Obisk v PLAMASU
ZNANA IN
UVELJAVLJENA
ZADRUGA
Prav je, da našo javnost infonmaim-mo tudi o manj znani veji gospodarske dejavnosti v naši občimi ter prav zaradi tega daaies predstaivljaimio obrtmo, nabav-no prodajno zadrugo »PLAMAS«, katere ustanovitev sega v leto'1965 ter je v svoji zvrsti torej že ena od vpeljanih, dobro poznanih in uveljavljenih zadrug.
ONPZ »PLAMAS« je enotna in samo-stojjra organizacija združenega dela, v ka-teri samostojni obrtniki — predelovalci plastičnih mas in umetnih smol, združu-jejo svoje delo in sredstva z njenimd de-la.ci, zaradi trajnega organiziranja skup-rre obrtne proizvodnje, skupnega oprav-Ijanja obrtaih storitev oziroma skupne prodaje izdelkov ter jo tudi skupaj uprav-ljajo po načelih svojega statuta in 'med-sebojnih dogovarav.
Clanov zadruge — zasebniti obrtnikav vključuje »PLAMAS« preko 400 — seveda niso vsi enako aktivni, toda ne glede na to, zadruga PLAMAS z relativno malošte-vilnim kolektivom — 25 ljudi ustvairja že skoraj 5 milijard starih ddnarjev brutto prometa na leto ter na ta način formira znatna drnžbena sredstva, s katerimi up-rai-lja delcnmi kolektiv in odvaja nemale dajatve družbi.
~~PLAMASOVA dejavnost, bolje rečeno, dejavnost njenih članov -^ zasebnih obrt-nikov je specializirana in družbeno zeJo koristna, saj smotrno dopolnjuje industri-jo ter nastopa tam, kjer bi izdelava manj-ših' plastidnilh artiklov, .v industrijsikem podjetju sploh ne bila rentabilna, zaseb-nemu obrtniku in preko njega PLAMASU pa se izplača.
Naše obrtništvo v Sloveniji je v lan-skem letu končno dobilo svoj Obrtni za-kon in z njim določeno pravno varnost; z njo pa se mu obeta tudi boljša prihod nost in gotovost, da bo njegovo delo druž-beno cenjeno. čeprav do danes vedino ni bilo tako.
Kakor »ena lastovka še ne pomeni po-.miladi« — tako tudi po enem samem obrt-niku, ki je prišel morda navzkriž z za-konom, ne moremo In ne smemo soditj vsega obrtnlštva nasploh, katerega velika večina zavzeto in pošteno dela in odvaja družbene dajatve vestno in točno.
Sicer pa se vrnfmo k zadrugi PLAMAS, ki se je leta 1972 preselila \z zasilnih pro-storov na Titcnjj 199, v izredno lepe, na novo  adaptirane  proslore  bivšega zadruž-
nega doina v Tomačevem, ki ga je odku-pila in adaptirala v eno najlepših poslov-nih zgradb Tomačevega.
Kolektiv PLAMASA je, kakor marsikak-šen kolektiiv doživljal tudi hude notranje pretrese; toda z voljo do dela .in zavze-tostjo za svojo perspektovo, je te pretrese uspešno prestal in izšel in njih prerojen, bogatejši za veliko izkušnjo, »da uspeh in prepir ne moreta biti obenem prisotna pod isto streho«.
Delovna skupnost PLAMASA je danes kdjijjb povečaaiernu prometu, števfflčno manjša, toda njeni člani so strokovnejši in kar je največ vredno — v svoji samo-upravni delovni skupnosti umejo uspeš-no vsklajevati interese posameznika s ko-lektivnimi interesi ter interesi družbene skupnosti, zaradi česar tudi uspehi ne izo-stajajo.
V   svoji   notranje   politični   dejavnosti stremi   delovna   skiipnost   PLAMASA    za tem, da bi tekode izpotojevala nalloge X. kongresa   ZKJ   ter  se   uspešno   povezuje s   krajevnimi   družbeno-poUtičnimi   dejav-niki  zaradi   vsklajevanja  teženj   in  reše-vanja   skupnlh   vprašanj.   Obojestransko tovariško   razumevanje  bo  delovna  skup-nost gojila in to pi-edstavlja med druglrh budi eno njanih perspektivnih nalog.
Kolektiv PLAMASA lepo vzdržuje nov spomenik žrtvarn druge svetovne vojne iz Tomačerega in tudi s tem prispeva, k go-jitvi dediščine NOB.
Za bodočnost si je kolektiv zadal na-logo razvitd v prvi vrsti kooperacijsko de-javnost s svojimi člani, zboljšati svoje usluge in storitve, razširiti lastno rtiate-rialno bazo, ojačati obratna sredstva s tem pa razširiti svoje možnosti za koope-racijo in izoboljšati in zvečati svoje po-slovne rezultate.
V   primeru   zadruge   PLAMAS   ne   gre -za   neko   zasebno   ali   polzasebno   firmo,
temveč za družbeno organizacijo združe-nega dela, ki posluje po zakonitih določi-lih, kakor vsaka druga, le s to razliko, da mora zadruga še veliko strožje in na-tančoeje obračunavati "družbene dajatve, da mora rigorozneje kot druge organiea-cije skrbeti za zakonitost svojih koopera-cijskih aranžmanov ter zakonitost poslav nasploh, kar je tudi v redu in prav ter zlasti v interesu kolektiva in vseh članov zadruge.