje, ki dajejo vsebino in toplino socialistični družbi. S to vsebino je rasla tudi naša politična zrelost v odnosu do skupnosti, v kateri smo uveljavili načelo, da bodi človek človeku človek. S sovraštvom in prezirom do vsakih drugačnih odnosov stopajmo v novo leto 1952, v katerem želi delovnemu ljudstvu mnogo uspehov 00 OF Trbovlje Naša armada je odslej Jugoslovanska ljudska armada Vrhovni komandant oboroženih sil in minister ta narodno obrambo, maršal Jugoslavije, Josip Broz-Tito je ob 10. obletnici ustanovitve naše Jugoslovanske armade podpisal ukaz, da se naša Armada zaradi svojih zaslug in povezanosti z našim ljudstvom imenuje odslej Jugoslovanska ljudska armada. Najvišja odlikovanja junakov iz narodnoosvobodilne vojne Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je izdal več ukazov o podelitvi najvišjih odlikovanj ob 10. obletnici ustanovitve naše Armade. S prvim ukazom je bil odlikovan z Redom narodnega heroja za brezprimerno junaštvo in požrtvovalnost v osvobodilnem boju podpredsednik in zunanji minister vlade FLRJ tovariš Edvard Kardelj. Z drugim ukazom so dobili Red narodnega heroja zvezni minister Svetozar Vukmanovič-Tempo, predsednik Prezidija Sabora LR Hrvatske Karlo Mrazovič, član Vlade LR Slovenije Viktor Avbelj, predsednik Prezidija LR Bosne in Hercegovine Vlado Segert in predsednik Zveze sindikatov Slovenije Janko Rudolf. S tretjim ukazom je bil podeljen Red narodnega heroja 45 junakom, med njimi znanima junakoma iz slavnega pohoda na Štajersko Jožetu Klanjšku-Vasju in Janku Sekirniku. S četrtim ukazom je bil podeljen Red svobode generalnemu polkovniku Ivanu Gošnjaku in generalnemu polkovniku Koči Popoviču. S petim ukazom pa je bil podeljen Red narodnega heroja okoli 80 junakom iz osvobodilnega boja, med njimi borcema iz Trbovelj Francu Salamonu in Gustlu Vresku. NARODNI HEROJ FRANC SALAMON Franc Salamon se je rodil leta 1892 v Trbovljah in je bil sin rudarja. Postal je tudi sam rudar. Ze kot mlad fant je videl poštenega in pridnega rudarja pri njegovem delu, videl njegovo trpljenje, videl pa tudi, da uživajo sadove tega težkega dela drugi, ne tisti, ki dela in se trudi. Spoznal je krivico, ki se godi pridnemu in poštenemu delavcu ter je iz vse duše zasovražil družabni red, ki dovoljuje to brezprimerno izkoriščanje delovnega človeka. Stopil je v delavsko gibanje in postal socialist - komunist. Globoko je veroval, da pride čas, ko bo zmagala pravica nad krivico, ki se je godila delovnemu človeku. V Trbovljah so bili nekoč težki časi za socialiste in komuniste, tako težki in hudi, da je marsikdo klonil glavo; ni pa bilo tega pri Francu Salamonu. Silna in globoka je bila vera Franca Salamona, da bo zmagala pravica: zato je v časih najhujšega preganjanja bor- cev za delavske pravice ostal neomajen in hraber. S svojo globoko vero v zmago pravice je bodril omahujoče k vztrajanju, k nadaljnji borbi. Bil je za to preganjan, bil je v ječi, bil je brez službe, pregnan je bil v tujino, vendar pa ni omahnil. Bil je junak, bil je heroj. Za svojo veliko vero v zmago pravice in resnice je dal tudi življenje. Leta 1943 je bil ustreljen v Srbiji in je padel kot idealen borec za svetlejšo .prihodnost delovnega človeka. Naša oblast je cenila velike zasluge tega idealnega borca za pravice delovnega človeka in mu podelila naslov narodnega heroja. Če je kdo naših revirskih borcev zaslužil veliko čast tega naslova, potem je bil med prvimi Franc Salamon. — Večna mu slava! Rudarji na obisku pri maršalu Titu Delovno ljudstvo okraja Trbovlje je sklenilo, da za 10. obletnico JA pokloni vrhovnemu vodji JA, maršalu Titu, lopo sliko. Ta slika, ki jo je izdelal nkadenj-ski slikar Slavko Pengov, prikazuje moment iz stavke zasavskih rudarjev leta 1934. Delegacija, sestoječa iz najboljših borcev revirjev, tov. Jožeta Heglerja, direktorja CRD v Trbovljah, tov. Jožeta Pikla, sekretarja MK KPS Trbovlje, tov. Franca Kltikeja, prvoborca in nosilca spomenice iz Zagorja ter tov. Antona Sihurja. večkratnega udarnika steklarne v Hrastniku, je odšla v Beograd, da izroči darilo maršalu Titu. Maršal Tito je sprejel to delegacijo dne 22. decembra dopoldne ter se je zahvalil delovnemu ljudstvu okraja Trbovlje za darilo in čestitke. Rnzgovarjal se je z delegati o življenju in potrebah prebivalstva trboveljskega okraja, o delu rudarjev in razvoju njihovih podjetjj. Popravilo komore za žvepleno kislino r kemični tovarni ▼ Hrastnika SLOVESNA PROSLAVA PRAZNIKA NASE LJUDSKE ARMADE Po vsem trboveljskem okraju so I dne 21. in 22. decembra slovesno proslavili praznik Jugoslovanske ljudske | armade. Zelo lepo so praznovali dan naše Armade v Trbovljah. Ta slovesnost je bila v Delavskem domu. Proslave se je udeležila trboveljska javnost polnoštevilno, med njimi predstavniki JA, ljudske oblasti, Partije in Osvobodilne fronte. Slovesnost je odprl sekretar ZB NOV mesta Trbovlje, slavnostni govor pa je imel major JA, tovariš Guštin. Sledil je simbolični prikaz razvoja naše Ljudske armade od leta 1941 do danes v besedi, pesmi in recitacijah. Trboveljska delavska godba je med odmorom zaigrala nekaj glasbenih komadov, ob zaključku pa državno himno. Na dan 22. decembra pa je klub rezervnih oficirjev v Trbovljah priredil v Domu kulture družabni večer, ki so se ga udeležili med drugim tudi prvoborci iz leta 1941. Prijetno presenečeni so bili vsi, ko je stopil v dvorano narodni heroj Semič Stane-Daki; bil je toplo sprejet od vseh. Sledil je kulturni program godalnega kvarteta ter samospevi pevke-domačinke, tovarišice Vidergar-Tomšičeve. Prvoborcem iz leta 1941 je OO ZB NOV Trbovlje izročil ta večer lepe spominske plakete, političnim delavcem od 1941 dalje pa je okrajni komite LMS Trbovlje podaril v spomin prav tako lične plakete. V imenu vseh obdarovanih prvoborcev se je zahvalil za to lepo pazljivost tov. Franc Umek; obljubil je v imenu vseh, da bodo vsi odlikovanci tudi v bodoče stali vedno v prvih vrstah graditeljev socializma. V počastitev 10. obletnice JA so sindikalne podružnice v Trbovljah tekmovale v šahu, streljanju in kretanju po azimutu (po geografski karti); prvo mesto v tem tekmovanju si je osvojil aktiv CRD Trbovlje, ki je dobil v spomin lepo diplomo ter prehodni pokal padlega revirskega borca - športnika Nandeta Šuštarja. Kakor smo zvedeli, so Dan JA dostojno praznovali tudi v Zagorju, Hrastniku in Radečah kakor tudi drugih krajih našega Zasavja. V Hrastniku so iepo počastili praznik JA Med najlepšimi proslavami v zadnjem času je bila počastitev praznika JA v Hrastniku. Na predvečer Dneva JA so v Hrastniku organizirali napad na svoj kraj z enotami PLZ, člani predvojaške vzgoje in Zveze borcev; napad in potek vaj je uspel prav dobro. Zvečer je bila tamkaj v Mladinskem domu lepa slovesnost na čast 10-letnice naše Armade; dvorana je bila nabito polna. Slavnostni govor je imel direktor hrastniške gimnazije, na kar je sledil koncert godbe na pihala SKUD »Aleša Kaple«. ...in v Zagorju Tudi v Zagorju so dostojno počastili Dan JA. Ze dan pred proslavo so z javnih poslopij in privatnih hiš plapolale zastave, izložbena okna so bila lepo okrašena, na propagandnih deskah pa smo videli lično izdelana vabila na slavnostno akademijo; zato je bila udeležba na akademiji še lepša. Sedeži so bili razprodani že v predprodaji. Kdor si ni preskrbel vstopnice prej, je moral stati. Po slavnostnem govoru tov. Ferda Ferluge smo videli lep spored, kjer so sodelovali SKUD »Vesne«, osnovne šole in gimnazije ter glasbena šola. Ob tej priliki so razdelili priznalne diplome društvom in organizacijam, ki so dosegli v 6-mesečnem tekmovanju najboljše uspehe; diplome so dobili: od GČ ZB NOV v Ljubljani in od OO ZB NOV Trbovlje gasilsko društvo rudnika Zagorje ter krajevni odbor RK Zagorje, od OOZB NOV Trbovlje pa krajevna ZB NOV v Zagorju, avto-moto društvo Izlake-Mlinše in radioamaterski klub Izlake-Mlinše. Od GO ZB NOV v Ljubljani so prejeeli diplome še Aeroklub »Proletarec« v Zagorju, krajevna organizacija PLZ v Zagorju, krajevni odbor RK Trojane, krajevni odbor RK Kisovec in aktiv LMS v Izlakah ter Elektro-strojna zveza na rudniku Zagorje, ki je dobila še darilo v knjigah. Ljudska univerza v, Zagorju dela Pretekli petek eo imeli v Ljudski univerzi v Zagorju predavanje iz cikla »Nastanek in razvoj človeka«. To snov je obdeloval ravnatelj državne nižje gimnazije v Zagorju, tov. prof. Janko Kumer, ki je svoje zanimivo predavanje objasnjeval e skioptičnimi slikami. Na predavanje je prišlo okrog 200 poslušalcev, med njimi pa samo 60 odraslih; opazila se je slaba udeležba rudarjev. Drugič bi želeli, da prireditelji poskrbe, da bo predavalnica zakurjena, ker je v hladni dvorani pač neprijetno sedeti. In ravno to je vzrok, da predavanja niao bolj« obiskana. V zadnjih dneh po svetu NAJVAŽNEJŠE VPRAŠANJE NA ZASEDANJU OZN — RAZOROŽITEV Pariz, kjer se vrši šesto zasedanje Generalne skupščine OZN, je še vedno središče mednarodne pozornosti; v zadnjem tednu je bilo najvažnejše vprašanje razprava o razorožitvi v političnem odboru. O razorožitvi se je mnogo govorilo; posamezni delegati so unesli stališče svojih vlad, končno pa je bila sprejeta resolucija držav Zahodnega bloka. Delegati sovjetskega bloka so glasovali proti, zastopniki držav Bližnjega in Srednjega vzhoda so se pa glasovanja vzdržali. V resoluciji, ki je bila izglasovana, se poudarja, da morajo Združeni narodi pripraviti načrte za omejitev in znižanje oboroženih sil, vse to delo pa naj bi nadzoroval mednarodni organizem, ki bo pod oblastjo Varnostnega sveta. Sprejetje sklepa o pripravi načrta za razorožitev je eden izmed najvažnejših zaključkov tega zasedanja, saj živi ves miroljubni svet v strahu pred novim svetovnim spopadom. Kakor povsod, so tudi pri tem sklepu predstavniki SZ in njej podrejenih držav ponovno dokazali, da si ne žele pomiritve med državami, pač pa jim je na tem, da traja mednarodna napetost dalje. V zadnjih dneh je nastala v palači Chaillot tišina, to pa zaradi božičnih praznikov in novoletnih počitnic. Važna v dosedanjem zasedanju OZN je nadalje ustanovitev obrambnega poveljstva za Srednji vzhod. Ob tej priložnosti so delegati SZ napadli zahodne velesile, da je to poveljstvo naperjeno proti njej. V Parizu so obravnavali tudi nemško vprašanje oz. volitve v Nemčiji; sprejeli so sklep, da se določi posebna komisija, ki bo nepristranska in bo kot taka vodila potek volitev. Vzhodna Nemčija pa je sporočila, da ne bo dovolila komisiji vstopa na ozemlje Vzhodne nemške republike. Iz tega sledi, da je izvedba svobodnih volitev v Nemčiji težko vprašanja in da bo Nemčija ostala še nadalje centralna točka, okrog katere se sučejo tudi ostali problemi, ter je kamen spotike med Vzhodom in Zahodom. SUEŠKI PREKOP — OBMOČJE STALNIH INCIDENTOV O sestanku egiptovskega zunanjega ministra Šalah El Dina z angleškim ministrom Edenom ni dobiti nobenih poročil; časniki pišejo, da se bosta oba državnika ponovno sešla, čim pride Eden iz Washingtona. Medtem, ko so razni razgovori, kako priti do ureditve egiptovskega vprašanja, nastajajo ob Sueškem prekopu novi incidenti; tako je skupina Egipčanov razstrelila most, ki je vezal britansko garnizijo v Suezu z izviri pitne vode, spet druga skupina pa je miniralo železniško progo z namenom, da poškoduje britanski vlak, ki pa je bil le malo poškodovan. Poskušajo pa tudi na drug način uprizarjati y,emire; tako se metali ročne bombe na britanske čete. Značilen je ukrep generala Erkinsa, poveljnika angleških čet v Egiptu, ki je izdal ukaz pripadnikom britanskih garnizij, da štejejo oborožene Egipčane v območju ■Sueškega prekopa kot sovražnike; vse Egipčane, ki bodo nosili orožje, v bodoče ne bodo več izročali egiptovskim oblastem, marveč bodo o njih usodi odločali Britanci. Tuje agencije so mnenja, da ima ta korak lahko daljno-, sežne posledice; kako se bodo dogodki razpletali, bomo še videli. V KOREJI PO POLŽEVO NAPREJ Pogajanja v Koreji napredujejo zelo počasi; kakor izgleda, do konca leta ne bo prišlo do premirja, akoravno so Kitajci privolili v izmenjavo čet po sklenitvi premirja. Dobro poučeni krogi trdijo, da bo vprašanje ujetnikov za obe stranki še zelo težaven problem. Praznik Ljudske armade smo dočakali z uspehom Glavni odbor ZB NOV Slovenije je pozval meseca julija vse ustanove, družbene organizacije in društva na 6-mesečno tekmovanje v počastitev 10. obletnice ustanovitve naše JA. Tega tekmovanja se je udeležil tudi naš okraj; doseženi uspehi dokazujejo, da je naše ljudstvo s svojo hrabro Armado povezano neločljivo. Najboljša je ZB NOV v Čečah Krajevna organizacija ZB NOV v Čečah se je med tekmovanjem organizacijsko učvrstila; v svojo sredo je sprejela nove člane, ki so to zaslužili. Krajevna zveza borcev v Čečah je organizirala odkritje spominske plošče partizanom, ki so padli med vojno pri Vr-harju v Čečah. Da so odkrili to ploščo, so napravili več prireditev, kjer so zbrali potrebna denarna sredstva za ta spomenik. Meseca novembra se je krajevna organizacija odlikovala s prireditvijo partizanskega marša na Mrzlico, kjer so sodelovala vsa društva in organizacije. Zveza borcev v Čečah je razdelila med kmete raznovrstno blago v vrednosti 50.000 din; to blago so dobili kmetje, ki so med NOV najbolj podpirali partizane. V gasilski četi so organizirali nadalje redno izvenarmadno vzgojo, ustanovili pa tudi strelsko družino. Skrbeli so prav tako za strokovno izobrazbo svojih vaščanov s prireditvijo raznih gospodarskih predavanj. ZB v Čečah je lepo proslavila 29. november ter se pripravlja, da dostojno proslavi 22. december, praznik JA. Z vztrajnim in pravilnim delom je ta organizacija pripomogla v veliki meri, da se vrši v njenem kraju redna izvenaremadna vzgoja. Tudi Trboveljčani so med najboljšimi Mestni odbor ZB NOV je v zadnjih mesecih tekmovanja dosegel lepe uspehe. Ta organizacija pripravlja odkritje spomenika padlim borcem ter je s prireditvijo velike tombole zbrala 800.000 dinarjev za stroške tega velikega spomenika; z deli na njem bodo začeli spomladi. Zveza je organizirala nadalje velik partizanski miting ter uspešni partizanski marš v Hrastnik, kjer je sodelovalo preko 400 članov ZB, obveznikov pred-vojaške vzgoje in kulturnikov. Ta zveza dela tudi na ustanovitvi kluba rezervnih oficirjev. Za 22. decembra pripravlja veliko tekmovanje v teku, odbojki, streljanju in drugih fizkulturnih disciplinah; 22. december bo proslavila s slovesno akademijo na predvečer Dneva JA, dne 22. decembra pa bo organizirala večer rezervnih oficirjev, na katerem bodo prvoborci odlikovani s podelitvijo spominskih plaket. Krajevna ZB v Hrastniku ne zaostaja za Trbovljami; sodelovala je pri partizanskem maršu 2. decembra, prav tako pa tudi na partizanskem pohodu na Kal v novembru. V organizacijskem pogledu zaznamuje ta ZB dober napredek. Zveza borcev v Zagorju je priredila pohod na grob padlega revirskega borca Lojzeta Hohkrauta na Plešah, kjer je bila leta 1941 ustanovljena prva revirska partizanska četa. Odkrila je nadalje spomenik med Zidanim mostom in Hrastnikom padlim borcem in minerju 2užeku. Priznanje zasluži tudi krajevna ZB na Dolu pri Hrastniku, kjer se je njen odbor redno sestajal. Organizirala je več kulturnih prireditev, opravila nad 500 udarniških ur za postavitev spomenika padlim borcem, prav tako pa spre- Rešitev korejskega vprašanja bi bila lažja, če bi se tako na eni kot drugi strani zavzeli z večjo resnostjo za premirje, oba nasprotnika bi morala nadalje v marsičem popustiti, če hočemo priti do toliko zaželenega miru, ki je človeštvu toliko potreben. Da tega žal ni, je krivo — nezaupanje. Nezaupanje je strašna bolezen, ki grozi, da upro-pasti svet... jela v svoje vrste številne nove člane. Sodelovala je pri vseh večjih prireditvah. Center pred vojaške vzgoje je med najboljšimi in to po zaslugi ZB. V predvojaški vzgoji je najboljši center steklarne Hrastnik V počastitev 10-letnice JA so tekmovali po načrtu tudi predvojaški centri. Med 14 centri je najboljši center steklarne v Hrastniku, kjer je obisk pred-vojaškega pouka 90%. Napravili so si fizkulturni in inženirski poligon s preprekami, kjer se izpopolnjujejo v svojem znanju. Center ima najlepše urejen kabinet. Večina mladincev centra je včlanjena v fizkulturnih in kulturnih društvih. Obvezniki tega centra so opravili preko 500 udarniških ur pri pripravi in ureditvi predmetov potrebnih za učenje. Dobre uspehe so dosegli tudi mladinci centra rudnika Trbovlje-Hrast-nik. Pouk je reden ter ga obiskuje 92% obveznikov. Tudi ta center ima svoj kabinet. Organiziral je več praktičnih vaj s pohodi na Partizanski vrh, na Kum pa tudi s prebrodenjem Save. Ti obvezniki so se odlikovali na partizanskem maršu 2. decembra v Hrastnik. V centru je bilo 9 predavanj o JA in NOV. Večina mladincev je včlanjena v športnih društvih. Med uspešnimi centri so še Dol pri Hrastniku, CRD v Trbovljah ter v Papirnici Radeče, kjer je udeležba pouka nad 90 odstotkov. V tekmovanje so bili vključeni vsi centri predvojaške vzgoje, vendar so ostali dosegli manjše uspehe. Tekmovanje protiletalske zaščite V tej organizaciji so bili najboljši Hrastničani, kjer je PLZ krajevnega ljudskega odbora med tekmovanjem organizirala in dovršila sanitetno, kemijsko in obveščevalno šolo ter dopolnila vrste PLZ s 25% rezervo. V Hrastniku so organizirali dva tečaja, ki ga je obiskovalo 70 članov. V času tekmovanja so izvedli 11 praktičnih vaj; vsa ostala dela lepo napredujejo. Uspehe je dosegla tudi PLZ v Trbovljah, kjer so imeli 4 strokovne tečaje, ki jih je obiskovalo 255 članov PLZ. Tukaj so si uredili sobo ter jo uredili s potrebnim inventarjem. Vse naloge so izpolnili 100 odstotno. V tekmovanju so se odlikovali tudi PLZ krajevnega ljudskega odbora v Zagorju, Kemična tovarna Hrastnik in v cementarni v Trbovljah. Lepi uspehi gasilskih društev Gasilska društva v okraju Trbovlje so imela v šestmesečnem tekmovanju 119 suhih in 88 mokrih vaj, nadalje 4 sektorske in 1 okrajno vajo. Organizirali so 2 mladinski vaji ter dve vaji skupno s PLZ. Gasilci so opravili v mesecu septembru Uspešno okrajno mladinsko tekmovanje v Izlakah. Zveza je organizirala tudi člansko tekmovanje; vseh vaj, ki so imele značaj tekmovanja, se je udeležilo 2844 članov, 398 članic in 1073 mladincev. Med tekmovanjem so gasilci gradili in popravljali svoje gasilske domove ter napravili še razna druga dela, kjer imajo skupno 3167 udarniških ur. V tem času so gasilci organizirali 7 kulturnih ter 2 zabavni prireditvi. Na novo so ustanovili dve gasilski društvi na vasi ter vključili v gasilske vrste 51 novih članov, 22 žena in 20 pionirjev. V času tekmovanja so imeli 73 predavanj o protiletalski zaščiti. Najbolj so se odlikovala gasilska društva mesta Trbovlje, na Kleku, na rudniku Zagorje ter v Hrastniku in Radečah. Tekmovanje fizkulturnih in planinskih društev Tekmovanju so se odzvala tudi fiz-kulturna in planinska društva. Planinci v Trbovljah so pridobili v času tekmovanja 202 nova člana, pobrali članarino stoodstotno, organizirali pa tudi 6 množičnih in 20 skupinskih izletov, nadalje dva vzpona v triglavsko pogor- je; pri elektrifikaciji planinske koče so opravili 906 udarniških ur. SŠD »RUDAR« V TRBOVLJAH V tekmovanju so bile aktivne nogometna, košarkarska, kolesarska in smučarska sekcija ter šahisti. Predvsem so se odlikovali košarkarji, ki so si uredili svoje lastno igrišče. V igri so tretji v Sloveniji. Nogometaši so organizirali dva pokalna turnirja na čast JA, udeležili so se streljanja in partizanskih pohodov. Pri gradnji stadiona, športnega doma ter pri ureditvi košarkaškega igrišča so opravili nad 1450 udarniških ur, pri smučarski skakalnici pod Kumom pa 730 ur. PLANINCI V HRASTNIKU V AO v Hrastniku so se dobro odrezali; organizirali so 7-dnevni alpinistični tečaj, napravili 63 vzponov ter partizanske pohode. V prostovoljnem delu so si tamkaj uredili svoj lokal, popravili pota na Kal in Kum, za planinsko kočo na Kalu pa pripravili drva za zimo; pri vseh teh delih imajo nad 480 udarniških ur. PLANINSKO DRUŠTVO ZAGORJE JE IMELO USPEHE Zagorski planinci so elektrificirali svojo kočo na Sv. Gori, pod Cemšeni-ško planino pa so uredili novo kočo, ki je oskrbovana vse leto. Med TD so najboljši v Radečah V tekmovanju so se dobro pokazali telovadci v Radečah; skončali so dela na adaptaciji telovadnega doma, kjer so napravili nad 550 udarniških ur. Priredili so tudi propagandne nastope na vasi. Lep uspeh so dosegli s telovadno akademijo, število telovadcev pa dvignili za 30 novih članov. Tekmovanja na čast JA so se udeležili še ribiči in lovci; predvsem se je odlikovala lovska družina v Hrastniku, pohvalo pa zasluži tudi radioamaterski krožek Mlinše-Izlake. Tekmovanja so se udeležila še številne druge organizacije in društva; navedli smo le najboljše oz. tiste organizacije, ki so vodile o tekmovanju evidenco. Na podlagi predloženih poročil in pregleda dela v tekmovanju na čast JA se je okrajni koordinacijski odbor skupno z OO ZB NOV Trbovlje odločil, da podeli za požrtvovalnost in uspehe v tekmovanju priznalne diplome sledečim organizacijskim skupinam: Centri predvojaške vzgoje: steklarna Hrastnik, rudnik Trbovlje, Hrastnik, papirnica Radeče, KLO Dol pri Hrastniku in CRD Trbovlje. Organizacija ZB NOV: krajevna zveza borcev Čeče, Hrastnik, Zagorje, Trbovlje in Dol pri Hrastniku. Organizacija RK: mestnemu odboru RK Trbovlje in Zagorje. Organizacije PLZ: KLO Hrastnik, MLO Trbovlje, cementarna Trbovlje in kemična tovarna Hrastnik. Gasilska društva: Klek, Trbovlje- mesto, Radeče-mesto, Hrastnik in rudnik Zagorje. Sindikalne organizacije: podružnica drž. ustanov OLO Trbovlje, cementarna Trbovlje in elektrarna Trbovlje. Ljudska tehnika: radioamaterski klub Mlinše-Izlake in avto-moto klub Mlinše-Izlake. Fizkulturna in ostala društva: TD »Partizan«, Radeče, SSD Rudar, Trbovlje, Planinsko društvo Trbovlje in AO Hrastnik. Dokončna upravno-tentorialna RAZDELITEV OKRAJA TRBOVLJE Razprava o novi upravno-teritorialni razdelitvi okraja Trbovlje, v kateri je poleg upravnih in oblastvenih organov sodelovala najširša javnost, je končana. Prvotno objavljeni predlog o novi upravno-teritorialni razdelitvi našega okraja, ki je bil priobčen v 46. številki našega lista, je komisija za izgradnjo ljudske oblasti na OLO Trbovlje na podlagi ponovne in temeljite proučitve ter na osnovi konferenc državljanov in zborov volivcev nekoliko spremenila in v novi obliki predložila odločilnim republiškim organom v potrditev. Število v prvem in drugem, dokončnem predlogu navedenih bodočih občinskih ljudskih odborov ostane nespremenjeno, torej 15. Od dosedanjih samostojnih KLO se opuste oz. priključijo sosednjim ljudskim odborom KLO Dobovec, Gabersko, Čeče, Mamo, Turje, Breg-Vrhovo, Jagnjenica, Kotredež in Loke-Kisovec. KLO Čemšeni.k, ki je bil po prvotnem predlogu določen, da se opusti, ostane v nadalje, prav tako ostane KLO Polšniik še v naprej v območju OLO Ljubljana-okolica. Po zadnjem, definitivnem predlogu komisije za izgradnjo ljudske oblasti OLO Trbovlje, bo bodoča upravno-teritorialna razdelitev okraja Trbovlje naslednja: 1. Občinski ljudski odbor Trbovlje; pridružita se mu dosedanja KLO Ga-nersko in Dobovec v celoti, del KLO Čeče z vasmi Sv. Marko delno, Sv. Katarino delno, vas Ojstro v celoti, del Knezdola, vas Čebine Iz KLO Kotredež ter planinska koča na Mrzlici. Območje novega obč. ljudskega odbora Trbovlje bo obsegalo 5277 hektarov z okrog 17000 prebivalci. 2. Občinski ljudski odbor Hrastnik; v njegov sestav se priključi ostali del dosedanjega KLO Čeče z vasmi Raven, Goveji potok, del Zgornjega Bobna ter naselji Gorenci in Ptičja vas, V ostalem ostane KLO Hrastnik nespremenjen. 3. Občinski ljudski odbor Dol pri Hrastniku; ta bo obsegal dosedanji KLO Dol pri Hrastniku, pridružita pa se mu v celoti dosedanja KLO Mamo in Turje. Obsegal bo 2815 hektarov z 2622 prebivalci. •••••••••••••••••••••••C' Hermann Wagner: KDO IMA PRAV? Na svetu so ženske, ki imajo prav, in žive spet na svetu ženske, ki na* prisilijo, da jim damo prav. Zenske, ki si znajo izsiliti pravico, da imajo prav, nimajo prav, kajti nikakor ni treba, da nekaj dobe, česar ne zaslužijo, vse tiste ženske pa, ki imajo prav, se za svojo pravico ne bodo potegovale, ker pridejo do nje brez truda. Prve so prepirljive, druge pa pametne. V obeh primerih so to seveda zakonske žene. Sr Poznal sem neko ženo, ki ni imela nikdar prav, a *i je znala po pravico izsiliti. Sredstva, ki se jih je posluževala za dosego svojega cilja, so bila različna, vendar pa vsa podobna v tem, da so vedno delala velik hrup. In ta žena je nekega dne rekla svojemu možu; »Jutri je četrtek. Ker ima jutri gospod policijski inšpektor rojstni dan, mu pojdeva čestitat1* Mož pa ji je odgovoril tiho in ponižno: »Dragica, v zmoti si. Jutri je šele sreda in ne četrtek, sicer pa v četrtek nima rojstnega dne gospod policijski inšpektor, pač pa morava iti pojutrišnjem k soprogi davčnega ravnatelja, da ji čestitava za god.* Ni še mož izgovoril svojih tihih in ponižnih besed, že se je začela njegovi ženi od razburjenja tresti spodnja ustnica. »Pa če ti pravim, da je jutri četrtek!* zavpije nad njim vsa divja. Ves ponižen ji mož prinese koledar, da se sama prepriča, da ima on prav in ne ona. »Poglej, dragica, koledar ne laže, smeva se nanj popolnoma.. .* Ni še mož izgovoril stavka do kraja, že mu žena strga koledar iz rok in ga trešči ob tla. »Jutri je četrtek,* zavpije nad njim žena vsa iz sebe, »in midva greva čestitat!* Kaj je hotel storiti mož? Sla sta čestitat; seveda sta se pri policijskem inšpektorju na vso moč osmešila, pri soprogi davčnega ravnatelja pa silno zamerila. »No,* mu je rekla žena, ko sta prišla domov, »te najine blamaže si kriv ti!* »Jaz? Na kak način vendar?* jo pogleda mož ves osupel. »Da, ti, prav ti/ Ali ti nisem pravila, da ima soproga davčnega ravnatelja god, ne pa da je rojstni dan gospoda policijskega Inšpektorja?* »Toda oprosti, tjubica, to sem vendar trdil jaz!* Ženine oči so se bliskale. »Kaj pravil? Tl — tl, da sl to dejal ti?« »Da, jaz sem bil to!* je pristavil mož resno in ponižno. Tisti trenutek je nekaj silno žaro-, potalo; žena je treščila dragoceno vazo na tla. Vila si je roke in vzdihovala: »Kaj takegat Sedaj trdi ta človek, da je bil to on in ne jazi On, on, vedno on! Moj bog, uboga vaza! Ubil jo je! Grozno! Kakšnega človeka sem si nakopala na vrat!* Poznal sem tudi neko drugo ženo, ki je storila svojemu možu krivico, ker je pustila, da je imel on prav. In ta žena je dejala nekega dne svojemu motu: »Poslušaj, Janez, ali se ti ne zdi, da je že skrajni čas, da si kupim novo obleko?* Mož je nagubančil čelo, napravil strog obraz in rekel: »Ne!* »In zakaj ne, če smem vprašati?* »Ker je brez potrebe!* ji odgovori mož. »Nikakor ni prav, da je žena, ki ima že dva otroka, nečimrna in lišpava. Obleka od lanskega leta je še vedno dobra. Konec besedi!* Zena se je nasmehnila, prikimala in rekla; »Kakor veš, Janez!* Kmalu nato sta bila oba povabljena na neko slaimost in smemo trditi, da obleka, ki je prišla v njej na slovesnost njegova žena, ni bila zdaleč nečimrna in lišpava. »Tvoja žena,* mu je rekel neki intimni prijatelj, »je še vedno zelo zala ženska, toda oprosti, ali se ti ne zdi, da je le nekam preveč skromno oblečena?« V družbi je bila tudi neka oddaljena sorodnica. Prišla je k Janezu, gledala njega in njegovo ženo, končno pa dejala zelo posmehljivo: »Vel kaj, Janez, zdi se ml, da so te slabi časi, ki v njih živimo, napravili sitno skopušnega.* Seveda je bil mož, ki je bil nazadnje le kolikor toliko nečimrn, ob teh opazkah ves iz sebe. Ko sta prišla z ženo domov, jo je obsul s kopico očitkov: »Vsega tega si kriva ti! Blamiraš me in smešiš, delaš me v družbi popolnoma nemogočega. Ali ni tvoja dolžnost, da skrbi! za to, da si vsaj dostojno oblečena? Malomarna si, zanemarjaš se in delaš mi sramoto!* »Dragi mo) Janez, če ima žena dva otroka.. .* »... imaš pa tudi moža, ki ga ne smeš smešiti! Zahtevam od tebe enkrat za vselej, da hodiš oblečena tako, kot se za naju spodobi!* In žena se je ob teh besedah svojega moža spet nasmehnila, prikimala in rekla: »Kakor veš, Janez/* Pa je odšla še drugi dan k šivilji, si naročila tri elegantne obleke, kupila si je štiri pare čevljev, pet klobukov, šest bluz in deset parov najfinejših nogavic. Vse to je seveda stalo mnogo tisočakov. Kakor smo že rekli: So na svetu možje, ki nimajo prav, in možje, ki se jim zgodi krivica. Tisti, ki nimajo prav, plačajo to vedno z denarjem, in tisti, ki se jim zgodi krivica, plačajo to prav tako z denarjem. V obeh primerih so to seveda le petični zakonski možje. 4. Občinski .ljudski odbor Zidani most ostane kot dosedaj. 5. Občinski . ljudski odbor Loka pri Zidanem mostu; temu se priključi celotni KLO Breg izyzemši zaselka Jelše. Bo-doči obč. ljudski odbor Loka pri Zid. mostu bo obsegal 2412 hektarov ter imel 1250 prebivalcev. 6. Občinski ljudski odbor Radeče bo obsegal dosedanji KLO Radeče ter KLO Vrhovo in KLO Jagnjenico. Imel bo okrog 4300 prebivalcev s 5205 hektarov zemlje. 7. Občinski ljudski odbor Podkum ostane kot dosedaj. 8. Občinski ljudski odbor Dole pri Litiji bo obsegal poleg dosedanjega KLO Dole pri Litiji še del KLO št. Lovrenc iz okraja Trebnje in sicer zaselke Pod-strne, Mlake. Sadeži, Javorje, Bobneči vrh. Gradišče, Prelesje, Dobje, .felševce,« Strmec. Brise, Reka in Predlog ter gospodarstvo tov. Franca Zobec iz Raven- 9. Občinski ljudski odbor Razbor bo obsegal poleg dosedanjega KLO Raz bora še del KLO Breg ter vasi Cirje, Podgorica in Dole iz KLO Šmarje iz okraja Krško; zaselek Polana iz KLO Jurklo' šter iz okraja Celje-bkoliica. 10. Občinski ljudski odbor Zagorje! pridružita se mu dosedanja KLO Loke-Kisovec, KLO Kotredež izvzemši vas Ce- | bine, ki se priključi, kot rečeno ž® spredaj, MLO Trbovlje. Obsegal bo 7440 hektarov ozemlja ter imel 8700 prebl' valcev. 11. Občinski ljudski odbor Senožeti; • temu odboru se priključi KLO Tima i* okraja Ljubljana-okolica razen vasi Pod-bukev. Obsegal bo 2324 hektarov ozemlja ter ime!-844 prebivalcev. 12. Ohčinski ljudski odbor MlinŠ® ostane v dosedanji velikosti, priključi P* ■sre mu naselje Viderga iz KLO Vače i* okraja Ljubljana okolica. 13. Občinski ljudski odbor Izlak* ostane kot dosedaj. 14. Občinski ljudski odbor Trojan* ostane v dosedanjem obsegu, pridobi P* vas Lamovce iz okraja Celje-okolica 15. Občinski ljudski odbor Cemšenlk ostane kot doslej. Dosedanje najnižje upravno teritori' alne enote in delo njih oblastvenih organov je bilo koncentrirano na krajevno manjše okoliše, ker je dosedanji »istem dela slonel na administrativno-operati^,' nem vodstvu vseh področij družbene dejavnosti; s prenosom podjetij v uprav-i Ijanje po delovnih kolektivih, z odprav®/ obveznih odkupov in zagotovljene Pr®'| skrbe ter prenosom drugih Številnih n*' log na družbene organe odpade potreb5 po dpravno-teritorlalno manjših enoti®' ki so hite v dosedanjem sistemu d®'* neobhodno nuine. Nove upravno-tefh0’ l rialne enote, ki predstavljalo gospoda1" | v sko zaokrožene celote z znatnimi um®*’ niml sredstvi, so porok za izvajanle **’ mouprave Hudstva po njem Izvolie#l organih bodočih občinskih ljudskih ' borov' v polnem smislu besede. Po tej upravno-teritorialni razdeli^ bo imel oknai okrog 45.000 prebivale®1 s povprečno 3000 prebivalcev na en činski 'ljudski odbor. Člani 14. terena OF Trbovlje so zgledni Možje In žene v lični atanovanjakt k<>!J ntji n« Limberku ki eo včlanjeni v 14 V| renu <>F Trbovlje, eo zavedni frontovci, vedo, da to tudi proatovoljno opravlj*"« javna dela veem v prid Tako «e Je r.bf\ nred kratkim iz trga nH»el.|a SO mož In *«lVi ki ao Iz laatne pobude vzeli lopate v ter v udnrnlAkem delu zatuli odprti r".# vodni kanal od Ouldn do kolonije. S J-j, ao nrlakočlll na pomoč rudniku v Trbovll",. ki Ima težave z delovno allo, ter mu pr'",|l Ull ttroike za to delo. hkrati pa zavaro' vodovod pred zamrznjenjem, 4 ki jih Je noail agent NKVD, in ilal ipiistll dalje. Spremljevalec me je pe- I T štirinadstropno atavbo. U je bila I zidana v obliki črke T. Ob vzdolžnem hodniku je 50 celic, v krajšem traktu pa velike zbirne celice. Odprli «o mi, mislim, celico Štev. 87. Za carskih Časov je bila določena za enega samega jetnika, zdaj pa so bila v njej kar tri ležišča. Celica je bila štiri metre dolga in dva metra široka. Bil sem sam v celici. Okno Je bilo le kvadratni meter veliko in zelo visoko nekje pod stropom, da si se moral oprijeti rešetk, če sl hotei pogledati v svetel dan. Pogledal sem skozi oikno in hitro videl, kje sem. Stavbe zaporov so bile obdane z dvojnim obzidjem. Med obema zidovoma so stale majhne hišice za vojake in uradnike. Pod večer so sedla dekleta in fantje na pragove hiš. harmonika je zapela in pleeali so. Zvoki harmonike so segali do nas v celice. Po nekaj dneh so ide poklicali k zasliševanju. Avto me ,1e prepeljal v Centralno poslopje GPU, toda niso me peljali naravnost k zasllševalnemu sodniku, temveč v klet, kjer »o imeli zapore. Vtaknili so me v samico. Ko sem hodil po hodniku, sem opazil, da so celice zasedene. Pozneje sem slišal, da ao celice v tej kleti uporabljali le za one, ki so čaksli na zasliševanje. K zasliševanju so Iz zaporov Holodnaja gora klicali med sedmo fn osmo uro zvečer, včasih celo pozneje. Zapornik je moral v kletni celici čakati, da so ga poklicali k zaslišc valnemu sodniku. Navadno so jih poklicali že lato noč. zgodilo se je ps tudi, da so morali čakati dan ali pa dva. Približno ob šestih zjutraj so odpeljali avtomobili nazaj v zapore Holodnaja gora. Zapornikov, ki so naslednji dan še morali k zasliševanju, niso jemali s seboj. Zgodilo se je celo. da zapornika ves mesec niso poslali »domov«. Takšen ukrep Je pomeril neznosno poostri tev postopka. Noč sem presedel v celici. Na kratko so ms zsslišall že dopoldne, popoldne so me pa znova odpeljali k zasllševalnemu sodniku, ki je agent NKVD. Betnikov me je sprejel z besedami: »Pravkar sem prejel iz I/ugan-ska poročilo o vas in rečem vam, kri se mi trdi po žilah od presenečenjal Saj to prav za prav ni oni Weissberg, ki smo ga doslej poznali. Mislili smo. da ste tihi znanstvenik, pa ste v resnici pravi mojster protirevolucije. Poglejte, čitajtel« Spustil se je v naslonjač in mi pomolil nekaj listov zapisnika o zasliševanju. Začel sem čitati. Po dveh straneh sem položil liste na mizo tn vprašal Resnikova: »Tovariš zasliševalni sodnik, povejte mi. prosim, odkrito in pošteno. ali vi vsemu temu verjamete, ali pa me hočete le preizkušati?« »Obtoženi, svarim vasi’ Nikar ne nadaljujte svoje igre z nami! Vse je krvava resnica! Doslej nismo vedeli za povezavo, sicer bi vaših nesramnosti ne gledali mirno. Šele priznanje Wlacha in njegovih sodelavcev nam je odkrilo mrežo organizacije, ki ste jo razpredli po Ukrajini. Vse smo pozaprli, Wlach sedi v Lugansku, Stupln v Kijevu. Lessing in Joffe sta tu pri naa, ostali pa deloma v Dnepropetrovskem, deloma v Har-kovu. Vsi so priznali svojo krivdo in pokazali na vas. V naših rokah je dvajset izpovedi. ki vas dolžijo vohunstva, terorja in divenzanstva. Vaše podtalno delo nam je zdaj popolnoma jasno. Doslej smo le slutili, zdaj pa imamo v rokah dokaze. Kar nam še manjka do celotne podobe, boste povedali sedaj vil« »Tovariš Resnikov, v resnici se bojim, da se mi bo zmešalo. Vse, kar je tu zapisano, je plod blodne In bolne fantazije. 8 stvarmi nisem imel niti malo opraviti.« Wlach je bil delavec z Dunaja in spoznal sem ga 1. 1981 v Harkovu, kjer je bil predsednik nemškega kluba. Kljub samostojnosti, kt jo Je vedno skušal pokazati, je bilo proti njemu uprizorjenih nešteto spletk. Osebno sem mu bil vedno naklonjen. Poleti 1933 je Wlaeh odšel po naročilu Partije v Sibirijo v Kuznecov bazen. Tam Je delal leto dni in se nato vrnil v Harkov. Leta 1935 se je preselil v Lugansk in poslej ga nisem več srečal. Zdaj je napisal ali Izjavil v zaališevalnem zapisniku — aretirali so ga tudi v začetku leta 1937 — sledeče: »Welssherg je bil poglavar naše organizacije. Leta 1984 nam je predaval o političnem položaju in poudaril, da moramo sedaj delati v tri smeri, da pospešimo stromglav-ljenje sovjetske oblasti, kajti vojna je pred vrati, zaradi tega bi bilo treba v vseh večjih tovarnah v Harkovu vreči v primeru vojne v zrak električne naprave. V ta namen moramo na vsa ta mesta podtakniti skupine inozemskih delavcev, ki so zanesljivi za našo organizacijo. Kot naslednjo nalogo je Weiss-berg poudaril važnost vohunstva. Najvažnejša naloga pa je odstranitev voditeljev Partije in vlade. Stalina in Vorošilova je treba brezpogojno ubiti. Weissberg je izbral izmed nas najbolj zanesljive in jim ukazal, naj se pripravijo za atentat.. . Po predavanju in navodilih tovarišice Madalene smo se zbirali enkrat tedensko v stanovanju tovariša VVeissberga- Madalena nam je pripovedovala podrobnosti o procesu proti Dimitrovu- Isti večer je Weissberg dejal sozarotnikom, da'je prišel čas dejanj. Izmed nas je izbral dva najbolj zanesljiva tovariša in obljubil, oskrbeti ju z orožjem. Weissberg je imel dobre zveze z Rdečo armado iu mu zategadelj ni bilo težko dobiti orožje. Tovariša bi morala odpotovati na Kavkaz v kraj, ki bi jima ga Weissberg natančno pokazal na zemljevidu. Povedal nam je, da Stalin in Vorošilov preživljata v bližini tega kraja svoj dopust. Weissberg Je ukazal obema tovarišema ubiti oba partijska poglavarja na lovu in atentat prikriti z izgovorom o lovski nesreči. ..« Cital sem te izpovedi in nisem jih mogel v začetku sprejeti resno. Vse skupaj Je bilo tako pustolovsko in neresnično, da tedaj niti pomislil nisem, da bi stvari mogel jemati kdo resno. Toda kmalu so me poučili. Resnikov je izpovedim popolnoma verjel. »Če bi že bil samo Wlach, bi človek že lahko mislil, da vas hoče umazati. Toda Lessing pripoveduje Isto, Joffe je potrdil nje-ove izjave. Mehrenbach je čisto v drugom raju stvari prikazal enako kot W!ach. Dvajset izpovedi in vse proti vam. mi pa naj zdaj verjamemo vam? Zakaj ne bi smeli verjeti ostalim, ki so pošteno priznali svojo krivdo?« »Toda. tovariš sodnik, vsega tega ne morem doumeti, povem vam lahko le, da Je vse to izmišljotina bolne fantazije. Rekel sem že — z vsem tem nisem imel niti malo opravka- Celo večl Poznam \Vlacha in vem, da je pošten delavec. Ta človek ni storil nikoli ničesar proti sovjetski oblasti.« Resnikov se je dvignil. V obraz je postal I nenadoma čisto rdeč. Počasi se mi je pribli-I žal. Umikal sem se mu čisto v kot sobe. Resnikov pa trdo za menoj. Korak pred ms - no Je obstal in spregovoril s čisto spremenjenim, upadlim glasom: »Kakot Ti si drzneš dolžiti organe sovjetske oblasti, da so izsilili lažna priznanja! Wlach je sam od sebe priznal krivdo, ti se pa drzneš oporekati njegovim izpovedim? Zakaj bi naj priznal, če je nedolžen? Kaj so tvoji zločinski možgani zopet iztuhtali!« Preveč sem si drznil. Spoznal sem, da je zelo nevarno povedati jim naravnost v obraz, da so z mučenjem izsilili priznanja. Moja edina pravica je bila zanikati svojo soudeležbo pri zaroti. Za usodo Wlacha in ostalih se nisem smel za nobeno ceno brigati. »Državljan sodnik, v resnici ne morem soditi, v kakšno temno zaroto se je vpletel \Vlach. nikoli pa bi mu ue pripisal tega. Povem pa lahko, da sam osebno s stvarmi nisem imel nikoli nobenega opravka. O vsej stvari sem šele sedaj prvikrat slišal.« Vsega tega. kar Je sledilo tem mojim besedam, nisem niti slutil niti doživel pri vseh dosedanjih zaslišanjih po avstrijskih zaporih. Resnikov je začel z grozanskim glasom vpiti in ponavljati iste stavke. Sprva sem odgovarjal nanje vedno isto. kasneje sem enostavno molčal. Vpitje se je ponavljalo nepretrgoma štiri ure. Prepričan sem bil, da bo moral kmalu utrujen prenehati, toda imel je ves čas enako močan glas. Izmišljeval si je neprestano nove psovke, ki jih ne morem ponavljati in ki bi pognale kri v glavo še tako zakrknjenemu kriminalcu. Po štirih urah je Resnikov nekoliko utrujen moral prenehati. Vstal Je in razveselil sem se sam pri sebi, da je konec zasliševanja in da me bodo odpeljali »domov.« Toda moje veselje je bilo prezgodnje. »Zdaj nimam več časa Za tebe! Tovariš Weissband bo preiskavo nadaljeval!« \Veissband je bil eden med tremi Resnikovimi zastopniki, toda bil je mnogo bolj znosem človek, kakor pa njegov mojster. Zasliševanje se je začelo z dobrim uspehom. Kmalu je popolnoma potihnilo in le t.u in tam me je kaj vprašal. Jaz sem pa komaj kaj odgovoril Prebiral je časopise in reševal svoje spise. Nato je hotel od mene na vsak način izvedeti, ali sem nameraval vreči v zrak( tudi tovarno traktorjev. Njegov glas pa je ob tem vprašanju zvenel tako radovedno, kakor da me vprašuje o dopustu in mojih doživljajih med dopustom. Popadla me je misel, da bi mu ironično odgovoril, toda obenem sem se bal. da bi ga razjezil. (Se nadaljuje) Zasavskim malčkom za nmicUtnc [eilur Janez Mohor: OB ZIBELI Sanček, sladki, s svojim konjem pridi, 'pa do jutra proč od tu ne idi. Nina, nanina! Tok, tok, tok, tok — slišim ga, ko hodi, piha, diha, kakor veter v polju brodi; listje z vej na svoji poti trese... Je-li sneg to? So li bele rese? Nina, nanina! Sladki Sanček s krili v zlati mreži, konja sem ob naša vrata veži! Nina, nanina! Ze konjiček lep pred vrati kima, prag se trese kakor starka Zima, z grive stresa konj zdaj ivje belo, srebrnijo zvončki v noč veselo. Nina, nanina! (Po Pascoliju) VEČERNA Ptička, vesela, skoz okno zletela, zunaj na lipid pesem zapela, sonca, prostosti se veselila ptičica drobna, ptičica mila. ZAKAJ IMA DREN KRIVE VEJE Komaj so spomladi sončni žarki raztopili v bregu sneg, priracal iz luknje kot na barki lačni medved je v naš breg. Sonce zašlo je, nebo le žari še; čudne podobe nekdo tam riše: morje brezkrajno, zlatih ptic jato, jadro rdeče, barčico zlato. Sinko zaspal je in sanjal o zlatu: polno prgišče dal ga je atu, mamico svojo z njim je potresel, babid v postelj ga je ponesel.., Sinko naš gleda, Ko pa zbudil se gleda, vprašuje: je ves zaspan, »Mama, povej mi, zunaj bil z zlatom kdo pa okuje dan je pretkan, z zlatom nebesa, ptice in barko?* »Stari podobar barve razlil je, ko se nebesa , barvat’ učil je.* DEKLICA IN PTIČKA Deklica ptičko je v kletko ujela, da bi ji v sobi doma žvrgolela, da bi prepevala, jo veselila ptičica drobna, ptičica mila. Pa je umolknila ptička vesela, žalostna v kotu je kletke čepela, žalostno gledala, solze točila ptičica drobna, ptičica mila. Deklica kletko je tesno odprla in se po ptičici svoji ozrla: gleda jo, gleda, kaj bo storila ptičica drobna, ptičica mila. »Lačen, lačen,* poje mu želodec, »išči, najdi hrane za pod zob!* Hu, kako je neprijeten takšen godec, ki ti gode skozi drob. »Ce bi vedel, da so vrata v vrt odprta, v Gornjo vas na grič bi šel, v čebelnjak na koncu vrta bi k čebelam se povzpel.* Ni premislil dobro, že koraka v vas. In kako se mu mudi! Ce bi vedel, kaj ga čaka, pustil bi čebele in ljudi. Ko se je k čebelam plazil in že slišal njih zumeči glas, ga je črni Sultan spazil, zlajal nadenj celo vas. S palico in s cepcem in s sekiro hlačarju prilaga vsak svoj dar; zbežal je s prepolno mero in zarekel se, da v vas ne pojde več nikdar. Ko si v bregu rane liže, nekaj zaščemi ga v zdravo oko — glej drevo cvetoče — stopi bliže: »Ha, ta hruška najprej zrela bo!* Naši čitatelji nam pišejo Novice z Vrhovega Občni tbor Fronta Pred dnevi je bil občni zbor Fronte tudi v Vrhovem. Predsedniško poročilo pravi, da je bilo delo frontovcev v preteklem letu uspešno; popravili so gasilski bazen, uredili osnovno solo ter popravili vse vaške poti. Poleg tega je odbor Fronte sodeloval s KLO v vseh vprašanjih. Fronta pa je delala tudi v političnem pogledu; tolmačila je vaščanom vse nove ukrepe, razgalila vse sovražne in lažnive parole ob odpravi živilskih nakaznic. zaktivizirala je vaščane, da so vse volitve opravili z udeležbo nad 95%, proslavili pa dostojno tudi vse državne praznike. Premalo pa je Fronta delala v zadružništvu na vasi ter v splošni KZ Vrhovo. Tajnik Je poročal, da je v OF Vrhovo 80% vseh volivcev; pridobili so nove člane, nevredne pa izključili. V nov odbor so izvolili člane, ki so s svojim delom pokazali, da so vredni zaupanja. Po volitvah 60 razdelili nove legitimacije, določili novo članarino ter sklenili, da bodo takoj popravili vse poljske poti. Po občnem zboru so se volivci pogovorili o tekočih vprašanjih in sicer o odkupu lesa za prihodnje leto, o odmeri davkov in o združitvi KLO Vrhovo z novo ljudsko občino Radeče. Pohvaliti je treba člane Fronte s hribov, tako z Goreljo In Novega grada, ki so se udeležili občnega zbora, niso pa prišli v zadostnem številu iz nižinskih vasi. Elektrifikacija Goreljc Ooreljčani imajo pripravljen material za elektrifikacijo kraja, le žico z nepravo debelino bodo morali zamenjati za drugo. Zbrali so potreben les za zamenjavo žice, ker so trdno odločeni, da dobijo električni tok. Goreljčani upajo, da jim bo pri elektrifikaciji pomagala tudi oblast. Novoletna jelka Odbor za prireditev Novoletne jelke je pridno na delu, prav tako članice AF2. ki Daleč je od psov, ljudi, nihče ga ne moti, in tu mimo od vasi ni nobene poti. Vseokrog je še zavito v zimski, okoreli plašč, to drevo pa kakor z žarki oblito v cvetju! In še blizu luknje! Kot nalašč! Zdaj za prvo silo črvov si in polžev je nabral — res ni dobro — raje gnilo hruško bi obral. Pa kaj hočeš v sili: ješ pač, kar dobiš, ker, če ti želodec cvili, je vseeno: je to črv, polž, al' miš! In potem na zadnje noge sedel je in brundal, da ne bi zaspal; saj mu v spanju kdo, da ne bi vedel, hruško bi lahko obral! Od pomladi do jeseni v travi medved čakal je na zreli sad, in ko na jug leteli so žerjavi, šel je svojo hruško brat. Lačen hruško je otresel, s taco sadeže lovil, pred brlog jih svoj odnesel, da bi se doma gostil. Zdaj pa: dober tek! — Brž z njimi v usta! Toda — fuj! — takoj jih je izpljunil: to ti je hruška pusta, kot da bi grenko-kisli jesih kljunil! Zbere drugih šapo polno in jih nese v gobček mali: fuj! — fej! — fuj! — Takšno govno! Lačen, jezen, k hruški odkotali; zgrabi jo za nizke veje, vije jih na levo, desno, dol in gor — sem od gozda pa se veter smeje: »O, medvedek, ti pač res si, tepček, nor! O, ti revica tepena, kaj, res ne poznaš drobnic, da nagrabil trpko-kislega si drena? Ti si pa res čuden stric!* Lačen medved pa jezi se in tepta zemljo, veje zvija, lomi vse močneje ... Od takrat še danes drenovo drevo ima vse skrivljene in zvite veje. naše hribovske kraje. Vsi člani so mnenja, da bt društva iz doline lahko prišla večkrat na obisk ter a kakšno igro in podobnimi so pripravile vse potrebno za obdaritev in pogostitev otrok, ostali pa bodo poskrbeli za kulturni spored, da bo Novoletna jelka našim najmlajšim tudi letos najlepši praznik. F. M. Kaj je novega v Podkumu Spet se oglašamo s Podkuma, za katerega mislijo prebivalci doline, da vedno spl. Pa ni tako; življenje se Je prav lepo razgibalo, tako na političnem kot na kulturno-prosvet-nem področju. Prejšnjo nedeljo je bil občni zbor OF, . na katerem je bilo prav lepo število ljudi. Frontovcl so obravnavali razna pereča vpra- ! šanja. tako glede setve in davkov, kakor t tudi vprašanje bližnjih občinskih volitev. Prav lepo je videti, kako so ljudje postali agilni in kako se zanimajo za reorganizacijo dosedanjih ljudskih odborov. Sklenili so, da bodo vložili vse svoje moči. da se občina še bolj razširi, da ne bo ostala v tako majhnem obsegu kot do sedaj ln da se . morata poznejši občini Podkum priključiti na vsak način tudi Svlbno In Podkum. Stojijo na stališču, da so tl kraji vedno pripadali občini Podkum In da JI morajo pripadati tudi v prihodnje. Govorili so o pravilni odmeri davkov za leto 1952. Načrt davkov so napravili pravično, tako da bo vsak kmet plačal davek po donosu In velikosti obdelovalne zemlje. Na Dan JA so se pripravili ln ga dostojno praznovali. Tovariš fešnovar, domači učitelj, Je na občnem zboru prav lepo orisal dosedanje delo OF Podkum In uspeh, seveda pa tudi napake, ki pa bi se dale z agilnostjo posameznikov temeljito popraviti. Nakazal Je delo Fronte v bližnji prihodnosti ter orisal notranji In zunanjepolitični položaj. Agilno dela KITI); njegovi člani so v prosvetni dvorani prav moderno preuredili oder. tako da je primeren za vsako večje društvo Iz doline — vendar se ta društva prav malo ali skoraj nič ne spomnijo na nastopi razvedrila naše delovno kmečko ljudstvo. Pohvale vredni so mladinci ln mladinke ter prosvetni delavci, ki pridno študirajo; dne 25. ln 26. decembra so uprizorili Mo-Ilčrove »Seaplnove zvijače«, s katerimi so razveselili vse navzoče. Pa tudi na gostovanja ne bodo pozabili, saj hočejo 1. januarja nastopiti v Svlbnem, pozneje pa še po drugih kmečkih odrih. Ne smemo pa pozabiti na kmečko obdelovalno zadrngo; zadruga sicer dela, vendar njeno delo ni na višku, ker so v njej včlanjene kmetije ln gospodarska poslopja preveč raztresene. Tudi na gimnaziji se razvija šport Poleg košarke in šaha se Je v zadnjem času razvil na trboveljski gimnaziji tudi namizni tenis. Pretekli torek so dijaki igrali s svojimi .......................dv................ profesorji namizno-teniški dvoboj; odločili so ga sebi v korist s 5 : I. Tokrat se je dijakom posrečilo, da vrnejo svojim uči tefjem poraz v letu 1949, kjer so profesorji --„---l:___A .-.it__: .. s_; . n . i zmagali nad svojimi učenci z 9 :1. Posamezni rezultati zadnjega dvoboja dijakov s profesorji so tile: prof. Medved : Ličar 2 : 1 (21 : 14 . 20 : 22. 21 : 141: prof. Jam- nik : Bereer 0:2 (6 : 21. 9 : 21); prof. Juvan : Plevčak 0:2 (17:21, 8:21); prof. Marinič: Turk 0:2 (17 : 21, 18 : 211. V igranju dvojic je paru Berger-Ličar s težavo uspelo premagati profesorski par Medved-Juvan z rezultatom 2:1 (21:7, 18 : 21, 21 : 18). Paru Turk-Plevčak jo uspelo poraziti profesorsko dvojico Marinič-Jamnik z izidom 2 : 0 (21 : 17, 22 : 20) in s tem postaviti končno zmago dijakov nad 6vojimi učitelji s 5 :1. Pripomniti pa je treba, da profesorji že dolgo niso igrali namiznega tenisa in bi jim ob treningu verjetno uspele dosežen rezultat dijakov znižati. F. Prileten oddih na Partizanskem vrhu Partizanski vrh nad Trbovljami je bil shajališče partizanov med našo narodnoosvobodilno vojno, bil je pozoriSče čestih težkih bojev med našimi partizani in okupatorjem, pred vojno in po njej pa je bil priljubljena izletniška točka domačinov in številnih tujcev. Leta 1948 so sklenili trboveljski rudarji na pobudo svoje sindikalne organizacije, da zgrade na tem lepem planinskem vrhu Sindikalni počitniški dom, kjer bi lahko vsi rudarji iz cele Slovenije letovali v času svojega letnega oddiha, prihajali pa tjakaj tudi ob drugih dela prostih dneh, ob praznikih in nedeljah. Mnogo truda je bilo treba vložiti, preden je bilo vse pripravljeno za izgradnjo tega doma; odvoziti je bilo treba najprej ruše- moci, včasih pa tudi kreditov, vendar graditelji niso klonili pred težkočami. Kakor so trboveljski rudarji uporno delali v jami, prav tako žilavo so delali v prostih urah na izgradnji tega planinskega zavetišča. Na iz- gradnji počitniškega doma je bilo opravljeno 15.036 udarniških ur. Prvega maja letošnjega leta je bil ta dom slovesno odprt. V počitniškem domu je 54 postelj in še skupna ležišča, nadalje oentralna kurjava in električna luč ter hotelska oskrba, tako da je za udobnost rudarjev in vseh drugih izletnikov in gostov preskrbljeno. Ta dom vabi vse oddiha potrebne rudarje in druge delovne ljudi na obisk. Sindikalni počitniški dom na Partizanskem vrhu nosi ponosno ime slavnega borca naših revirjev — tovariša Franca Salamona — ki je dal svoje življenje za svetlejšo prihodnost delovnega ljudstva Jugoslavije — ob 10-let-nici JA pa je bil ta nepozaben borec proglašen za narodnega heroja. Vsi bomo radi obiskovali ta počitniški dom, se naužili na Partizanskem vrhu in v njegovi lepi okolici čistega planinskega zraka, spominjali pa tamkaj tudi revolucionarnih revirjev, iz katerih so izšli tako veliki borci za delavske pravice kot je bil pokojni narodni heroj Franc Salamon. Pred kratkim je bil v Hrastniku občni zbor SKVD »Aleša Kaple*, kjer so med drugim sklenili, da se ustanovi tamkaj še eno kulturno-umetniško društvo in sicer v steklarni. Do občnega zbora so vse kulturno-umetniške sekcije steklarne delovale v okviru SKVD »Aleša Kaple*, sedaj pa postanejo vse te sekcije samostojno društvo. V pretekli sezoni se je razvijala kulturno-prosvetna dejavnost v Hrastniku v odsekih godb na pihala na rudniku in t; steklarni, nadalje v dramski skupini, prav tako do meseca maja v moškem pevskem zboru, ki pa je nato z delom prenehal. Zaradi nepravilnega gledanja na kulturno-prosvetno delo se je lutkovno gledališče v Hrastniku od SKVD odcepilo, uspešno pa je bilo delovanje godbe na pihala na rudniku in v steklarni, zlasti še v zadnji, ki je dosegla na tekmovanju v Celju I. mesto.. Na občnem zboru so obravnavali vprašanje dela na kulturno-umetniškem področju v prihodnje in prišli do zaključka, da bo to delo po ustanovitvi novega društva v steklarni uspešneje, ker se bo med obema SKVD v Hrastniku razvilo tekmovanje. Možnosti za NOVO SKVD JOŽETA JUSTA*1 v Hrastniku nadaljnje delo iti razvoj ima SKVD »Aleša Kaple* v Mladinskem domu, SKVD v steklarni pa predvideno v novi sindikalni dvorani kemične tovarne, zlasti še, če bo to društvo glede uporabe prostorov naletelo na razumevanje odločilnih činiteljev. Novo SKVD v steklarni *i je nadelo ime SKVD »Jožeta Justa*. V novem kulturno-umetniškem društvu so takoj ustanovili tudi moški pevski zbor, ki šteje 26 članov in se že pripravlja na koncert. Tudi gledališka skupina je na delu ter bo v kratkem nastopila. Z osamosvojitvijo si je SKVD »Jožeta Justa* zadalo nalogo, da poživi kulturno-umetniško delo v Hrastniku ter je napovedalo tekmovanje SKVD »Aleša Kaple*. Kulturno-prosvetno delo in življenje v kolektivu steklarne ima vse možnosti ‘ nadaljnjega razvoja, saj kažejo upravni odbor, delavski svet in uprava podjetja zanj vse razumevanje. Kolektiv hrastniške steklarne je izpolnil svoj petletni plan pred določenim rokom in dela v proizvodnji z uspehom, enak uspeh pa hoče pokazati prihodnje leto tudi v kulturno-umetniški dejavnosti. TEKMOVANJE NA TRBOVELJSKI CESTI V POČASTITEV JA Delo na trboveljski cesti se je v tem mesecu posebno poživilo, ker si je gradbeni odbor zadal nalogo, da opravi čim več del pred nastopom zime, člani Fronte in sindikata so pa sklenili, da bodo počastili praznik JA s prostovoljnim delom na cesti. Prvi del trboveljske ceste je bil 6kon-čan s položitvijo kock okrog 15. decembra, do Dneva JA so pa uredili ie zasilno pločnike ter jih posuli s peskom. Prostovoljci so opravili v decembru 1158 udarniških ur; največ so jih napravili prostovoljci iz cementarne, izkazali so se pa tudi učenci iz rudarske šole v Trbovljah. Odkopali so 90 kubikov zemlje. nasuli 60 kubikov peska, splanirali pa 80 kubikov. Porušili so 60 metrov zidne ograje na sektorju proti Vojnemu odseku. Pripravili so tudi potreben pesek; s kamioni so ga navozili 40 kubikov, z vozniki pa 36. S konji 60 opravili nad 300 voženj. Akoravno je prvi del ceste skončan, se odvija ves promet po zasilni cesti mimo hiš na Njivi, hiš elektrarne in stadiona Rudarja, ker so začeli na sektorju ceste od Dežmana do Fizkultur-nega doma. S temi deli bodo nadaljevali, dokler bo dopuščalo vreme. Prostovoljci, ki so prihiteli, da pomagajo na novi cesti, so s svojo požrtvovalnostjo najlepše počastili praznik naše JA. OBVESTILO Krajevna kolarska delavnica v Ga-berskem je prešla v likvidacijo; pozivamo vse upnike in dolžnike, da priglasijo svoje terjatve oz. poravnajo svoje obveznosti do 31. decembra t. 1. KLO Gabersko OTTO WITT Kriminalni roman V svoji pisarni v eni Izmed zelo prometnih ulic Londona ie sedel rudniški Inženir Harry Baltimore In plaal. Seetavljal Je poročilo o nekem rudniku bakra v Arabiji, ki ga Je bil pred kratkim preiskal. Baltimore se Je po dvajsetletnem delu kot vodja različnih rudniških podjetij naselil v Londonu kot posvetovalni rudniški Inženir. Morda se z.dl ta poklic nepoznavalcem razmer nekam čuden, vendar Je upra vlčen, kajti nikjer ne cvete toliko sleparstva kot prt prodajanju raznih rudnikov, lato Je brezpogojno nepristranski strokovnjak v rud 'tštvu koristna oseba, da se na kraju samem repriča o tem, v knjlko »o resnične trditve prodajalra in v koliko samo laž In morda tudi domišljija, da Je rudnik, ki ga prodaja, rea zahtevanega denarja vreden. Ker gre pri teli poslih po večini za velike zneske. n len piisini »m im.ii" -"..-v esto za milijone. Je zelo važno, da Je po-vetovalnl Inženir v svoji stroki res izurjen, liti mora skrajno previden in pazljiv, kajti rodajalrl. ki svoje rudnike hvalijo, pogosto lso preveč natančni glede poštenosti. Celo monltnn se Jim ždi. če se Jim posreči sle arstvo, če slah rudnik prodajo za bajno Zlasti se da slepariti z zlatimi rudnik! n ležišči diamantov. Ce namreč najde rud ilškl inženir v določeni količini rude le zrno lata. dobi ves rudnik veliko vrednost Ce ta je Mio to /.lato zrno v rudnik vtihotaplje-io, dobi rudnik, ki Je sicer brez. vrcdnoetl, rldez dragocenega ležišča zlata. Baltimore Je v svoji dolgoletni prsksl doživel vrsto sleparskih poskusov, vendar ae spričo svojega strokovnega znanja In oatre-ga uma ni dal nikoli apeijati na led. Mož Je zaradi avojega posebnega poklica mnogo potoval po cveta. Nazadnje Je bil v Arabiji, kjer Je pregledal rudnik bakra, o čemer je pravkar sestavljal poročilo. Inženir je vstal, stopil k svoji veliki knjižni nmsrl. In začel Iskati neko tehnično pomožno knjigo štel je okoli petinštirideset let In Je bil samec; njegova postava je bila krepka ln poteze na njegovem obrazu oatre. V njegovih gostih črnih laseh so se na sencih še opažale srebrne niti. Ko je našel Iskano knjigo, se Je spet usedel za pisalno mizo In začel po knjigi listali: tedaj je nekdo potrkal na vrata. »Naprej!« Je zaklical Inženir. Vstopil Je starejši gospod; Imel Je rdeč kaeto plave. toda te močno osivele lase In brado. Nosil je z zlatom obrobljene naočnike. »Inženir Baltimore — če se ne motim,« je dejal tujec In položil klobuk na atol poleg vrat. »Da. S kom Imam čaatf« »Moje Ime Je Wllann,« Je odgovrll tujec. »Ravnatelj KonsnlldaclJske banke sem « »Izvolite sesti, gospod lVllson, potem ml pa povejte, kaj vas Je napotilo k meni.« Po Imenu Je Baltimore Wiiaona dobro poznal; Konsolldacljaka banka, kjer Je bil največji delničar, ae je izredno zanimala za rudnike, prav pnaebno pa za ležišča zlata \Vllaon je slovel kot sposoben In odločen vodja velikega podjetja. Wiison je sedel v naslonjač, počasi snemal rokavice, pogledal okoli tebe In rekel; »Ali lahko govoriva tukaj nemoteno?« »IU. »Je vaša aoba tu polelr prazna?« »Da. Samo moj altiga je v njej.« »No. morda hi vaš slugo lahko opravil zame kratko potf« »Prosim, prosim, gospod Wllson. Jakobi« Je zaklical Baltimore Sluga je vstopil In dobil nri Wllsona naročilo, naj v drugem koncu Londona nekaj kupi zanj. »Tako,« Je dejal ravnatelj, »sedaj sva vsaj | za eno uro čisto sama: ne dam se rad motiti, I kadar govorim o namembnih ročeh.« Inženir Je molče čakal. »Gospod Baltimore,« Je začel Wtlaon. »obračam se na vas v zadevi, kt Je velikanskega pomena, saj ogroža obstanek naše banke; priporočali so ml vsa kot odličnega rudniškega strokovnjaka in ostrega opazovalca v nevarnih ipekulartjah z rudniki.« Inženir ae Je priklonil. '»Zadeva, ki vam Jo bom opisal. Je najia gonelne.Ua, kar sem jih doživel v svoji tri desetletni praksi.« »No, to je zelo zanimivo.« Ravnatelj Je vzel iz žepa majhen zavitek, ga odpri ln položil na mizo pred inženirja kamen v velikosti pesti. »Tale kamen .. .« »... je Iz rudnika Amalgamske družbe v Afriki,« ga Je pretrgal Baltimore. »VI torej veste. ..« »Ds, to sem'spoznal na prvi pogled zaradi mešanice modrih in rdečkastorjavlh šil v kremenca.« »Imate prav; sicer Je pa to nekaj, kar ml . ni Jasno, čeprav ae žc dolgo pečam a terni I rečmi. Kako Je mogoče, da rudniški In ženlr takoj ve. kaj je ta kamen in odkod prihaja? Gospod Baltimore, ali ml lahko aa mo na podlagi opazovanja poveste, ali vse hnje ta kamen zlato in koliko?« »Ne, gospod Wiison. tega ne ve nihče.« »Toda kaj mislite?« »Tale kremenee je običajen v rudnikih Amalgamske družbe, toda vsebina zlata v njem je zelo različna; poleg kremenca, v katerem Je mnogo zlata, se dobe partije, ki nimajo prav nič te dragocene kovine. Kljub temu se te partije na zunaj prav nič ne lo čilo od zlatonoanega kremenra. Zato tudi ne morem o tem kamnu reči. če je v njem ’:aj zlata.« »Gospod Baltimore — da ae bova razumela; kakor ate rekli, je tale kamen Iz 'rudnika Amalgamske družbe In kakor veste, dobiva mo tamkaj mnogo zlata. Zato torej lahko re čemu, da moralo velika ležišča takega ka menja vsebovati slato. Tako torej; preden pa nadaljujeva, vam moram ie povedati, da ia kamen vendarle ni Iz naših rudnikov.« Inženir Je prisluhnil. »Skoraj sl ne morem tega misliti, gospod WlUon,< Je rskel. »«_. •» .. »In vendar Je tako, gospod Baltimore.« Je dejal ravnatelj. Zgodba Je eledeča: naša Amalgnmska družba ima, kakor veste, veli kanski zlstl rudnik v Traneraatu, ki daje .ml- iglm letom, je . kerju. ravnatelju našega zlatega rudnika, ln mnogo zlata. Nekega dne. pred približno poldragim letom. Je prišel neki delavec k wal- mu ponudil v nakup novo ležišče zlata, kakšnih sto kilometrov oddaljeno od našega rudnika. Delavec mu je pokazal nekaj zlata, ki je o njem trdil, da ga Je dobil v tem novem rudnika. Seveda ne moreš takih reči brez nadaljnjega verjeti; zato smo poslali tjakaj svojega inženirja. Ta je ugotovil Izdatna ležišča Preiskava Je pokazala, da Ima kremenee v teh ležiščih desetkrat toliko zla ta kakor kremenee v naših starih rudnikih. To se pravi: če je ugotovitev glede vsebine zlata pravilna, so ta nova ležišča nallzdat-nejšl zlati rudnik na svetu. Kaj naj hi bili storili? Bilo bi neumno, če se ne hi bili za nlniall sa ta ležišča; ie neumnejie na bi bilo. če hi bili novi rudnik kar gladko kupili In plačali, ne da hi ga prej temeljito preiskali.« »Kakšno le to kamenje?« »No. tale kamen pred vami le Iz novih le ilšč.« je odgovoril Wllson, »Veseli me. da ate takoj opazili čudovito podobnost tepi kamenja s onim v naših starih rudnikih Ki kor ste sami pravkar rekli, .le verjetno, da Je v tem kamenju zlato. Tudi naš rudniški ravnatelj IValker je mnenja, da hi se bilo treba za ta ležišča zanimati. »Seveda!« Walker je zaradi tega sklenil z nmen.le nlm delavcem pogodbo, ki je bila predložena tndl meni; ker se ml je pogodba zdela ngod-na. sem in sprejel.« »Potem Je torej vse v redu.« »Ne. žal ni tako.« »Kako to?« »Takoj boste slišali; po tej pogodbi nam prepušča Amlev, kakor se pite ta delavec, nova ležišča za eno leto na preizkušnjo.« »To je od Amliva vendar zelo ustrežljivo.« »Di, todi tudi mi smo privzeli nbvesnn-stl.< »To se rszume.« »Obvezali smo se, da postavimo za novi letUla majhno rudallko »pravo, v ka- teri bi skozi leto dni predelali veak dan deset tnn zlatnnnsnega kremenca.« »To ni rpvno veliko.« »Ne. Razen tega smo se obvezali, da bom® plačali za rudnik — pol milijarde zlat'" , frankov, če ho rudnik skozi celo poskusno leto dajal toliko, kakor Je obljubljal I namreč sto gramov zlata na tono kremenca. I Ta knpna vsota je res bajna, toda ugotovili smo, ds hi mogli v teh velikanskih ležiščih dnevno predelati tisoč ton. To bi dalo dnevno sto kilogramov zlata v vrednosti tristo tisoč zlatih frankov. V štirih letih hi torej lahko poravnali vso kupno vsoto In hi nam rudnik ostal brez dolgov. »Ali se je vse to sedaj Izjalovilo?« »Ne. pnskuana rudniška delavnica je že osem mesecev v obratu In je doslej res dajala toliko zlata, kolikor ga mora po pogodbi dajati, to je kilogram dnevno.« •No. moram vam samo čestitati « »Ne. ne. gnapnd Baltimore, zadeva Je slin® skrivnostna: če bo prenehal dajati dnem® kilogram zlata, smo uničeni.« •Tega ne razumem; saj boste vendar dobili Izdaten rudnik « »Da, da, če Je ie res Izdaten: odkriti va«| moram namreč, čudovito skrivnost: umu * preizkusni delavnici dobimo toliko zlat*-Ml smo rudo poslali v preiskavo slovečim kemikom — ln tl so našli samo dva do HUJ* več dvanajst gramov zlata na tono. medte«1 ko naša delavnica dale stalno po sto gr«' mov na tono « »VI torej mislite, da nekdo vtihotapil* zlato v poizkusno napravo?« , »Da. toda kdo bi ga mogel vtihotapljat^ Pomislite: kilogram zlata dnevno, in to “ osem mesečevi Imamo is nad dve sto kB®' gramov zlata, kar Je vredno nad polovic® milijona zlatih frankov.« . »Seveda, če gre sa kupnlnn pol milijard® frankov, ho prodajalec pač žrtvoval milil®* frankov za ziato. da ga bo vtihotapil.« . »Ze. Že — toda kljub temu je zadeva «*° vse zagonetna.« »Zakaj?« »Ker ni mogoče vtihotapljati zlata v P®^ Izkusilo napravo.« »Zakaj ne?« . »Kakor hitro je kamenje zdrobljeno. « blmo U njeft* omenjeno količino zlata «... (Dalja prihodnji*) UXQ -Vvi 9ioovt KVALIFIKACIJSKE TEKME ZA VSTOP V II. ZVEZNO LIGO tako e treba igrati! Rudar: Bokelj 3:1 (2:1) Te besede sl slišal na stadiona t Trbovljah zadnjo nedeljo, kjer sta odigrala kvalifikacijsko tekmo za vstop v II. zvezno ligo domači Rudar in Bokelj lz Kotora; moštvo Rudarja Je nastopilo malo okrnje-no. vendar je kljub temu pokazalo dobro Igro. Naše moštvo Je Igralo v sledeči zasedbi: Tauš. Kos, Butkovec, Blatnik, Sorel. Klan-Člšar, Ameršek, Knaus, Koncilja, Orač ln Florjane. Prva tekma Rudarja Je bila dober začetek; v prvih minutah Je bilo opaziti malo nervoze, zaradi česar je sledil v 9. minuti nepotreben gol, tako da so gostje prišli v vodstvo. Toda domače moštvo ni popustilo; povezalo je svoje vrste ter doseglo po Knausu v 14. minuti Izenačenje. Pri Rudarju se je opazila smiselna kombinacija vse do 16-metrskega prostora; če bi Igralci streljali bolj na gol. bi bil rezultat lahko še boljši. Tri minute pred koncem prvega polčasa Je prevladovalo mnenje, da bo Igra ostala neodločena, vendar je prisebni Knans povišal prvi del Igre na 2:1 v korist Rudarja. V drugem delu tekme je bilo naše moštvo v premoči; gostje so Igrali v napadu le s tremi ali štirimi Igralci, drugače so se pa omejili na obrambo. V 78. minuti je bll uspešen Koncilja, kt je dobil po lepi kombinaciji predložek ter z zanesljivim strelom pognal žogo v nasprotnikovo mrežo, s čimer je postavil končni rezultat dneva. Kdo je bil med domačimi Igralci v nedeljo najboljši, je težko reči. vendar lahko trdimo, da je bil Blatnik spet v svoji stari formi, zelo pa Je poživil napad mladi Knaus, ki je v svoji prvi tekmi uspešno prestal ognjeni krst, kl ga Je proslavil z dvema goloma. V nedeljo, 30. decembra, bo moralo moštvo Rudarja nastopiti v Šibeniku; upajmo, da bodo tudi tamkaj pokazali, da znajo igrati. Želimo mu uspeha, saj bi z njim prinesli našim revirjem in vsej slovenski športni javnosti najlepše novoletno darilo. V predtekmi so se v nedeljo srečali mladinci Rudarja, okrepljeni z Gačnikom, s protiletalsko brigado iz Ljubljane; tekma se je končala z 1 :1. ZANIMIVOSTI Žabe Na cesti SO od ustavile promet _______Portlanda v Siti v bližini Mashlngtona so se nedavno počasi pomikale velikanske množice žab-selllk; ta žabji sprevod je bil dolg kar 80« metrov v širini pa 15 do 22 metrov. Dirjajoči avtomobili so mnogo teh počasnih živalic pokončali, vendar je bil promet po cesti zaradi spolzkega terena močno oviran. Otrok, ki je jokal že pred rojstvom Mož gospe Beatrlce Avlles v Hanfordu v Kaliforniji je poslal svojo ženo v porodnišnico. ker je slišal jok nerojenega deteta v materinem telesu. V bolnišnici so Tekanje nerojenega otroka posneli na megafonski trak. Gospa je rodila kmalu nato normalno razvito deklico, ki se je v materinem telesu oplašila prvikrat sedem tednov pred porodom. Šop Dunaju las mu je izpulila pred kratkim zgodilo. Na Dunaju se Je pred kratkim zg( da Je neka žena lzpullia šefu stanovanjskega orada kar cel šop las. Ta žena stanuje namreč že 6 let s svojim sinom ln materjo v sobi s površino 3,48 X 1.88 metra; sin spl Oa tleh. ona sama pa na mizi. Vse prošnje. Vsa zdravniška priporočila ln komisijski ogledi, da bi prišla do večjega stanovanja, so bili zaman. Končno Je začela žena v sta-oovanlskem uradu jokati ln kričati. Predstojnik urada jo je hotel zaradi motenja uradnega poslovanja poriniti lz pisarne, toda žena mu je med tem prerivanjem izpulila velik šop las. Predstojnik je vložil proti tel ženi tožbo, a jo Je Izgubil; sodišče mn le dalo pošteno lekcijo zaradi birokratskega ravnanja do stranke ln nasilne odstranitve prosilke Iz uradnega prostora. Cesta, ki nikoli ne zamrzne V New Torkn so pred kratkim zgradili cesto, kl stoji vsa na stebrih ln je namenjena predvsem za avtobuse, kl lahko po njej pripeljejo nemoteno do nove štirinadstropne avtobusne postaje. V to moderno cesto so vgrajene posebne kurilne cevi, kl takoj raztopijo sneg In cesto posnštjo. Časnik »New York Times« na 402 straneh V New Torku je Izšel 3. decembra t. 1. časopis »New Tork Times« na 402 straneh, list »New Tork Herald Tribune« pa Je Imel ta dan samo 292 strani. To je bil največji obseg obeh dnevnikov v vseh 118 letih nju-J«ga Izhajanja. Izvod »New Tork Times« Je tehtal skoraj 2 kg (to bi bilo nekaj za naše gospodinje). MAŠČEVAL SE JE , Neki zobozdravnik v Lyonu je vložil tožbo proti hišniku svoje hiše ln zahteval " milijone frankov odškodnine. Oba sta se »ekoč sprlčkala ln zobozdravnik Je hišnika odpovedal stanovanje. Da hi se zobozdravniku maščeval, sl Je dal hišnik Izdelati po-**bno gramofonsko ploščo, kl Jo je vrtel /[os dan pri odprtem oknn. Bolniki, kl so Jeihajall k zobozdravniku, so že od daleč •■mali na nllcl krike: »An-n-n. gospod Joktor, nehajte vendar, vi ste zverina. *0-u .. .« Zobozdravnik Je Izjavil pred sodnikom. da mn je hišnik povzročil a tp nenavadno ploščo veliko škodo. Med spanjem se je pobil V Mannhelmu v Zahodni Nemčiji so našli ®e*ega mladega moškega v njegovi sobi nezavestnega na tleh s prebito lobanjo. Po Jfstnlh odtisih ro ugotovili, da Je mož med “banjem zlezel na omaro ln se z nje pognal P* tla. Ko se je ta mož v bolnišnici pre-"hdll. se Je ta čudna zadeva pojasnila. Mož Zakupno gostišče JER\EJ KRECE (PRI AMERSKU) vabi vse prijatelje dobre kapljice na obisk in jim želi srečno novo leto! je namreč obiskoval plavalni tečaj; usodno noč pn je tako močno sanjal o skakanju v vodo, da Je ▼ spanju zlezel na omaro ln ae z nje pognal na glavo ob tla... »ALI ŠE DEŽUJE?« Nikdar se ne vozite na tujih tovornih avtomobilih brez dovoljenja, posebno pa se ne vozite v takih, kl prevažajo krste! — Tak nasvet daje vsakomur norveški potepuh Ole Larsen, ki so ga našli pred kratkim na cesti s težkimi poškodbami. Ta mož se je namreč skril med krste na nekem tovornem avta. da bi prišel na ta način najceneje do Osla (verjetno so tndi na Norveškem zvišali tarife na železnici). Pa se ta mož ni dolgo vozli. V smrtni grozi Je namreč skočil z drvečega avtomobila, ker je med vožnjo nenadoma zaškripal in se dvignil pokrov na neki krsti, votel glas pa Je vprašal: »Ali še dežnjet« Larsenova groza je bila močnejša od njegove prisebnosti, kajti v krsti ul bil nihče drag kot nek njegov »kolega«, ki je hotel prav tako poceni priti v Oslo ... OBČNI ZBOR ZAGORSKIH ŠPORTNIKOV Pred kratkim je imelo SŠD »Proletarec« v Zagorju svoj občni zbor, kjer so si izvolili nov upravni odbor. Iz poročil in živahne diskusije smo povzeli, da se je društvo v preteklem letu ubadalo s tehničnimi in finančnimi težavami, vendar pa so bile sekcije vzlic temu delavne. Največje neprilike je imela nogometna sekcija, ki je bila do meseca septembra brez svojega igrišča in je morala vaditi v Kisovcu. To igrišče pa je premajhno, zaradi česar moštvo ni imelo od treninga pričakovanih koristi. Zato je bil res že skrajni čas, da so se lotili izgradnje svojega nogometnega igrišča. Na stadionu so delali že štiri leta, vendar iniciativni odbor ni bil dovolj energičen, da bi dela napredovala; šele s postavitvijo novega iniciativnega odbora se je delo na stadionu nadaljevalo. Na teh delih so bili vsi člani, posebno še nogometaši, vsak dan zaposleni. Ker od množičnih organizacij ni bilo pričakovane pomoči, so morali najeti še plačane ljudi, da delo pospešijo. Sedaj, ko je nogometno igrišče skončano, je opaziti, da se je tudi nogometna sekcija popravila. Videli smo nekaj lepih iger, treba pa je vendar grajati nekatere člane, ker so se pred tekmo napili, zaradi česar je moštvo igro zgubilo. Tudi na trening niso prihajati polnoštevilno. Ligaškemu moštvu je potrebna zadostna rezerva dobrih igralcev, sicer ae bo napredka. Od ostalih sekcij je bila aktivna boksarska sekoija, ki je imela letos nekaj lepih nastopov; uspela je tehnično in finančno. — Kolesarska sekcija je imela v prvem polletju 5 tekem, kjer je zasedla večinoma drugo in tretje mesto. V drugem polletju pa je bila ta sekcija pasivna; od 25 članov v začetku leta jih je sedaj še 15. Vzrok nazadovanja sekcije je iskati v izgubi beneficij pri nakupu oblek, obutve itd. po znižani ceni. To je po novem fin. zakonu odpadlo in zaradi tega je izstopilo nekaj članov, ki so bili v društvu iz sebičnih razlogov. Smučarska sekcija ni mogla izvesti tečaja zaradi pomanjkanja snega, pač pa je postavila v Zagorju malo skakalnico, pa tudi smučarskega tekmovanja na Kumu se je udeležila. Posamezniki so šli v planine, da so trenirali. Kegljaška sekcija gradi moderno dvosten-no kegljišče. Člani so pripravili precej materiala, vendar je delo zadnji čas zastalo; potrebno je, da so člani bolj samoiniciativni. Ne smejo se zanašati na tujo pomoč. Na občnem zboru so ostro grajali nedisciplino, zlasti še slab odnos nekaterih tovarišev do društvenega orodja in inventarja. Sekcije imajo vse pogoje, da zboljšajo delo in prihodnje leto prikažejo boljše uspehe kot letos. Ameriški film ,Naš Vili je junak Podeželska mesteca so sl podobna, pa naj so v Ameriki ali pa pri nas v Evropi: vsi se poznajo, vsi vse vedo, vsi se obirajo, ker se pač dobro poznajo... Pa vendar niso slabi ljudje, čisto navadni ljudje so. Iz takega mesta je bil Vlil; bil je kro-tak, vesel dečko, ki so ga imeli vsi radi. Leto 1942 je bilo usodno za Peari Har- KINO TRBOVLJE bo predvajal italijanski film Suša Predstave od sobote do ponedeljka. Naslednji teden je na sporedu ameriški zabavni film Naš Vili je junak Predstave od 1. do 3. januarja Na slaba pota so zašli Kmetijska zadruga Zagorje ž*U vsem potrošnikom srečno te veselo novo leto 1952! V zadnjih dneh se je v Trbovljah mnogo govorilo o odkritju mlade vlomilske družbe, ki je od meseca januarja letošnjega leta pa vse do njenega odkritja pred 14 dnevi izvršila v Trbovljah številne manjše in večje vlome ter nekaj tatvin, s katerimi je ljudska skupnost oškodovana za okrog 700.000 dinarjev. Na delu je bila mlada triperesna deteljica, katere idejni vodja in organizator je bil 22-letni Janko Volčan-šek, strugar v GRD v Trbovljah; ta fant je pritegnil v svojo mrežo še Slavka Jermana ter mladoletnega, 17 let starega Silva Možino. Tudi ta dva sta bila v službi v istem podjetju. Prvi manjši vlom so napravili ti trije fantje v gostilni Tratnik v Trbovljah, kjer so odnesli radio aparat znamke »Kosmaj« ter ga spravili v lokal, v katerem se je shajal in delal filmski krožek v Trbovljah; vsi trije mladiči so bili člani tega krožka, vendar je treba poudariti, da je ta mlada vlomilska skupina delala vse svoje podvige na svojo pest brez kakršne koli vednosti ali suma vodstva in ostalih članov filmskega krožka v Trbovljah. Filmski krožek je služil tem mladim pokvarjencem kot pripraven ščit, pod katerim so lahko opravljali svoje vlomilske posle. Ukradeni radio aparat »Kosmaj« so ti mladi vlomilci v prostorih filmskega krožka razdrli ter mu dali drugo ohišje in sicer znamke »Philipps«, s čimer je bila sled za tatvino zabrisana. Značilno je, da je prvi vlom te družbe organiziral Janko Volčanšek, za izvršitev tega kaznivega dejanja pa pregovoril in uporabil mladoletnega Možino. Slavko Jerman pri prvem vlomu še ni sodeloval, vendar je Volčanšek po tatvini radio aparata pritegnil tudi njega v svojo sredo. Posebno strast je imela ta mlada družba na elektromotorje in motorna vozila. Tako so kmalu nato vlomili v garažo MLO Trbovlje In garažo OLO Trbovlje; iz mestne garaže so odnesli več motornih delov, pobrali iz avtomobilov vse žarnice ter 80 litrov bencina, prav tako pa vzeli tamkaj še dve gumi in elektromagnet, ki so bili last avto-moto krožka Trbovlje. V okrajno garažo so pa vlomili trikrat; tukaj so odnesli dva elektromotorja, motor motornega kolesa »Victoria«, ki ga je Volčanšek prodal v Savinjski dolini. Pri drugem in tretjem vlomu pa so sl v tej garaži prilastili kompletno motorno kolo znamke »Sax«, last bivšega uslužbenca OLO Trbovlje tov. Staneta Korimška. Odnesli so od tamkaj še ročni brusilni stroj ter razne dele koles, gume In podobno. Ko je bil v novembru v Domu kulture v Trbovljah partizanski miting, je Janko Volčanšek ukradel izpred Doma motorno Okrajna zveza kmetijskih zadrug želi vsem kmetijskim zadrugam v okraju Trbovlje in preko njih vsemu članstvu SREČNO NOVO LETO 1952! TRBOVLJE kolo NSU, last tov. Franca Rotarja iz Trbovelj. Slavko Jerman, ki je bil zaposlen tudi v GRD, je v tej tovarni odnesel v obratovanju važen elektromotor, zaradi česar je trpela proizvodnja; ta fant sl je »izposodil« tamkaj še razne druge predmete, električne žarnice, električne vrtalne stroje, specialno jeklo in podobno. Vsake pesmi je nekoč konec in tako se je končala tudi žalostna kariera te mlade vlomilske in tatinske družbe, ki je napravila svoj poslednji podvig v gostilni Delavskega doma na Tereziji v Trbovljah. Ta vlomilski načrt pa je postal za to triperesno deteljico usoden. Tukaj je tem fantom spet zadišal tamkajšnji radio aparat; da ga odnesejo, so »pripravili teren« že 7. decembra t. 1., vendar so bili pri pripravljalnih delih pregnani. Varnostni organi trboveljske Ljudske milice so bili na to akcijo opozorjeni, ki je v naslednjih nočeh organizirala v gostilniškem lokalu skrivno stražo. In res: v noči od 9. na 10. december so mladi vlomilci spet prišli, da poskusijo svojo srečo; prežagali so zamreženo okno v gostilniški lokal že prej. Mladoletni Možina je to noč stopil skozi okno v gostilno, kjer pa ga je zagrabila roka pravice v osebi člana Ljudske milice tov. Naj-gerja. Volčanšek, ki je po svoji lepi navadi pošiljal druge po kostanj v žerjavico, sam pa vršil službo stražarja, je to noč ušel. V gostilniški sobi pa se je medtem razvil dramatičen boj med miličnikom in Možino; po pregledu dokumentov in aretaciji je miličnik Naj-ger hotel oditi z mladim Možino skozi vrata. Možina je poskušal pobegniti. Začel se je ruvati z miličnikom, ki je streljal v zrak; ko pa je hotel streljati še enkrat, mu je orožje odpovedalo. Medtem mu je Možina sicer ušel, toda pri ruvanju so mu padli iz žepa dokumenti na tla, s tem pa je bila usoda mladih vlomilcev zapečatena: bili so razgaljeni in aretirani. Kakor že omenjeno, je bil idejni vodja In organizator vseh vlomilskih akcij Janko Volčanšek. Da pa ne bi pri vseh začrtanih podvigih stopil v ospredje, je zasnubil za svoje početje še Slavka Jermana in Silva Možino. Posebno je zameriti Volčanšku, da je pregovoril za svoje podvige mladoletnega Možino, ki je imel doma dobro vzgojo in zgled, saj je oče tega mladega fanta pošten in priden delavec ter povsod priljubljen In spoštovan. Vsega obsojanja je torej vreden Volčanšek, ki je iztrgal iz dobre In zgledne družine sina, kl dotlej ni bil pokvarjen, ter ga zapredel v svoje mreže. Posebno značilno pri vseh teh vlomilskih akcijah je to, da je obtoženi Volčanšek ves nakraden material uporabljal večinoma sam in ga tudi prodajal, pregovoril In podredil pa za svoja kazniva dejanja tudi svoje dekle J. S., ki je skrivala njegovo orožje in razni material, ki pa zanj ni vedela, odkod Izvira. Drugi član te družbe, Slavko Jerman, je delal pod vplivom Volčanška, vendar je opravljal tatvine tudi na svojo pest. Silvo Možina pa je vršil vse tatvine pod vplivom Volčanška. — V kratkem se bodo ti trije vlomilci zagovarjali pred sodiščem in dobili za svoje početje zasluženo kazen. Pozornost pa zbuja pri vseh teh vlomih in tatvinah še nekaj drugega; te so bile izvršene v okrajni garaži in Še drugod, vendar tamkaj uslužbeno osebje ni opazilo, da jim je zmanjkal ta ali oni material. Iz tega bi lahko napravili zaključek, da nekatere naše ustanove in njih organi nimajo nikake evidence nad zaupanim jim ljudskim imetjem, niti ne opravljajo nujno potrebne periodične preglede in kontrole nad tem imetjem, sicer bi morali te tatvine vendar opaziti. Izgleda, da se držijo verjetno indolentnega gesla in reče-nice: »Saj je vse naše!« Pri tem vsepovsod preradi pozabljajo, da je treba na vseobčo lastnino prav tako paziti kot na osebno, kajti šele tedaj bomo postali res polnovredni člani socialistične družbe. Važno je končno ob tem žalostnem primeru poudariti, da trboveljski filmski krožek in njegovi odgovorni organi ter ostali člani krožka niso pri teh kriminalnih dejanjih prizadeti in tudi ne zanje odgovorni, kakor se je to govorilo po Trbovljah, res je le, da so bili ti mladi vlomilci člani filmskega krožka, ki so se pač žal posluževali njegovega lokala pri svojih nečednih poslih, to pa brez vednosti in slutnje odgovornih članov filmskega krožka. Naloga filmskega krožka in podobnih ustanov po teh dogodkih je, da budno pazijo, kaj delajo člani v društvenih lokalih, v filmskem krožku in še drugod pa, da skrbno pazijo in gledajo, s kakšnim materialom delajo v društvenih prostorih in odkod ga imajo. Premajhna pazljivost, kaj se dela v društvenem lokalu, bi bilo edino, kar bi lahko očitali odgovornim organom filmskega krožka v Trbovljah. PREKLIC Proglašam Izgubljeno sindikalno Izkaznico štev. 58135 za neveljavno. Jože Bratanlč, Trbovlje-Loke 183. KROJAŠKA DELAVNICA KLO Zagorje ob Savi se priporoča za obisk ter želi vsem odjemalcem srečno novo leto 1952! 1 bonr; Vlil se je priglasil v vojsko. Sanjal je o Junaštvih kot njegov oče, vojak tz prve svetovne vojne. A resničnost je drugačna. NI prišel na fronto; v zaledju je vežbal, vojna pa je tekla brez njegovih junaštev. Vlit bo pilot, pa tudi tu ni bilo zanj sreče; razbil je letalo. Morda bo dober opazovalec; spet šola, slavo v vojni pa so sl nabirali drngi. Naš junak ni bil slab vojak. Uporaben je, vsi ga cenijo. Toda čisto pravi pa le ni. Slave z junaškim dejanjem si ni mogel priboriti. In to ga je bolelo. Končno ga pošljejo še v domače mesto. Njegovi starši ln zaročenka so srečni, zanj pa je bilo to le prehudo, kajti vsi njegovi prijatelji so bili po vseh frontah — on pa doma... Slava pa je čakala Vilija skrito ln potrpežljivo — v Franciji Tja je šel ponjo In si jo vzel ter se srečno vrnil — kot junak! Film o Viliju bo na sporedu v trboveljskem kinu v prvih dneh januarja. Italijanski film »Sciuscia« (čistilci čevljev) »Sciuscia« so rekli v Rimu otrokom, k! so hodili po ulicah z zabojčki ln krtačami za ameriškimi vojaki: svoji latinski Izgovorjavi so prikrojili angleški klic »Shoe-shlne« — »čistim čevlje«, s katerim so vabili stranke. S tem filmom je režiser Vittorio de Sica posegel v boleče mesto sodobnega italijanskega življenja: kaj bo lz mladine po velemestih, kl ji starši ne morejo nuditi nič drugega kot to, da so jim dali žlvljenie? Tisoče otrok se potepa po Rimu. Napoliju in Milanu, kl se ukvarjajo v najboljšem primeru s čiščenjem čevljev, prodajanjem cigaret ln amerlše čokolade. To je pot, kl pelje navzdol brez upanja na življenje po pošteni poti. .._Pva tata »sciuscia« s! želita konja. S čiščenjem čevljev in prodajanjem cigaret ne bosta izpolnila svojih želja; tako se zapleteta, v nečedno zadevo z ukradenimi vojaškimi odejami in se znajdeta v zaupru za mladoletnike. Neusmiljena in slepa »pravičnost« stori vse, da kaznilnica napravi iz mladih nesrečnikov zakrknjene sovražnike družbe. Obema se posreči, da pobegneta, toda beg se žalostno konča: eden je ubit, drugi pa se obupan vda policiji. Film prikazuje vso revščino velikih mest, kjae pa tudi razpadanje neke družbene ureditve, ki bo po zakonu narave ln razvoja napravila prostor drugi, boljši. . . T® -Pim ,5>° tekel v prihodnjih dneh v kinu Trbovlje. Otvoritev Zadružnega doma v Prapretnem „„i5ak?I. številni drugi kolektivi so tudi giaditelji Zadružnega doma v Prapretnu nad Hrastnikom slavili 29. novembra t. 1. pomembno zmago: tega dne so odprli poslovne prostore v svojem Zadružnem domu. Popolnoma zgotovljenih prostorov v tej stavbi je trenutno šest; velika soba bo služila vaškemu odboru OF za njegove sestanke, poleg nje je enosobono stanovanje, trije prostori so pa določeni za zadružno gostilno, ki je že začela obratovati. Pri izgradnji tega doma ima največ za-siug tov Frane Rotar, ki je z izredno vztrajnostjo delal pri vseh delih do kra-ja, za kar inu je KLO Hrastnik izrekel na svojem zasedanju pohvaio, prav tako tudi gradbeni odbor in zastopnik Okrajne zveze kmetijskih zadrug v Trbovljah ob otvoritvi doma. Veliko pomoč sta mu nudila tov. Zupan iz Prapretna ter upravnik Potrošniške zadruge v Hrastniku, tov. Jože Kozmos. Zadružni dom v Prapretnu je bil zgrajen predvsem s prostovoljnim, udarniškim delom; zato je ta uspeh tem bolj razveseljiv. Od vseh zadružnih domov, ki so se doslej gradili v trboveljskem okraju, je porabil najmanj investicijskih kreditov Zadružni dom v Prapretnu. Doseženega uspeha so veseli vsi, ki so pomagali pri tej gradnji, veseli pa tudi Hrastničani, saj je Praprotno priljubljena izletniška točka — osramočeni pa so ostali posamezniki,, ki bo mislili, da napredna misel v vasi Praprotno ne bo prodrla. Ta uspeh je spodbuden za graditelje, ostale pa je ohrabril, da bodo prihodnje leto nadaljevali započeto delo; z dohodki zadružne gostilne bo ustvarjena materialna baza za nadaljnje finansiranje, tako da bo mogoče z lahkoto skončati dela v prvem nadstropju stavbe, kjer- bodo prostori za kulturne namene, s čimer bo zadružni dom izročen svojemu namenu v celoti. A. D. Ureja uredniški odbor — Odgovorni uredn stane Šuštar — Naslov uredništva: Trbovlj uprava rudnika Trbovlje Hrastnik — Telefc štev 54 — Bančni račun pri KB Trbovl štev. «14 1-95832-55 - Tink tiskarne »Llndsl pravica« v Ljubljani — Poštnina plačat i gotovini - Oetrtletna naročnina 60 dl: polletna 120 din. celoletne 240 din — >Zi savski vestnik« Izbaja vsak četrtek • Dopise sprejemamo do vsakega Donedallk do 12 ure dopoldne fiOSTIIMSIM odbor želi vsem delovnim kolektivom v letu 1952 še večje delovne zmage ter se priporoča cenjenim gostom še za nadaljnji obisk. Povsod dobite po nizkih cenah razna jedila in vina. — Postrežba je točna in hitra! ZAGORJE OB SAVI s svojimi obrati; Hotel Kum — Križišče — Rudar, Apnenice — Planina — Kolodvor, Ravenska vas — Založna klet HOTEL KUM SE PRIPOROČA Z UDOBNIMI PRENOČIŠČI K Novemu letu 1952 čestitajo delovnemu ljudstvu okraja Trbovlje naslednje ustanove, podjetja in kolektivi: ■ ■ ■ ’ | ■ ■ s m ■ * E ■ 3 ■ ■ S i ■ 3' ■ 3 3 ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ j « \ - 9 ■ ■ ■ 5 3 ■ s ■ 3 « a m j ■ ■ ■ UREDNIŠTVO IN UPRAVA ZASAVSKEGA VESTNIKA GLASILA OF OKRAJA TRBOVLJE čestitata vsem bralcem, naročnikom in dopisnikom našega lista k Novemu letu 1952 z željo, da postane vsak Zasavčan naročnik našega lista, vsaka vas, ustanova, podjetje in društvo pa naj ima stalnega dopisnika za naš list. — S sodelovanjem vseh bo list še boljši, kakor je bil doslej Okrajna proizvodna podjetja zacorje želijo vsem svojim odjemalcem SREČNO NOVO LETO 1952! V naših podjetjih vam nudimo vsakovrstne proizvode po najnižjih dnevnih cenah. — Obiščite nas ter se sami prepričajte o kakovosti naših izdelkov Potrošniška zadruga HRASTNIK čestita vsem svojim odjemalcem k novemu letu 1952 ter vabi vse na obisk svoje trgovske poslovalnice, zadružne pekarne in zadružne gostilne. — Pridite in obiščite nas, povsod boste lepo postreženi! TOBAČNA TOVARNA V LJUBL1ANI Mestni magazin ZAGORJE OD SAVI s poslovalnico št. poslovalnico št. poslovalnico št. poslovalnico št. poslovalnico št. poslovalnico št. poslovalnico št. poslovalnico št. poslovalnico št. 1 MIHELČIČ 2 SUŠA 3 RUDNIK 4 BAJCER 5 KOŠENINA 6 KISOVEC 7 SRŠEN 8 POTOŠKA VAS 9 ŠKLENDROVEC želi vsem svojim cenjenim odjemalcem SREČNO NOVO LETO 1952! — Obiščite naše poslovalnice, povsod boste hitro in solidno postreženi ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a ČESTITAMO K NOVEMU LETU 1952 vsem članom OF in delovnemu ljudstvu okraja Trbovlje S TITOM DO KONČNE ZMAGE! OKRAJNI ODBOR TRrOVLJE it OKRAJNI KOMITE KPS TRBOVL1E čestita vsem osnovnim partijskim organizacijam, mestnim in rudniškim komitejem KPS ter vsemu delovnemu ljudstvu okraja Trbovlje SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1952 1 Doseženi uspehi, nove delovne zmage naj nam kažejo pot v bodočnost V NOVEM LETU K NOVIM ZMAGAM OKRAJNI SINDIKALNI SVET TRBOVLJE čestita vsem članom k doseženim delovnim uspehom ter jim želi mnogo sreče in nove zmage v NOVEM LETU 1952 OKRAJNI ODBOR LJUDSKE PROSVETE TRBOVLJE želi vsemu delovnemu ljudstvu okraja Trbovlje srečno in uspešno novo leto 1952 KULTURO IN PROSVETO VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU! Potrošniška zadruga nudi svojim članom in odjemalcem v svojih poslovalnicah: v ZAGORJU pri Miillerju, v TOPLICAH pri Mrnuhu in na LOKAH v zadružni stavbi res kvalitetno blago po naj nižjih cenah Zagorje ob Savi Poslužite se ugodnih nakupov tudi vi; če še niste, postanite naš član in odjemalec tudi vi. S kulturno in solidno postrežbo prispevamo k izgradnji socializma Vsem našim odjemalcem srečno Novo leto! S t n, s ja ■ ■ j ■ 1 5 »a i ^ ■ j S I ■ j S *" s i j : I j * ! i s : I ! i s ! fl| %k m CENTRALNE RUDARSKE DELAVNICE TOVARNA RUDARSKIH STROJEV TRBOVLJE Telefon 66-67 želi svojemu delovnemu kolektivu in vsem odjemalcem SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1952! Našim odjemalcem bomo nudili kvalitetne izdelke ter se tudi nadalje borili za dosego planskih nalog Tovarna kemičnih izdelkov V HRASTNIKU želi vsemu svojemu delovnemu kolektivu in vsem odjemalcem svojih proizvodov — SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1952! V bodoče se bomo še bolj vztrajno borili za dosego naših nalog, da čimprej izgradimo socialistično FLRJ! Zadružni sklad TRBOVLJE trgovina s kmetijskimi pridelki pri Tomanu mehanična delavnica Gabersko ekonomija Loka pri Zidanem mostu okrajno posestvo Sirje Vsem KDZ, zadružnim ekonomijam ter vsem obiskovalcem trgovine pri Tomanu ter ostalim želimo srečno novo leto 1952! DELAVSKO USLUZBENSKA restavracija Cementarne TRBOVLJE Na svidenje! želi vsem srečno novo leto 1952! Vsakovrstne pijače ter topla in hladna jedila po zmernih cenah vedno na razpolago ČEVLJARSKA DELAVNICA KLO ZAGORJE izdeluje vsakovrstno novo obutev in popravlja staro po znižanih cenah Delovni kolektiv želi vsem svojim odjemalcem srečno novo leto 1952! MIZARSKA DELAVNICA KLO ZAGORJE vam nudi svoje proizvode po zmernih cenah in želi srečno novo leto 1952! % Elektrarna Trbovlje Vsem volivcem KLO Hrastnika, delavcem in uslužbencem vseh krajevnih podjetij želi srečno novo leto 1952 Krajevni ljudski odbor HRASTNIK ZHDRUZNI SKLHD KRŠKO POSLOVALNICA PRI RAZBORSKU Trbovlje (Terezija) Telefon št. 79 Želimo vsem potrošnikom srečno novo leto 1952! ima na zalogi raznovrstne kmetijske pridelke, v prodajalni pri Cerku na Tereziji pa dobite sveže goveje, telečje in svinjsko meso ter razne mesne izdelke Obiščite nas in zadovoljni boste! Sindikat želi vsemu delovnemu kolektivu elektrarne in vsemu prebivalstvu okraja kakor tudi vsem ostalim okrajem, ki jim dobavlja električno energijo, srečno novo leto 19521 S TITOM IN PARTIJO NAPREJ V NOVE ZMAGE! CEMEHT9RHE TRBOVLJE želi srečno novo leto celotnemu kolektivu Industrije cementa in apna na Savi in vsem delovnim ljudem okraja Trbovlje Sindikalna podružnica rudarjev v TRBOMH čestita vsem rudarjem rudnika Trbovlje-Hrastnik in ostalim kolektivom k uspešnemu izpolnjevanju planskih nalog z željo, da bi tudi v novem letu dosegli v svojem prizadevanju nadaljnje častne zmage! iniiiniiiiiiiitHiiiiiiitiMiiiiiiiiMMiiHiiiiMhiiiiiiiiuiiiiiuiiHiiuiiiiiiiiiiuuiiiiintiiiiiiniiiiiiiiiiMHiimiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiiiuiitiiiiuiiiiiiuiiiiiiniiiiiuiuiiiumiiuuuH Sindikalni počitniški dom »Franca Salamona« na Partizanskem vrhu vabi vse oddiha in počitka potrebne delovne ljudi na obisk svojega doma na Partizanskem vrhu, kjer bodo vsi dobro in skrbno postreženi. — Sindikalni dom je lepo urejen s centralno kurjavo, električno razsvetljavo in prenočišči ter nudi svojim gostom po želji celodnevno oskrbo. — Pridite — ne bo vam žal! Lepa okolica in sprehodi — idealna smučišča ndustrija cementa in apna na Savi čestita svojemu delovnemu kolektivu k predčasno doseženim planskim nalogam ter želi svojemu kolektivu in vsem odjemalcem proizvodov Industrije cementa in apna na Savi srečno in veselo novo leto 1952 Direkcija Trbovlje z obrati: Cementarna Trbovlje Apnenice Kresnice Tovarna Izolit Radeče Cementarna Zidani most Trgovsko in gostinjsko podjetje Tudi v bodoče bo naša skrb, da boste v vseh naših poslovalnicah zadovoljivo postreženi (■Piuiniiignii^ Hrastnik trgovske poslovalnice, gostinske poslovalnice ter prodaja mesa žele vsem potrošnikom KLO Hrastnik srečno novo leto ELEKTRO-DELAVNICA KLO Zagorje izvršuje vsa elektro-insta-lacijska dela ter prodaja raznovrstni elektriški material Poslovalnica je poleg krojaške delavnice KLO (Kovačeva hiša) vsem želimo SREČNO NOVO LETO ■ a ■ * S Ključavničarska delavnica KLO Zagorje želi vsem odjemalcem srečno NOVO LETO 1952 Zakupno gostišče BiffliŽiS v Hrastniku želi vsem prijateljem dobre kapljice in dobre jedače srečno novo leto Obiščite nas in zadovoljni boste! >^-<><><><><><><>00000 OOOO OOOO-C^OOOOOOOO* Mnogo zadovoljstva in sreče v novem letu 1952 želi zakupno gostišče Mnogo sreče in uspehov v novem letu 1952 Kino j ,Pri Spancu* Trbovlje II Prijatelji dobre kapljice in jedače — vabljeni! Tine Pust Vsem naročnikom želi srečno novo leto Jakob Gabri e« modno krojaštvo, Trbovlje 11/61 želi Triglav Zagorje želi svojim obiskovalcem srečno NOVO LETO VSE ZA MOC NASE SKUPNE DOMOVINE FLR JUGOSLAVIJE Zvonko Arnšek krojaštvo TRBOVLJE — LOKE 539 i -0~<>0^x>0“0000; ^.<>-<^<>c^OOOOK^OOOO^^OOOOOOOOC>OOOOSC><>00<( l NASE GESLO JE! CIM VEC PREMOGA ■ -■ ■ ■ ■ ■ ■ š s ■ ■ : Okrajno gradbeno | podjetje Trbovlje želi vsemu prebivalstvu okraja Trbovlje srečno novo leto 1952 Gradimo važne objekte in sprejemamo tudi nadzorovanje nad gradnjo stanovanjskih hiš OKmm LJUDSKI ODBOR TRBOVLJE Prebivalstvu okraja Trbovlje čestita k doseženim uspehom za izgradnjo socializma in za uresničenje ciljev, pred katere nas je postavila Partija Z vstrajnim delom za boljšo bodočnost NASI INDUSTRIJI! Podružnica rudarjeo rudniha Zagorje čestita rudarjem k Uspešni bitki za plan ter jim želi srečno in veselo novo leto! — V letu 1952 bomo nakopali še več premoga — to bo naš odgovor vsem našim nasprotnikom! PREMOG JE KRI INDUSTRIJE Uprava RUDNIKA rjavega premoga Trbo vlje-Hrastnik UPRAVA RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA Zagorje četista svojemu kolektivu ter ostalim delovnim kolektivom okraja Trbovlje k doseženim dosedanjim uspehom ter jim želi čestita svojemu 'delovnemu kolektivuk uspešnemu 'doseganju planskih nalog Srečno in veselo novo teto 1952 VSE SILE ZA IZGRADNJO TITOVE SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE! in mu želi * KLAVNICA KLO ZAGORJE nudi svojim potrošnikom v svojih poslovalnicah vsakovrstno meso in mesne izdelke po zmernih cenah. Tudi v novem letu 1952 bomo skrbeli, da bodo vsi potrošniki dobro postreženi! ■ : n s ■ ■ s a 8 ■ s n D m ■ 0 ■ : 1 | i : 0 i : I s I ! i i A a' 5 I : I Krajevni ljudski odbor ZAGORJE želi vsem delovnim kolektivom in ostalemu prebivalstvu KLO Zagorje obilo uspehov v letu 1952! Mestni komite KPS ZAGORJE čestita vsemu svojemu članstvu in ostalemu prebivalstvu Zagorja ter delovnim kolektivom za požrtvovalnost pri izvrševanju gospodarskih nalog; družbenim in političnim organizacijam pa se zahvaljuje za izkazano pomoč, prav tako tudi vsem društvom za posredovanje kulturnih dobrin našemu delovnemu ljudstvu, ter želi vsem srečno novo leto 1952 s klicem, da trdno vztrajajo v izpolnjevanju svojih nalog tudi v novem letu. MK KPS Zagorje KRAJEVNI LJUDSKI ODBOR želi srečno novo leto 1952 vsem volivcem Radeč in okolice Mestni odbor OF ZAGORJE čestita vsemu svojemu članstvu, vsem delovnim ljudem in vsem neuklonljivim borcem za našo svetlejšo prihodnost in želi vsem srečno in veselo novo leto 1952! Vztrajajmo v častni borbi za izgradnjo socializma! Rudniški komite KPS ZAGORJE želi članom Partije rudnika Zagorje in celotnemu kolektivu rudnika Zagorje srečno novo leto 1952! — Mnogo uspehov v izgradnji socializma! Vsem prijateljem dobre kapljice želi mnogo sreče v novem letu 1952 gostilna LEON KAVŠEK (pri Dimniku) VSEJ MLADINI OKRAJA TRBOVLJE IN MLADINI SLOVENIJE ZELI SREČNO NOVO LETO 1952 Okrajni komite LMS Trbovlje MNOGO SREČE IN USPEHOV V NOVEM LETU 1952 ZELI SVOJEMU KOLEKTIVU TER ODJEMALCEM 4 TOVARNR DORUMENTIGil IN KRHTNEBA PAPIRJA V RADEČAH Tem čestitkam se pridružuje tudi SINDIKALNA PODRUŽNICA PAPIRNICE RADEČE TUDI V PRIHODNJEM LETU 1952 BO NAS CILJ DOBRA KVALITETA NAŠIH PROIZVODOV IN DOSEGANJE PLANSKIH NALOG RADEČE Vsem svojim odjemalcem pa izrekajo čestitke: TRGOVSKO PODJETJE KLO RADEČE s poslovalnicami v Radečah, Njivicah in Zidanem mostu Gostinstvo Radeče Klavnica Komunalna podjetja Radeče Obrtno-proizvodna uslužnostna podjetja v Radečah: krojaštvo, šivilstvo, čevljarstvo, kovaštvo, kleparstvo in kino Radeče 9 NSK»RUDAR želi vsem ljubiteljem nogometa in prijateljem društva srečno novo leto 1952! Podprite nas v borbi za čimboljši uspeh! Potrošniška zadruga TRBOVLJE 6 poslovalnico 1 — DELAVSKI DOM poslovalnico 2 — KUKEMBERG poslovalnico 3 — BEVSKO poslovalnico 4 — PRELOGAR se svojim obiskovalcem zahvaljuje za zaupanje ter naklonjenost v letu 1951 in jim želi srečno in zadovoljno novo leto ter se priporoča za obisk in zaupanje tudi v le^u 1952. Uprava z uslužbenci bo storila vse, da boste odšli iz njenih poslovalnic vedno zadovoljni E £ ■ ■ *XXXX»<><>^c>0^<><><>0^0<><>0<>-0-0 flj Xi 52 MESTO TRBOVLJE K novemu letu 1952 čestitajo prebivalcem mesta Trbovlje, mestnemu ljudskemu odboru in vsem graditeljem socializma: MESTNI DELOVNI KOLEKTIVI Trgovska podjetja Komunalna podjetja j i Podjetje »Meso« | MESTNO TRGOVSKO PODJETJE Z VSEMI POSLOVALNICAMI TER »SADJE IN ZELENJAVA,« TRGOVINA Z GRADB. MATERIALOM, »JUGOPETROL« (PRI TAUZLU), TRGOVINA Z ŽELEZNINO IN STEKLOM (PRI ZDOLŠKU) MESTNO GRADBENO PODJETJE, ^ KLAVNICA, AVTOPARK, ' UPRAVA HIŠ, UPRAVA VODOVODA, KOPALNICA, KINO TRBOVLJE, POGREBNI ZAVOD i NA TRGU, PRI PLEVČAKU, PRI POKLKŠKU NA VODAH, PRI TRATNIKU (TRBOVLJE II), V BEVŠKEM PRI SUŠNIKU IN VSE OSTALE POSLOVALNICE Obrtna pod"et!a Gostinska podjetja j SPLOŠNO STROJNO MIZARSTVO, ČEVLJARSTVO, KROJAšTVO - ŠIVILSTVO, »ELEKTRO-RADIO«, TAPETNIŠTVO, PEKARNA-BRIVNICE, »FOTOLIK« SLIKARSTVO - PLESKARSTVO, MESTNA VRTNARIJA GOSTILNA »POD KLEČKO« PRI TRATNIKU, GOSTILNA »PRI RIBIČU« PRI OCEPKU, GOSTILNA »POD KLANČKOM« PRI SUŠNIKU, GOSTILNA »PRI LIPI«, PRI DREOTU, GOSTILNA »DELAVSKI DOM«, TEREZIJA, GOSTILNA »VOLKER«, GOSTILNA »RETJE«, DOBERNA, RESTAVRACIJA »PRI GROZDU«, POČIVAVŠEK, GOSTILNA »SLAČNIK«, BIFE »RIO< - SLAŠČIČARNA o <><>0-00-0 <><><> <><><><><><><><><>oo~o <><><><><><> <><><><>0 ooooo-o-o-o-ooo-ooo ooooooooooooooooo-oooo-ooooooooo-o-oo Prebivalcem mesta Trbovlje, delavcem in nameščencem vseh mestnih podjelij čestita srečno in veselo novo leto 1952 Mestni ljudski odbor Trbovlje Yi 00<><>?><>5><><>5><><>^Ct5>5> <>_<><><><><> OOOOOOrOO* (mjmjsKA K-jiŽNirA v ceuu