1827
^»^uflLLimAtn,
NE PODPORNE JEDNOTE
«e^gBgJ^ fiTEV.—N U MBER
Brezposelni delavci v Glevelandu pozabljeni
Ameriika farmska birojaka or-Kanizadja Je pritela zborovati včeraj—Nekatera predavanja znajo poatati zelo zanimiva. Pokazala bodo, kako daM ao farmarji prežeti z modernim duhom.
ganlzacij. Za Um izletom v naravo in poairni bodo »Mila dru-tre priredit^. Te prireditve m bodo offltliU v ¿atmikih, da m privabijo k večje ljudske mno-iieo.	, ^ • -
8TRKUANJA V KABARETU.
ri

PROSVETA
JGLAULO BLOVKMSEl WiiOWfl fOUTOty/KPM0T1
LA HTM N A SLOVKN»!« WABOPK» POPPOUf» JKPIfOTi
RokopUJ w M Wklt
NtfoteiMt ZfJifij«.« driar« (lxr«n Chicago) pol Ittel Chic*« o te Clctro ft M a» teto, |S.7» u pol
^^■èv.oti.	_

MMteV M
TBOByBTÀ*
-the enlightenment
Org— W teo WiijJU MiÜWtel Isa** S-**?. Owmià br tk* Sir— Wt^msl B-offt S-é«r
Sub#«ription: United Stete» (oxeopi Chicago) yoort Chteago S7 JO, »nd foroéfii eotintrl- tP.00 psr fàr.
» M4	MEMBER Of THE FEDERATED
per
VCSTI IZ
lav»kega položaj», Je p» zelo nesmiselno, kar »em wm slilal imenovati jih, da »o slabil kot tavkokazi.
Tudi podporna druitva imajo . .	« i težnje f tem, ker navadno vsak
nje na zmago, ako tudi oe dose-^ fVajc	pravila jednot
O stavki v
Bowen, Colo.—ßUvka v Colo-radu »e nadaljuje. Imamo upa-
li«
Date» v oklopaju a. pr. (Nor. 10-1927) polog vaioga imana na nailovu, mM4k vaa |o • Um 6u*iom potekla aaroèalaa. Poaorlto Jo prsroéMno, èMVWM aoteii list _ ,
..............Ii ———trnimm>mmmmmm*mmm~mmmmmmmmm
STROJI DELAJO KONKURENCO TUDI RUDARJEM.
Premogovna industrija ni preveč razvita samp zaradi tega, ker je odprtih preveč premogovnikov, ampak tudi zato, ker se pri produkciji premoga rabi vedno več strojev, ki nadomeščajo delavno moč rudarjev. Tega ne trdijo delavski agitatorji, 4mpak ta izjava prihaja iz ust J. D. h. Morrowa, predsednika Mellonove Pittsburgh Coal kompanije, ki je bila ena izmed prvih kompanij, ki je prelomila jacksonvillsko pogodbo z rudarji. Morrow je priznal najprvo, da se v premogovni industriji ne rabijo stroji za produkcijo v tako velikem obsegu, kot v kateri drugi industriji Ali temu je dodal, da v premogovno industrijo prihaja nove vrste uprava z uveden jem mehaničnih metod za nakladanje premoga. Kaj je Morrow s temi besedami povedal?
Da je dozdaj bilo največ ročnega dela z nakladanjem premoga. Ko je bil preihog razstreljen in je padel na tla v premogovnikih, ga je bilo treba naložiti z lopatami v vožičke. Zdaj pa rabijo za nakladanje premoga le stroje. In ti stroji nalože od 200 do 400 ton premoga v osmih lirah.
Ampak tam, kjer se premog izpodrezava, vrta, raz-streljuje in naklada mehaničnim potom, tam pa doseže produkcija do pet tisoč ton na dan.
Morrow ni tega pripovedoval v interesu rudarjev, ampak premogovne podjetnike je tolalil na boljše čase, ko prične produkcija premoga s stroji.
Da Morrowe besede, ki jih je izgovoril pred pol letom, niso padle na nerodovitna tla, pokazuje dejstvo, da je veliko kompanij pričelo uvajati stroje v premogovnikih za produciranje premoga. To se ni zgodilo samo v Pennsylvaniji, ampak tudi drugje. Pogodba, ki je bila sklenjena med rudarji in podjetniki v Illinoisu, govori jasno o tem, da so premogovniški podjetniki zapopadli, da bo zanje več profita, aRo prično producirati premog s stroji.
Kolikor več strojev bo delalo v premogovnikih, toliko manj rudarjey bodo potrebovali za produciranje premogi.
V kapitalistični družbi se nihče ne briga, kaj bpdo počeli rudarji, ki so odveč v produkciji premoga/ Kaj bo z rudarji, ki s p presegli starost pet in* trideset let. Veliko tovarniških kompanij je že vpostavilo pravilo, da ne sprejmejo V del delavca, ki je prekoračil pet in trideseto leto. Druge kompanije uvajajo to pravilo ali ga pa bodo uvedle. Podjetniki zahtevajo le mlade in krepke delavce. To je deviza v današnji kapitalistični druibi. •
Nove metode v produkciji zahtevajo tudi nove metode za organiziranje delavcev. Danes je treba, da «e organizirajo v unijah vsi delavci ne glede na to, kje delajo. Kudar, ki je izgubil delo v premogovnikih, ker tam zaradi strojne produkcije potrebujejo manj delavcev, ne dobi dela v tovarni, ako je star več kot pet in trideset let, ker delavci v tovarni niso organizirani in kompanija lahko svojevoljno določa pravila in delavni red za tovarno. Take določbe, ki določajo, koliko sme biti delavec star, da ga še sprejmejp v tovarniško delo, pokazujejo, kako kri. vičen jf sedanji sistem blagovne produkcije In distribucije za delavce. 1
j , <«
KaJ n«j P« delavec stori, ako so ga v eni industriji odslovili, ker je število potrebnih delavcev znižala strojna produkcija, v drugi industriji pa ne dobi dela, ker je prekoračil starost pet in trideset let? Ali naj gre krast in ropat, da prehrani svojo družino? Ako bo kaj takega storil, ga bodo zaprli Ali naj trpi in se tolaii, da bo po nmrti na drugem svetu že bolje? Ako bo to delal, bodeta on in njegova družina počasi in v velikem trpljenju umirala gladu. Ali naj s samomorom konča svoje življenje? Ako bi kaj takega storil, bi izvršil največjo neumnost, kajti on ima tako pravico do življenja, kot drugi ljudje Kaj naj torej stori?
Organizira se naj politično, strokovno in gospodarsko in ne bojuje s svojimi tovariši—delavci vred za odpravo mezdne suinonti. kajti če se delavci ne bodo bojevali ta odpravo mezdne mitnoati, podjetniki in njih pod-pornlki se prav zanesljivo ne bodo.
žemo vsega, kar amo zahtevali.
Ä lahko rečem, da nekaj j* že na delavski strani. Nekaj ovir dela strankarstvo, seveda največ pa tisti kronični stavkokazi, ki se vsake stavke veselijo, z delom klubujejo z* vednim delavcenj In Škodujejo tudi sebi! S tem mislijo, da se prikupijo delodajalcem. Ne zavedajo se, da so pravi sužnji ob času stavke in potam. O tem sem prepričan in imam izkušnje iz več stavk tu v Coloradu. Seveda časi se izpreminjajo, tako se tudi delavske borbe. Upajmo, da enkrat zmagamo na celi črti. Seveda zato je potrebno organizirano nastopiti t
ŠtrajHar iz Lesterja, Colo., pi. le, da se je razjezil, ko je čital moj dopis. Jaz sem se pa razveselil, ko sem Čital njegovega in se pokorajžil, da prec napišem še enega. Prepričan sem, da nas najbolj zanimajo dopisi od rojakov iz slovenskih našel« bin In še posebno ob času stavke. Seveda, ako so poročila resnična. Posnemati iz listov je dvomljivo, potvarj^nje ni nobenemu ljubo, še manj pr verjetno!
Kakor sem že omenil, imamo nekaj kroničnih stavkokazev, seveda so med njimi tudi Slovenci! So tudi drugi, tako rekoč "mednarodni štrajkftrekerji," a veliko pripomorejo do neuspeh» delavske zmage Slovenci, ker so dfebri kopači ter nakladači pr*. moga.
Nekateri dobijo strankarstvo. Ker sta dve uniji v okrožjih, kjer je stavka proglašena, in sicer IWW in UMWA. Prvoime-novana vodi stavko. Do sedaj je beležiti dober uspeh; ima veliko pristašev in drugih, ki slm-patizirajo z njo. Seveda le več ima pa nasprotnikov. Vsaka organizacija, ako je v resnici delavska, ima nasprotnike. Bolj ko je za delavce, več nasprotnikov ima. IWW je dobro nastopala dosedaj, ako tudi so več Bodlih voditeljev zaprli. Organizacija IWW ima-jJrimerno ime, obsežni delokrog.' Dolžnost delavcev je, da volijo dobre, poŠte, ne uradnike in voditelje, potem bo uspeh zagotovljen. Delavci sami pa morajo u pol te vati pri ganizacijo. ter biti lojalni napram nji. Organizacije brez Članov ni. Potrebno je tudi materij alno podpirati jo. Koliko trolkov ima ob času stavke, ako hoče podpirati v splolnem stav-karje. Ali ial, da se najdejo ljudje, ki so člani samo kadar je podpora.
UMW4 je bila do zadnjih ča sov dobro poznana, a ni imela (veliko članov v tej okolici Odborniki 16. distrikta so zelo proti organizaciji IWW. Slilal sem jih na nekem shodu nekoliko pred napovedjo omeijjene stavke. Ali člani, kolikor jih je le, pa mislim, da niso toliko nasprotni organizaciji IWW. Ni moj namen zagovarjati jih, ker mislim, da je veliko bobrih delavskih borcev med pljonirji »tare organizacije. Seveda najdejo povsod tudi isdajice, tako v prvo Imenovani kakor Zadnji.
I Za Vogali ali hrbtom govoriti, nič dokazati, pa ni lepo, po-sebno pa le ne za člane delav. skih unij. Bolje bomo uspevali |skupnlm delovanjem/ Izberij m o si eno organizacijo in deluj 2 mo skupno za izboljlanje delavskega položaja, ker le delavci si moramo izboljšati situacijo in si ¿ugotoviti zmago. Ker ie govorim o pionirjih premogamke u-nij<\ lahko rečem, da ravno onll so veliko ftrtvovali za izboljlanje delavskega poloiaja zadnjih tri-člen«* let. Znamo mi je zadnjih dvajset let. kolikokrat smo bili Ivrienl U kompanijskih stano-J vanj. Nismo mogli po več me-| |eecev dela dobiti; bili smo de. jansko napadanl. Takrat je bl-I" hujle organizirati kakor jel dane«, pa bila unija tega ali one-| ga imena. Mislim, da pljonirji start unije bi dobro dolU danes tudi novi uniji, ker slili se od I nekaterih, da stop^o pod okrilje pavriovne organizacije, ako bodo jvideli. da je boijla kot atara. Ako pa simpatizirajo s staro, a vendar »tole aa stavki. vprtdj
bližnjo naselbino, kjer sem vedel za dobro ženico. Ko vstopi mo, se je ženica skoro prestra-iila. Odložimo svoj zaklad in o-besil sem svojo trompetb nad peč. Posedepjo in ženica nam prinese dobrega tokajca. Ogreli smo se in potem sem ji dal^vo-
Tako tudi ----.	* i j ti • u
čuie "ako me iz cih v Sumi sedel, da bi ga imeli za veečrjo. Zenica se »pravi snažiti zajca. Smešno se nam
je vsem
tro napravi večerjo,.ki je bila okusna. Kar naenkrat pa začne moja vojalka trompeta nad peč. jo tako peti, da je bilo veselje.
in drultev. Seveda se tudi pravila jednot, zvez, zajednic itd. »mo se in potem sem j. aaijivo-raSikujejo. Tako tudi člani. J*» zajca, ki je na kurjih jaj-
Nekatere «e
druitva vržejo, bom pa stopil v onega;" drugi "a saj mi ne morejo ni« po pravilih." Tako se vrste pogovori. To bo žalostni izgovori.7-Delavci bi morali v srcu čutiti, z voljo ter razumom delati*za izboljlanje svojega položaja. Izgovori na pravila in enake reči, se pravi bedake delati in žaliti samega,sabe I
O politiki naj le mimogrede nekoliko omenim. Recimo, da so voHtve, pa postavimo kandidate, "čapipjon, prajsfajter" bi prvi zmagal. Za njim "čamp-jon, best bal pfrjer." Precej glasov bi tudi dobil kateri bi obljubil dosti žganja, vina in piva
,za kakšen konstruktiven načrt, za katerega bi bilo več zaupanja in navdušenja, katerega je gotovo pri taki stvari potreba. Zdi se, da imamo premalo agilnih moči, kakor jih ima na primer Clevfland. Nekoliko vzroka je gotovo tudi industrijska depresija, katera tudi tukaj ni prizanesla z nepro-s to voljnimi počitnicami in nezaposlenostjo. Vendar pa bi se da-zdelo. Ženica nam hi- k izpolniti želja, ako bq mak)
Taklne sreče le nisemjmel v svojem življenju kotl&eM jo i-mel letos na prvegaQ^vembra. — Math Kasic.
b Ksnaasa. .
Včasih smo se v Kansasu zelo radi pohvalili z našo naprednostjo, toda sedaj smo že d^lj časa precej sumljivo tiho o tem. Ne vem, če iž vzroka, ker je ome-
Socialist prav malo. Pa pomirtij^ 8tv?r feda^ ^
. . 1	«j . , ali b? vzroka, ker se "dobra stvar
rajmo le enega, ki nam bo po-t v,.-«»»
ljubil, da odpravi točko iz pra- hva,i ' Naibrž 1)0 V™'
vil, katera pravi, da član ni dober, kateri dela ob času stavke, lil da se ga izobči. TiMi zadnji bi dobil precej opore, in to celo med rojaki Slovani! nftk. w
Razmere v Coverdalu, Pa.
Coverdale, Pa. rr D^*0 čaw je že poteklo, kar se nisem ogla- socialisti
Seveda, če vzamemo aa naprednost, da smo pred par leti pomagali postaviti hlev božji v Ringu in pred par meseci dru-Wr. Pptoč- ge&a v Armi, oha, potem smo pa v resnici) zelo "napredni. iPri slednjem smo mi rojaki cele precej debel steber. No, večina smo bili včasih (največ zato, ker je
sil iz te naselbine, Hočem vam danes malo popisati, kako se nam godi.
Kar se tiče stavkokaltva: samo spesminjajo se, kakor kokoši v kurniku: eni notri, drugi ven. Več jih notri pride, kakor jih ven gre. Marsikaterega grelnika dobimo na paketu, ker jim pete odnese. Pove nam, da ne more nič zaslužiti. Premog jim nič ne vaga in pa premalo plačajo gospodje za njihovo nakla^ danje. -	,
Ko sem bil na piketu, sem dobil nekega Slovaka, ki jim je u-tekel. Prav ponižno se mi je približal Jn se potožil, da kako je bil zapeljan ln kako «o mu kom. panijskl i&apeljivji prigovarjali in kako šo mu obetali nebo ii zemljo. V resnici so ga pregovorili, da je lel stavkokazlt. Sem se je pripeljal kot baron, sedaj m<fra pa pel iti od tukaj. Niso
plačal iz Coverdala v Pittsburgh. Z veseljem sem odvrnil: "Prav ti je." Dokler boš verjel kompa-nijskim zapeljivcem, bol zmi-raj pel hodil."
Naj opllem, kako se godi v naselbini ponoči. Nobeden ni na varnem, pa najsibo v kompanij-skem baraku ali pa v svojem stanovanju. Krogle Ivlgajo iz grmovja na nas, kakor da bi fižol sejali Kakor sam organizator pravi, da je vse zmelano, da Lewis se dobro trudi za nas, pa ne more za enkrat nič pomagati, da imejmo potrpljenje. Seveda moramo trpeti, Lewis pa se Ima dobro.
Rojaki po tirni Ameriki, ne dajte se slepiti ' od kompanij-skih agentov ali zapeljivcev, saj vam je jasno, zakaj se borimo. Ako pa ras katerega tako roke srbijo za stavkokalko delo, naj gre stavkokazlt kjer živi. Ko bi vsak delaVec, kjer je stavka, o-stal, kjer je delal, bi ne bilo toliko stavkokaltva in ne toliko revnih žena ln z otroci na cesto vrženih kakor jih je na ta način vrženih pod milo nebo.
Želim opisali nalo lovsko sezono. Zbrali smo se dne 1. nov. ttlrje molje In vzeli smo ■ seboj vsak svojo pulim in pa vo-jalko trompeto. Podali smo »e
bilo to v "modi"fr toda danes smo pa vse drugače napredni. Eni smo "bolieviki", par je nas "komunistov", sicer ne vemo kaj pravzaprav to pomeni, toda predstavljamo »j, da je to nekaj stralno rrrretoluijonarnega in nekako v "modi", in kar je-glavno, ne stane nič. Biti član sofeia 1 i stičnega kluba, ponieni, da je treba nekoliko več brigati se za delavsko politično stranko in plačati par "dajmov" mesečnih prispevkov. * Hm, ali ni veliko boljle dati tiste cente "za efi štamperle"? Seveda je. Sicer "jamramo" zaradi slabih delavskih razmer, katere so v resnici pod ničlo, da ni mogoče plačati delavskega Časopisja, in podpirati drugih delavskih organizacij, toda čudo vseh ¿udov, za "takr^tkega" se pa le zmiraj dobi kaklen kvoder. Imamo 'ga' namreč toliko kot pri vas, le da
"!u.d*11 *aslužJit!' daJjl vožnje "nal" zaradi večje strogosti
^ slable kakovosti.
Drugo pot bom o tem napisal zelo lepo in podučljivo povest.
Dne 13. novembra smo pokopali mater Margareto Znidaršič iz Grossa. Stara je bila 80 let. V Ameriki je bila 20 let. Večinoma je bivala pri sinu Mattu v Grbs-su, kjer je tudi umrla. Zapulča tukaj več kinov in hčera, kakor tudi vnukov i* pravnukov.
Dne 22. novembra smo položili k počitku lSIetnega mladeniča Hermana Mlinariča iz Arme. Umrl je v sanitorijU blizo Colorado Springsa, Colo. Truplo je bilo pripeljano sem. Bil je prvi predsednik druitva "Sunflower" It. 609 SNPJ in eden izmed glavnih organizatorjev tega druitva slovenske'gladine. Zelo ga bodo pogrelali. Da je bil zelti priljubljen, je pričala velikanska udeležba primogrebu in nebroj vencev in cveija. Od hiie ga je spremila mladina Iz Arma High School z vsemi učitelji. Herman je namreč dovrlil omenjeno lolo minulo poletje.
Oba pogreba je imel v oakrbi Slovenski zadružni pogrebni zavod v Frontenacu, "People's Undertaking Co." Izvrltno je bilo vse v najlepšem redu, in se je čulo priznanj^ temu podjetju od
več požrtvovalnosti, brez katere se ne doseže cilja.
Mislim, da ni treba posebej povdarjati, koDko več kredita ln spoltovanja ima narod, kateri je organiziran, kateri pokaže, da kaj zmore skupno; posameznik je kakor kaplja v morju. Nekaj taklnega se je pokazalo že 2. oktobra, ko so tukajšnja druitva ped okriljem SNPJ priredila skupno veselico, katero je posetil župan mesta Milwaukee in precej jasno raztolmačil pomen in moč organizacije. Pove-»ture in higijene. Cimboljl dal je tudi, da naj si izvolimo1 človek ignoranten, tem manjl odbor za slučaj, kadar mestnajzaveda te sramote in ponosa uprava skrbi za gotove invalide zdravje in razvitost tele ali kakljie Uruge koncesije, da Ljudje, ki so vzgojeni v praži bo odbor bolj upoštevan kakor
* decembra,
opazovanja
Veš 8vobode zdravju' Vsak zdravnik enkrat um, snil mora - toda bolan „J nobeden, ne na notranj, iJOu Ali -te že slilali zdravnik bi rekel, ko pridete k „j ' Pomoč : "Danes vam „,J ^ pomagati, sem sam bolan"? jffe, tega Se niste slišali. Ki mu je tudi zdravnik bolan, če je tako bolan, da ne m'< »tati na nogah ali mora ležat bolnišnici, tedaj navadno | potuje kam na počitnice" " govi pacijenti ne vedo ničema njegovi bolesni. Taka |( et zdravnikov. Zdravnika je sr; če je bolan in boji se, da iz? zaupanje pri lajikih, ako „ve, da se ni mogel obvarovati bol ni.
Ista zavest,
da
se srami
bolezni, je lastna mnogimi.., ligentom, ki se drže fizične k
II!
posameznik.
Jasen dokaz je tudi, kaj zmore dobra ideja in požrtvovalnost organizacije SNPJ. Seveda ima dobre ideje. Nasprotniki, sebič-nežl in politični nasprotniki se kaj radi zaletavajo v dobre ustanove. SNPJ jih je imelh že precej in vsakovrstne zunanje raz-dirače in kričače. Sedaj je zopet nekaj. Zunanji razdlrači naj si zapomnijo, da to pot. zopet ne bodo napravili drugega, kakor o-smešili se bodo, Kakor po navadi. Mi se zavedamo, da nimamo samo krvno sorodstvo z ljudstvom v Jugoslaviji, ampak tu di finančno, torej je čisto pravilno, da je nekaj jednotlnega denarja vložehega tam, kjer 1-mamo vedno denarne in druge transakcije.
Končno apeliram na rojake nali naselbini, katerih želj* je skupen napredek naselbine: Na dan s kaklnim dobrim nasvetom ali načrtom!—AntOn Yerftin.
Slabe delavske razmere.
Central City, Pa. — Citam dte pise od vseh ¿tirih strani Zdru ženih držav, samo od tulcajlnjih rojakov ni glasu, kakor da vsi spimo. Zato sem se jaz namenil malo napisati. Kakor povsod, je zaslužek pičel, pod ničlo. Tukaj je več premogorovov, ki jih la-stuje več družb.
Ene obratujejo vsaki dan, dru ge manj. Toliko se zasluži, da se borno preživlmo. Rovi so vsi pod odprto delavnico—"open shop." Zato zdaj obratujejo, ker lahko delajo, kar hočejo.
1 Čitam redno Prosveto in stavki v Coloradu, ker so mi tamkajlnji kraji idobro znani, kakor Walsenburg. Tam sem delal v rovu Walsen mine leta 1908. Znano mi je vse okoli Trinidad». Tam smo imeli vesele urce, dokler sem bil le mlad. Tam so že dolga leta premogarji garali zastonj. 8daj so se jim odprle oči in so proti požrelnemu Rockefellerju in Victor Fuell Co. Želim vam, da bi bila zmaga na vali strani, ker ste zdaj v kratkih letih že 8 krat v boju za svo» je pravice!
Pozdrav vsem Či ta tel jem Presvetel Vincent Matjevac.

Delajmo Weet AlUa. Wla. - Da»irav-no sta Milwaukee In West Al-11», ki tvorita »koro eno mesto, drug» največja slovenska naselbina v Ameriki, vendar p» j« proporčno j ako malo aktivnosti
proti Green okraju, ker je veliko drugorodcev. I II I zajcev. N Vsakfr Človek ima en- Poročevalec dobrega in alabega. krat v svojem življenju srečo. Stopim malo s» drevo ln vidim dva zajca na kurjih jajcih sedeti. Tiho »e v sedem in poslušam. kdaj bodo začeli moji to varili streljati, «kav naenkrat »e začne vojna; stralno pokanje je
bilo. Takrat ustrelinr na zajca. . _m„_____
Mislil sem. da sem samo U dva na gospodarskem te nroevet n. m zajca ustrelil, ki sta na jajcih polju. Je precej hrepenenja, po-«»dela. Toda ustrelil sem jih pet- nebno za prepotrebni Narodni najst. Kar čudno se ml je zde-;dom. Za dramskega, pevska in lo. ko sem jih zaAel pobirati. Ko druga druitva. katera bi v taki sem imel vse povezane, in sem' naselbini morala dobro uspevati, bil pripraven za odhod, sem' Sedaj, ko bodo letne seje na-vzel trompeto. da dam na znanje lih podpornih drultev. je jako mojim tovartlem. da gremo pro- priličen ča». da »e sproti kakln» ti domu. MoJ» trompeta ni hotIdeja za napredek vsaj te zaie-nove, oziroma za izboljUnje de-> P**, *»aeo\1 »o bili zmrznjeni, tih stvari, kakor je Narodni
Veselica in sej». Chicago, tU! — Kljub slabim razmeram in brezposelnosti v slamnlkarski industriji je zanimanje za upijo med čikalkim slamnikaricami zelo živahno. Vsi shodi in seje do sedaj eo bili dobro obiskani in- uspeHi zadnjih par mesecev povoljni.
Dne 10. decembra priredi Joint Board Cafe and Millinery Workers of Chicago veliko plea-no veselico v dvorani Logan Square Masonic Temple, 2461 N. Kedzie Ave., ter vabi vse prijatelje in prijateljice organizacije. da se te veselice udeleže.
Sporočam tudi slovenskim nlamnikaricam., da se vrli pri hodna aeja unije Chicago Millinery Workers dne 15. decembra v dvorani Altgrin, 2001 W. 22. St. Članice naj skulajo pripeljati na to eejo, vsaka vsaj ie eno novo članico. Po seji bomo imele malo domače zabave, da »e bolj spoznamo ia al na ta način v*varimo več medsebojne zaupnosti.—M. A.
verstvu, eo najbolj zanikrni I de zdravja. Saj je krščans dvignilo čelčenje ran na| gnusnejšo stopnjo malikov stva.
^ Ne samo zdravnika, vsak3 kulturnega Človeka bi mor biti sram bolezni, take bolez katere se lahko očuva. To rru priti čimprej, namreč to, dal bo vsakdo sramoval bolezni! kor zločina. Ugotovljeno je da večina bolezni napade člo ka vsled zanemarjenosti in I vednosti. Res je, da mnogo di to ve, pa si ne more poma' ti. Javna oblast, ki je pokli na, da oskrbi za blaginjo lji stva, sama zanemarja zdn stvene razmere.
V bodoči družbi bo vsak sam svoj zdravnik. Medicii ki je danes še monopol majh kaste ljudi — drugače ne mo biti — bo enkrat splošna ve ljudstva. Nalezljive bolezni 1 do popolnoma uničene, take ki pridejo od dela ali nezgod, bodo kontrolirale avtomatič Vsakdo se že v šoli nauči, ka je^treba regulirati svoje telo navade. Aparati, ki namah kažejo stanje telesa, popot diagnozo, pridejo najbrž v I letih.	'
Dokler ni tega, morajo deli ci, ki so najbolj izpostavlja boleznim, sami skrbeti, da se znani jo z nevarnostmi, ki ved) pretijo zdravju.' Predvsem m rajo poznati konstrukcijo tele in ftfnkcije ter naturo telesn organov, |
Vsak izobražen delavec mc biti sam kos fizijologa, sekso ga, psihologa in zdravnika.| tati mora knjige in posluii predavanja, ki poljudno obdel jejo ta vpralanja.
"Ce ni vina, ne bo petja,'® vi jo Italijanski pevci v Ameri Los Angeles, Cal. - Flore tlnskl pevski zbor iz Florenc| Italija, ki potuje po Ameriki^ prireja koncerte, je te dni ultimat, da ne bo več pel, | ne dobi vina. Italijanski i*v pravijo, da so -teko navajeni vino, da ne morejo peti, ie majo vsak dan svoje merice, no, ki so ga doslej dobili v Am riki, je absolutno za nič.
Krščanska ljubezen v V* Terko!
New York. — Jetni^r v SS Singu je še prejel na *toW prošenj od oseb, ki bi rade v»s le eksekucijo Ruth Snyder^ in njenega ljubimca. J^nifl pravi, da' vse proinje ne W uslišane, ker ni toliko prort* za gledalce v^obi, kjer stoji lektrični stol. Prednost >|| časnikarski« poročevdci m se je ie priglaeilo 73!
te
Služba Dunaj.
Mü
Berlin. 5. dec.-M<-<! Berl^ in Dunajem je bila te dni U telefotografičn» ****** vem procesu, ki g» n 1 , nski Nemec, takoj prvi <i» 1 bflo razpoalanih 150 slik. T» fotografična »lik» sUJJ vprečno dva delarj» ^fl je bila otvorjena AjkJ^-i nofična linija med BeH.n^ Belgradom v Infoelaviji
TOBEK, 6.
Vesti iz Jugoslavije
Delavski poslanec Petejan med so bili navzoči na shodu
i sodrugi v Ljubljani. bili ytis, da se je z njim'

(Isviroo.)
t po volitvah v narodno skup-lliino, ki so se vršile 11. septem bra tega leta in v katerih je bi Voljen tudi delavski zastopnik,
¿Un socialistične stranke s. Pe-Ljan, »je socialistična stranka bnela v Ljubljani prvi shod, k L jasna^pokazal po kateri poti {oie iti slovenski delavski razred- .	/
Za Shod je bilo med ljubljan fikih delavstvom in. delavstvom iz ljubljanske okolice veliko za f nimanja, kajti naznanjen je bi tudi prihod edinega delavskega poslanca sodruga Petejana
Na zelo obiskanem shodu je poročal s. Petejan'in sicer o političnem položaju v JUgoslaVij in o njenem položaju v mednarodni politiki. Kritiziraj je re-akcijo, ki je na pohodu in ki se |poeebno občuti v južnih delih * države, predvsem v Macedonj-ji, Srbiji sploh, Botni in Herce-fovini in po nekaterih delih Slavonije in Hrvatske. V Sloveniji ni dejanskega terorja, kajti Sloveniji skoro hiti ne vemo, č? je nad nami'kaka Oblast. Teror se sicer javlja, a ne od strani države, ne od policije, ali žan-jdarmerije, nego od klerikalne «tranke in njenih pravovernih lomišljenikov. Duhovniki izvajajo še vedno teror iz prižme, kajti le njegova beseda je prava in sveta. Teror gre tu tako daleč, da duhovnik «ploh prepove svojim zvestim ovčicam čitati pvobodomiselne knjige.
"V državi ni demokracije in ni parlamentarizma", je izjavil poslanec Petejan. Dejansko je to istina, kajti Slovenija, kjer ne čutirho pritiska drugače, kot pri davkih, pomeni v Jugoslaviji, kakor po svojem površju, i po |i*Qiem prebivalstvu bore malo. [V Neslovenskih pokrajinah Ju-. Igoslavije pa bo ie teror, bo še prava policijska diktatura, dokler ne bo ljudstvo toliko zrelo, da bo znalo prav misliti in si u-|postaviti tak parlament, ki bo odgovarjal vsem načelom parlamentarizma in demokracije.
Ua se Jugoslavija izbolj&a v •voji notranjosti ji je predvsem treba, da Sprejme delavske socialno politične zahtc;V%, kakor zavarovanje za starost za nezapo-•lenost dejansko zaščito stanovanjskih najemnikov izenačenje davkov po vsej Jugoslaviji, Priznanje sovjetske Rusije, federativno zvezo balkanskih dr-«iv itd.
V prvi vrsti pa je treba v Ju-1 goslaviji uveljaviti demokracijo in parlamentarizem. Teh danes p«, m to pa je tudi konsolidacij« države v tem oziru sila otežkočena. Vlada se povsod absolutistično ter se izrablja od «lučaja <lo «lučaja v hlapčevske namene stranke, ki p*, če so tu-■dl v vla<li, na splolnost nimajo vPliva, ker ae jim v politično psl>loatacijo prepušča samo go-teritorije, v katerih imajo «^Merski ali pg politični v.l'llv- (Za primer v tem oflru 81 J< misliti samo Macedonijo, ki J('tak teritorij za radikale. V#i ^■atici, ki jih da parlamentu flamlonija, so radikalni poslan-C1 Pa če je Macedonija radlkal-
na ali ¿e ni, to je pri nas vse-
eno.)
''^tejanovem poročilu so 'Jubljanski sodrugi izrekli za-«vojerau zastopniku v
Parlamentu J
«prejema poročilo-na-™'»«'gtt |K>«lanca sodruga Pete-j*Ma " njegove*/ delovanju in ^'"panju v narodni ekupščini 1 odobravanje* na znanje ter ¡^¡¡¡¿•popolno zaupanje v | da bo tudi v bodo-' r^ni skupščini kakor
so do-
„ . i .. . .---nJim naselilo v socialistično gibanje v Sloveniji zopet stremljenje po čim Prejšnjem dvigu delavskega gibanja. v katerem naj delavski razred pokaže, da ima pravico Političnega in gospodarskega obstoja in naj s svojim direktnim udejstvovanjem v političnem življenju Jugoslavije Pokaže, kako je treba delati, da «e pride do tako težko pričakovanih uspehov.
Za sodrugom Petejanom je govoril s. Stukelj o Kongresu avstrijske socialne demokratične stranke in o nauku za sodru-ge v Sloveniji. O tej stvari pa bomo prihodnjič več in natančneje izpregovorili nekoliko besed. v
brambo potegnil noi ter je Ren-raz rezal roko in mu zadal ««nek v prsi. Renglo ae je takoj zgrudil v nezavesti ter so K» z vozom hitro prepeljali domov, kamor so poklicali zdrav-
t* ^ftalednJ| «o ranjenca odpeljali v bolnico v Mursko Soboto, kjer se bori 8 amrtjo. ) 0 8e Je Po svojem činu tali8^*11 in 86 ^ ^ javi orožnikom. Zdaj* nahaja i
preiskovalnem zaporu v Dolni Lendavi.
probvETA
ZDRAVSTViO
1'oljudu b«M4a • hlgl).nl ta aktbl m «dr*t>.

M. LoU«*lw:
meša,
^pričanju,
r vl
rU(J' zunaj nje zastopal interese
PuiM-Uriata.
s' "benem izjavlja, da bodo P^^nikl socialističnega po-fr"a i svetili vse svoje sile o-L^1 IHikreU Ur s terti dali N zastopniku v narodni ? 1 moralno in politično I* r° Pri njegovi težki borbi ,' I'r*wce proletariata in njega 'Mvoboditev iz kapitall-"Jtenjetva." '^lanee Petejan Je bil neto akUmiraa. Delavci, ki
11 o Iku
Ž&ndar obsojen na smrt. Vojaško sodišče v Skopi ju je zaradi štirih umorov obsodilo na smrt žandamerijskega narednika Blagoja Stankovida. Narednik je bil zaročen s hčerko vdove Boženfe Nokoljič Deno v Pro« kuplju. V zadnjem včasu se je Stankovič prepričal, da mu dekle ni zvesto in da ima za njegovim "hrbtom celo štiri ljubimce. V skrajni ljubosumnosti je Starf-kovič zvečer vdrl v stanoVanje svoje neveste, ubil njo in lju->ijnca, ki ga je našel v stanovanju, hitel potem v stanovanje drugega njenega ljubimca, po-starnega vdovca, ter ustreli njega in njegovo hčerko. Naslednjega dne se je sam prijavi oblasti. Obsodbo na smrt je spre-el Nikolič mirno in z nasmehom.^
Politična novost. "Delavska politika" poroča, da bodo Nemci za občinske volitve v Mariboru Kandidirali skupno s klerikalci na eni kandidatni listi, češ da so se tudi sedaj s klerikalci v občinskem svetu glede nacijonaliz-ma čisto dobro razumeli in rav no tako tudi na kulturnem in seve gospodarskem polju.
Letošnja smrtna peaetreče-nja v premogovnikih v Sloveni jI. V Sloveniji imamo v premogovnikih vsako leto 7—10 smrtnih ponesrečen j. Letos je to število že doseženo. Prvega ja nuarja t. 1. se je smrtno ponesrečil na separaciji v Krmelju 4i>letni čuvaj Jože K^še, družinski oče iz Govejega dola pod Vrhkom, občina St. Janž. Njegova smrt je bila zagonetna, ker so ga našli ob belem dnevu okoli 12. ure na železniški tračnici z razbito lobanjo, ne da bi bil kdo priča njegove smrti. Domnevalo se je, da je padel z mosta.
Po en rudar se je smrtno po^ nesrečil v Libojah v premogovniku "Družbe z o. z.", v premogovniku "Keramične industrijske družbe v Zagrebu" istotam in v Trbovljah. V Mežicah sta se smrtno ponesrečila dva rudarja. V četrtek, 10. t. m., se je v državnem rudniku v Velenju ubil kopsjč Fran Strojnik, tako da znaša ž njim število letos smrtpo ponesrečenih že 10.
Krvav pretep v Lipovcih. V goetilni Štefana Mertueka v Lipovcih sta se dne 7. t. m. zvečer eešla Ivan Vohar, čevljarski mojster iz Bratoncev, in Štefan Renglo, p. d. imenovan "Mar-kec", posestnik v Lipovcih. Oba sta si naročila vino in «1 pošteno vsak $ase privoščila dobro kapljico. Vohar je kmalu postal dobre volje in je pozval pivskega tovariša Rengla k svoji mizi, rekoč: "Markec, hodi pit!"
Renglo se je čutil užaljenega, ker ga Je prijatelj poklical po domače za Markca.. Skočil je torej proti Voharju ter mu raz-111 pol litra vina -po mizi. Začelo se je prerekanje. Beseda j« dala besedo in rsagreU moža sta hitro trčila skupaj. Kmalu pe «ta se tudi unesla in začeU piti dalje, a pri tem sta se zba-dala z različnimi priimki. Polagoma sta se Oba odpravila iz
gostilne.	.
Ko je bil Renglo že precej oddaljen od gostilne, m je naenkrat izvll svojima »iloma izpod
/Tboj v i+iov en j i vasi pri
' tuju. V Slovenji vasi pri Ptu-
iU novembra delavec Ste-fan Caruga v silobranu ubil .
sekiro svojega svaka posestnika Piska.
Caruga se je dan pred ubojem vrnil iz Francije, kjer je bil o-koh pet let zaposlen. Bil je na glasu kot zelo marlji vin pošten, česar se o Pišku ne more trditi. Bil je namreč že 24krat kaznovan ter se je šele pred kratkim vrnil iz zapora, kjer je odsedel svojo zadnjo 8mesečno kazen.
2e drugi dan po vrnitvi Caru-ge iz Francije sta se svaka sprla zaradi družinskih razmer. Caruga je kot miroljuben mož odšel , na svoj dom ter se zaprl v sobo, da ne bi prišlo do najhujšega. Za njim je prišel Pi-šek. in toliko časa razbijal- po vratih, dokler ni vdrl v sobo. Vrgel se je s kuhinjskim nožem v roki na Carugo, ki jfe v silobranu pograbil za sekiro in zamahnil proti Pišku. Pri tem mu je spodrsnilo, da je sam padel, a se je hitro dvignil in umaknil. Pišek pa je še huje pritiskal na njega. V skrajni sili je Caruga ponovno zamahnil s sekiro in vsekal Piška po glavi, da se je ta takoj zgrudil mrtev.
Po krvavem dogodku se jt Caruga preoblekel in te odšel prijavit bližnji orožniški postaji. Ker je ravnal v najhujšem silobranu in je njegova dosedanja preteklost brez madežev, dočim je o ubitem Pišku splošno znano, da je bil velik nepridiprav in pretepač, se je nadejati, da mu sodišče ne bo odmerilo prevelike kazni.
Smrtna koea. Umrl je v Ljub» Ijani v visoki starosti Jernej Janša, hišni posestnik in blvil pekovski mojster.
Samomor starega krmarja s molitvenikom v roki. V Zemu-nu je vzbudil .senzacijo samo* mer 70letnega upokojenega krmarja Josipa Rekuliča, ki je bil dobro znan kot šaljivec in splošno priljubljen med zemunskim občinstvom. Točno opoldne »M starčevem stanovanju odjeknila dva strela. Prebivalci hiše so pohiteli pred stanovanje "strica" Josipa, ki ga je bilo zadnje dni redko videti. Vrata pa so bi Is zaklenjena. Ko jih je lolicija šiloma odprla, se je prisotnim nudila pretresljiva slika:
Poleg postelje je v mlaki krvi ležal starček Josip, ob njen pa starodavni samokres, s katerim si je pognal dve krogli v desno sence. V levici pa Je starček krčevito držal molltvenfk, Iz katerega je očttidno pred smrtjo Čital razne molitve In se priporočal Bogu, da mu oprosti poslednji greh . . . Nesrečni upokojenec je menda obupal zaradi osamljenosti in boiehnostf. Poštar, ki Jemlje denar Is pl-
__m. Iz Baške Topole Je žan-
darmerija eskortirala poltnega uradnika Matijo Ovosela, ki Je službi odprl is Amerike doilo pismo Ur vzel iz nJega deset dolarjev. Pismo Je bilo priporočeno in naalovljeno na neko udovo. V pismu Ji poroča sin, da ji prilaga v pismu ¡0 dolar-ev. Vdova se Je pritožila pri ;xjštnem upravniku, ki Je kmalu ugotovil, da Je Novosel v banki menjal dolarje. Novoeel Je priznal dejanje, zatrjuje pa, da je čin zagrešil v pijanosti.
Velik požar na pt«j*eai polju. Dne 10. nov. zjutraj, ko Je divjal na ptujskem polju silen vihar, se Je rasbesnd v Si loka h pri Pragerskem požar, ki Je napravil ogromno škodo. Poset-nikom Mirkotu Majeritu. Simonu Prem slu in «atanUlu je uničil • »lamo krit» domačije s p>-upodsr. poslopji to iMmo. Kljub
HL8TERIJA, SKRIVNOSTNA
bolezen človeških
MISLI.
SStlVoharitt. 1 temu, a^g prihiteli na pomet
X- - ,wUw> udrihal ie posrečilo O0«ij |» trrb Uf s h
la gašenja ko>
la. Renglo Je s palico udriha Je po Voharjevi glavi. Vohar, H| Je mnogo šibkeJAi, pa Je ir o- maj
M «du nt tki isras hUUrtJa poant «• vaak človek ("histerične l«n •ke"), r»dkokatf mu ncatrokov njaku pa Jt «nano kaj vtč o atlo raaáirjtni boltsni, ki io oaSaéuje «o a t«p imtnom. Cfisitljt bo brti dvoma lanimaU ta ntktm ta jinstvena boiaaan, aato posnemamo po listu "Hyftla" nekaj podatkov Zadava Jt aktualna tudi f slučaj "svetnice v Konnersrtuthu," v katere Čudeiih to adrtvniki s posneli sapltteno hlaterijo.
I.
Slušateljico visoke šole so pri nesli na kliniko sa živčne bolezni. Imela je povsem pravilno ln zdravo nogo, toda starši so trdili, da ne more te tri leta stati na tej nogi ali jo kakorkoli uporabljati, če stoji po koncu. Zato jo morajo vedno nositi. Ako pa leil na poetelji ali na dlvanu, lahko s nogo normalno glbljé. Dognalo fe je, 4a sicer nI bolna na živcih.
II.
Vojtk v strelskih jarkih se je onesvestil, ker Je tik njega eksplodiral velik Arapnel. Zavedel se je prav kmalu, vendar pa je občutil, da se Je i nJim nekaj zgodilo. Najprej ni mogel ganiti ne rok ne nog ln ne isplazlti jezika» potem pa ae je jel tresti ln drgetati po vsem telesu. To je nadaljevalo tudi potne je, ko so %ga odnesli v bolnico. Zdelo se je, da m lomi hud strah, ven dar je trdfl, da se ničesar ne boji. Na kliniki so dognali, da je izgubil čut celo sa tako oeter dražljaj, kakor je ubod s šivan ko globoko pod kolo. .
III.
Devetleten otrok je jel nena, doma vpiti ln se loviti s rokami sa glavo. Preplašeni sorodniki so poklicali zdravnika ln uporabili najrazličnejša sredstva, da bi o-troka pomirili. Vpitje se je pola-goiAa izpremenllo v trajno tarnanje in stokanje. Na mah pa je vse to isginilo, otrok je vstal in, ae šel igrat, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo.
IV.
Štiridesetletna žena leti na nalašč pripravljeni poetelji, kjer se ji ni treba gibati. Lell brez nehanja ln kolikor moči nepre-mlčno. Skrbni soprog ljubeznivo skrbi la njo ln nekajlu*at na dan pusti delo, da JI postreže. Zens gladko In i očitno naslado pripoveduje o svojem "strašnem po-ožaju" in podrobno razlaga, kako se Je pred petimi leti le malo bolj ganila na ležišču ln ie Je občutila v glavi hude bolečine; zdelo ee Ji Je, da bo »čela umirati. Od tega časa se sploh net u pa bolj odločno gibati.
Ta bolnica Je bila hipnotizirana. V tem stanju je vrftala s postelje, na kateri js letala nepremično pet let, stopila k mizi ln Jedla e svojo rodbino. To «e je ponavljalo nekaj tednov tudi tedaj, ko ni bila v hipnotičnem stanju. Kmalu pa se je spet uda-prejšnjemu prepričanju, da JI nI pomoči in da ae ne more ganiti. Minilo je nadaljnlh pet let-* Ae vedno leži v postelji In mož JI zvesto, streže.
V.
Sosedje in sorodniki so >se zbrali okoM postelje neke žene, ki Je — kakor ee Je zdelo — u-mírala. Krilila Je s rokami po zraku, planila včaal pokoneu, vpila in drgetala po vsem telesu. Hišni zdravnik Je odredil, da pokličejo «e enega zdravnika Le-ta Je prišel preiekal bolnico in v navzočnosti hišnega zdravnika laJavU, da bo U žena ozdravela tako telesno kakor duševno. Naslednjega dne Je bila zdrava,	"<J
VI.	.M Neki mladenič Je delal na far-
ml svojega strica v Ohiu. Prišel je domov v soboto tveéer. da bi se do poadeijka dobro naspel Prav nič ee ni mogel spomniti, kaj ee Je « njim godilo — zave. dal se Je le. da leži v poetelji ne-I v Kaliforniji. Poje dognal, da so minili Ulje tedni. Posetntea neke-ga agenta, ki Jo Je Imel v žepu. mu Je bila nadaljni kažipot. Pisal Je lomu možu la dobil aever-Jetea odgovor, de Je Ml e ko tU si iamenjala
inteligenten mladenič, ki samo-ksvestno ln praktično izvršuje svojo trgovino; navedel je to i-me in povedal, kam namerava Iti in v kakšen namen.
" vn.
Trgovec je priredil na čast svojim sorodnikom zaupno večerjo in potval vse sorodnike. Mnogi so prišli in se dobro zabavali, le gostitelju nI bilo nič kaj dobro. Lotil se ga je spanec, vle. gel ee je ln spal nekaj dni nepretrgoma. Ko se je predramil, je Živel docela normalno — po-dnevu, medtem ko je ponoči vedno govoril ln delal, kakor da bi bil isnova preživljal tvojo mladost' Igral se Je, pel, čebljal, smejal se je, in ee vedel tako, kakor da bi bil star osem do deset let. Njegovi domaČi so ga vso noč opasovali. Ko st je zdanilo, je šel mirno na svoje delo in prepričeval druge, da Je vao noč dobro spal.
e
Vsi pravkar navedeni slučaji so primer bolezni, ki slovi pod imenom histerija. Le-ta Je npka oblika bolezni naših mUlU obl čajno ae Šteje med Hvtne bo-lesni. V resnici pa nI llvčna ln človek, ki tvpl ta njo, često ni niti nervozen v običajnem tml slu te besede. Hltterijt tudi nI ma nič tkupnega t živci. Je bole. ten, ki ee lahko pojavlja in te navadne ret tudi pojavlja pri teletno zdravih ljudeh, čijlh možgani, hrbtni moeeg In živei to popolnoma v redu, to ss pravi: ne kaftejo boletensklh znakov.
Hltterijt Je Ime nškegt bolezenskega tipa, ki Je v glavnem ali docela duševnega Itvort; to tnačl: glavni člnitelji, ki po-vzročajo znake hitterlje, so du» šeslovn! (psihološki). Pri drugih boleznih so znaki (tlmpto-ml) kemičnega ipvora, tU pa apet pri drugih mehtnlčnega Pri hltterijl Imamo itrttito du« Šetlovnl povod. Fltlkalni in kemični vzroki to tu docela neznatni; poškodovana ja ¿lavna maftinerijt celega organizme.
Znakov ali tlmptomov hltterl Je Je dolgt vrsta. Več Jih Jt Jrt mnogo raznovrstnejšl so nego pri katerikoli tnanl bolezni; Če. sto to tako podobni znakom dru gih bolezni, da jih le s največjo težavo razločimo.
Kako ratnoterl to ti pojavi, pričujejo že tlučajl, ki tmo Jih navedli v uvodu naše raiprave. Vte vrste motenj glavnih In pol sebnlh čutil, enostavne ln zložene motnje v gibanju potamesnlh telesnih delov številni primeri, ko se čutila preobrnejo — vse to In le marsikaj drugega gre tej bolezni jia rovaš,
Najpogostejši tnaty to aplol-M ohromelost brez organskih vzrokov, delna ohromeloet rok a-II nog, Izguba obČutUlvottl na tem ali onem delu teleta, Izguba govora, sluha, zavesti Itd. Vendar te ti tnakl skoraj nikdar n« pojavljajo sami zate. Vedno Jih spremljajo tudi tnakl. ki kažejo motnje v "aparatu" mišljenja.
Zakaj se pojavljajo pri hitta-ričnem Človeku taki tnakl ln kaj, pomenijo? Dolgo čata Je veljalo mnenje, ki so ga zagovarjali tudi zdravniki, dobro poanavajoči to čudno bolezen, da ei teh pojavov sploh ne moremo razložiti. Kaj čuda tedaj, če to docela nepoučeni ljudje zrli na hiaterl. ke kot na začarane osebe. Pozneje se Je uveljavila domneva, da ee U pojavi samo slučajne In nedoločne motnje
delovanja. To domnevo pa Je bilo treba zavreči, kakor hitro se Je dognalo, da te histerijo «ploh
dotika možganov. Slednjič to . . . te nekateri ljudje poeUvlli na stališče M Ja histerija čisto navaden "švlndl" ln da Je nej-boljša zdravilna metoda kasen alf vsaj žugenje t kaznijo. (Celo nekateri idravnlkl to zagovarjali v nemških Ustih uspršno zdrevljenj* histerije z ~ les-kovko. starim "zdravilom" naših kmečkih mamic. Op. preva-Joka.)
(Dalje erflbtdajlš.)
Včasih te prevzame občutek, ki te sili stopiti h kakemu neznatnemu človeku, da ga vprašal:
—	No, bratec rodni, kako je 7 Ali ti zadovoljen t tvojim življenjem? AH ti Imel trtčo v Življenju?
8ploh tem od tedaj, odkar tem obolel na Želodcu, Že mnogim pottartl to vpratanje. Mnogi odigovarjajo t ktko domltlioo, drugI sopet lažejo, da to kratno živeli, kafeor boljše tploh nI mogoče, dt Imajo največjo plačo ln da eo*pretrečnl t tvojo družino. Le en tam človek ml Je odgovoril reano in obširno na moje vpraJknje, to Je bil moj prijatelj Ivan Tomič, ki je bil tteklar po poklicu.
—	Ali tem imel trtčo? me je vprašal. Kako ti to mltlil? Razume te, da tem Imel v tvojem življenju tudi srečo.
—	Ali Jt bila to kakšna veli-ka sreča? , — Bj, tU je bila velika ali majhna, ti ttdaj nt bi tnal več povedati, toda meni je oatala za vedno v spominu.
Ivan Tomič jt pokadil dve cl gareti, potem pa jt ubral tvojt mltll ln pričtl prlpovedovttl:
BHo Je pred 20 Uti. Tedaj ttm bil le mlad in lep ter tem ti ponotno zavih t vel brkt. In vtruj mi, vtdno tem Čakal n» trtčo, na trtčo, ki bi ntktga dnt tudi mtnl morala tatljfttli kakor ttm ta trdno upal. Prešla pa to leta ln nI te nlčttar resnega tgodllo. In tako nlatm niti opa tU, da ttm se ttročll, da ttm H oštnll, da ml Ja Itna rodila otroka, kako je potem žena umrla in potntje tudi otrok, — vtt to Jt ntopatno tiho in mirno prtllo, vte — brez 'sreče.
Toda nekega dne, bilo Jt IT «novtmbhi, ttm lek kakor navadno, na delo, a po končanem delu ttm te vtedel v krčmo in naročil čaj. In tem tako tedel, pil ln mltlil: "Mntvajo leta, a treče - nI."
In ko ttm tako It ratmllljal, tačujem naenkrat okoli tebe rtzburjtnt glasove. Obrnem goatilnlčar Jt mahal t rokami, natakar Jt mahal t rokami, pred njima pa Jt stal vojak In st majal proti bližnji mizi. Hotel Jt ttttl, pa mu nleta pustila.
—	Ntl Jt vzkliknil gottllnl-čar, vam vojakom nI dovoljeno seetl ¥ krčmi ta mltol Zakaj, drugače bi moral plačati globo. Pojdi lepo domov, dragi moj t
Toda vojak jt bU pijan In Jt na v tak način hotel sesti ta mizo. Končno to pamagall tudi nekateri gottjt krčmarju. da to vrgli vojaka na proeto. In ko Je bih vojak na ceetl, Je pobral t tal kamtn In — buml — v veliko stekleno itlolbo. Ntto jt pobegnil.
|Veliko steklo na oknu Je Imelo Z—8 metre. KJo naj bi to plačal 1 Krčmar Je padel skoro v nezavest; vet Jt prtbltdel In se atresil. Vtedel ss Je vtt trd na atol, ne da bi ecuppl pogledat v okno.
Ljudje božji t Je vzkliknil kakor nor, <— ta vojak mt Je uničil. Dtnes Je sobota. Jutri Je nedelja t Dva dni brez stekla v oknu. Kje naj sedaj ftajdom steklarja? Ako ne dam novega stekla v okno, ml bodo val goet-jo ullll . . .	y
In gostje so bili ttret nezadovoljni. "Vleče!" so dejali M-kateri. — "Hočemo eedeti na gorkem, tedaj pa vleče t" Tedaj tem veta), pokril čelo svojo čepico, da bi te ml laj M ahladU, ter stopil hladnokrv-no pred krčmar Ja.
—	Jt* Mm steklar, — sem
nejše. Luknjo v oknu šil s cunjami.
■Tltkoj je poslal leno v stanovanje po cunje, s katerimi Je potem ret zamalll okno.
Toda cunje 40 kmalu Izpadle, Čemur to te vtl gostje smejali. Toda nekateri so se sopet pričeli jeziti. Pretemno je, eo dejali, pri taki razsvetljavi se nt more piti. —, In čemu naj gledam v te cunje; v cunje lahko tijam tudi doma, te jetll neki goet, ki jt plačal la odlet.
Sedaj Je krčmar prilel k meni ln me naprosil, naj grem takoj po sCfcklo. Vtaknil mi Je dengr v roke. Jaz nisem niti čaja popil do konca, temveč sem takoj od-hltel k jaJbMJI steklarni.— Zaprto! Kličem, trkam ln prosim. Končno so me vendarle tputtlll notri.
Kaj naj vam le nadaljt pripovedujem? Bilo jt vte tebo> kakor tem ti tamlalU ln — It bol j le! Steklo 9X8 Je, veljajo I rubljev, v resnici pet rubljtv «kupaj torej 10 rubljtv.
Hitro ttm itvrlll tvoje dalo. ' Sedaj tem lipi! le tinti čaj, <aj, kolikor ml ga Jt ostalo, ko i odhitel v steklarno. Za Itft» sem ti naročil pečene ribe in žganje. Pojedel tem in talkti» koraka, majajoč . ta, odšel It krčme, v roki pa tem Čvrato držal It 80 rubljtv! . . .
Bole moj/ kako tem tedaj pil! Cela dva tedna tem ptl... Hotel sem ti It kupiti nor« hlače, pa ml je med ttm It «manjkalo denarja.'
Da, da. dragi prijatelj. Kakor vidi«, tem vendar Imel v življenju srečo; doživel tem tvojo vtllko trtčo. Vtt mojt ostalo življenje J« po tem velikem dogodku potekalo popolnoma mirno. Niaem v«č dollv«l kak« tolik« sreče.
Ivan Tomič J« umolknil. S «a-vistio ttm Doeltdal v tvoJaaa dragega prijatelja. V svojem llvljenju le nltem okuail niti treče, kakršna j« bila njatml AU pa J« morebiti nlatm opaaU?	<
najboljši
Ko Jt krčmar začul te je postal takoj bdljle volje. Pri-čel Je Meti denar v blagajni, potem pa me Je vprašal, koliko bi moglo v ti Jati, ali M se nemoglo rszbito okno sestaviti It manjših kosov, i
— Ne. sem mu odgovoril. It malih kosov ae ne more ničesar napraviti. Menda Ima celo steklo tXJ m. To bi moglo veljati kakih 75 rubljev, kar Je poceni - Kaj? - Je krčmar. — Ali tf znorel. Kar lepo te veedl ne svoj stol, pa i»J<M pij svoj čaj; to bo
Trni mWJon dotarJ«v m kontra-
New York, N. Y., 6. Tbomtt W. Ltmont, predtednlk komlteja Amtrilke druAba ta kontrollranje raka, je natnaoil, da tt jt tbrtl fond mllljon do-1arJ«v, kl ee bo porabll v boju proti t«J ntvarnl bolttnl. Kampanja ta ta fond Jt prüela pred enlm letom. Letni budl«t Je doloren na MO,000.
Dve ženski rtAtnl It
Chicago. — Ogenj, ki J« nastal v nedeljo v stanovanjskim poslopju na 9 W. Chicago ulici. Je tajal dvt priletni fteniel. Pri-Ifdll gasilci to Ju relill I« gore-čegs stanovanja. Akoda, ki Jo J« povzročil polar, J« več tied dolarjev. __
Gledališka Igralka «e ubila.
Othkosh, Wit., I. det. — Marie Moort t St. Paula, gledališka igralka, Je v nedeljo tukaj umrla ta poškodbami, ki Jih Je dobila, ko je njen avtomobil v soboto zadel v neko drevo ln ee prevrnil. _
Primal tat viae. r
Stockton, Cal., B. de«. — John W. Wild, allaa John Walih, J« v soboto priznal tatvino fMOO, ki Jih Jt vtol i blagajne Metropolitan banke.
Ogenj w skladllču.
Chicago. — Ogenj, kl Je 1« neznanega vzroka nastal v nedeljo «valar v skladllču Weet Side Beflnlng kompanlj«, Je napravil nad M.000 škode
Zadavil ee Je pri
Chicago. — John Bojda, 1844 Marengo ave., Oak Park, star M let. te Je v nedeljo sada vil do smrti, ko Je sedel pri obedu na svojem domu.
XNAM PtftBDB M
oniiAMISACU T
M. januarja IStt V
ti, 18. seele la

whhimmmh
r» f'|i»ni Ma
Mladi Koleskin je bil veseljak in človek kakor treba. Uhko ai gk pridobil za vsako Aalo. Nekega dne je morai odpotovati po poalih v neko pokrajinsko roe-Ntece. Prispel-je tja. prerano, da bi mogel takoj izvršiti svoj posel, rato se je v sedel v kolodvorsko restavracijo, naročil fino jed in pijačo, prižgal »i je cigareto ter se zagledal v mlado in lepo blondinko, ki je sedela sama za sosednjo mizo. Nenadoma ga je nekdo prijateljsko potapljal po rami in ga nagovoril z globokim glasom:
—	Glej, glej intenjerj* Zajcev* ... dolgo vas nisenj videl! Kako vam gre?
Koleskin se je obrnil in zagledal pred seboj malega, debelega in enostavnega človeka z rdeče nabuhlim in modrim nosom. Neznanec ga je prijel za roko, jo tivahno stisnil in dejali , .
—	Dober dan, dragi prijatelj! Kako se vam godi?
Za vraga, j# pomislil Kble-skin, gotovo sem se i njim nekje seznanil, pa sem nanj pozabil. Hm , . . ne morem reči, da ga ne poznam.
Zato mu Js odvrnil:
—	Hvala za vprašanje, dobro; in kako živite vi?
Mali debeluhar se je glasno nasmejal:
— Seveda, zelo rad, prosim! Ali so vaši doma zdra-f Vrnili mi boste ob priliki v klu-/;. j-. . - ;bu. Da, zares! Kaj naj storim
z deskami? Pisal sem vam že o
— Ha. ha, ha! Kako živimo mi?! vi?
Hvala bogu, —
so, — je
odvrnil Koleskin smehljaje. Kje njih.
ste bili tako dolgo? Zakaj! niste dali videti?
-l~"jaz? je zapel debeluhar. Ha, ha! Morate vedeti, dragi moj ... Da, nekaj sem vam hotel povedati . . . Moja žena je vprašala za vaa . . , Vi ste me gotovo pošteno obrekli.
—	Zakaj? je odgovoril Koleskin z iskrenim glasom. Za obrekovanje nisem imel povoda, pa vaa nisem obrekoval.
Tako? je odvrrtil debeluhar lokavo, mežikajo . , ..In tristo rabljev, ki ste mi jih posodili? fié isti večer sem jih zaigrali
—	Ali je mogoče? j« vpraàal Koleskin sočutno. ' \
Da, da . . ! Ali hočete, 8» vam vrnem doig? _ Prosim!
Debeli človek je potegnil iz žepa debelo lietnico in ponudil Koleskimu 800 rabljev. ,
Koleskin ni dolgo premišljal, temveč je z elegantno kretnjo vtaknil denar v žep.
—	Hvala... 1 Da... ! Kaj sem vam že hotel reči? Ali mi morete storiti prijateljsko uslugo? Posodite ml do pojutrišnjem petsto rabljev. Veste . . ., težki časi . . . ljodje ne plača-jo . . Denar vanv pojutrišnjem vrnem.
■ ■
Nekaj moram storiti, ker se bomo drugače plačali veliko ležalno zanje . . .
Pustite prepeljati deake k nebi, saj lahko Iste na vašem dvorišču, mu je odvrnil | Kole-nkin.	V :
Debeluh ga je začudeno pogledal.
Menda se šalite, gospod inženjer ... Saj jih je vendar tri vagone!
—	Prosim, delajte) kakor aem vam dejal, je odgovoril Koleskin a čvrstim glasom. Sedaj pa mi dovolite, da se poslovim! Natakar, račun! Pozdravite svojo
gospo! --
—	Hvala, je odgovoril debeluh in mu zopet živahno stisnil roko.
'j Koleskin je vstal in a hitrom korakom odšel Iz restavracije.
Koleskin je blodil pe ulicah, ogledoval si izložbe, izvršil avoj posel in odšel v meetni park. Komaj se je vsedel na klop, že je pristopila k nJemu elegantna dama in ga radostno nagovorila?
— Vladimir! — Nisem te pričakovala danea ... I Zadnja dva tedna si se zelo izpremenil. Zakaj ai danea v cilindru?_
Rado M urnik:
HČI GROFA BLA6AJA
(MM
Srna prihaja bliže, dviga glavo, nastavlja ušeaa, se ozira in krene neto nekoliko hitreje po stezici.
■ "Veter je ugoden," se veseli Cirikli in oči se ji bliskajo pqMJ1vo, divje ko gladni volkulji. Brezskrbna srnica skaklja naravnost proti njej ... še trenotek počaka ciganka ... že vrže zanko, nategne motvoz. 2lvalca, ujeta za vrat, pade na mahovita tla. Stara srna priskoči in toži z žalostnim glasom.^
"Danes bomo Imeli dobro pečenko," de stara tiho. "Na, SonakaJ, tu imaš nož! ZakolJi jo naflo! No, kaj se obotavlja«?"
SonakaJ vzame noč pa venomer gleda srnico, ki boječe izteza šibki vrat, obrača neftno glavico In drgeta v zanki. Skoraj človeški iz-ras smrtnega strahu trepeta v teh obupnih, ob-toiujočih očeh.
"Mati, ne morem." " "Ali ae ti smili? Pojdi no, pojdi! Ti mi boš lep tlgan. Daj sem!"
Ciganka poklekne k srnici ln ji zasadi ostri nož globoko v prsi.
"Vidiš . . tako se mora ..." *
Mala srna ladrfeta, po njeni dlaki in po mahu rdi in «e peni ozka lisa. Telesce sunkoma zatrepetava v smrtnih krčih. 2e hrome noge, življenje beli Iz mladega bitja. Od okrvavljenega noža se kadi redek dim . . .
SonakaJ se priplazi, ogleduje mrtvo tru-pelce in pogladl mehko pisano dlako. Tako Žal mu je ljubke zale živalce.
"Kajns, rajši bi se Igrtl ž njo?" mu očita mati In obriše noš ob mahu. "Le počeni, za skalo! Zdaj ujameva še veliko."
Počasi se bliža stara urna, sklone glavo in liže svojo ljubljeno mladico. Ciganka se dvigne zlagoma, da bi zopet zagnala zanko; toda srna odskoči bllskonfa Is njene nevarne bližine.
"Pa pojdlva!" veli Cirikli ter spravi no« in zanko. "Nemara pojde mara za nama; blizu našega tabora nam ne uide več."
Ciganka zadene plen ns ramo in odide s sinom po ozki stezi navkreber, koder gledajo krive korenine is tal in delajo prirodne stopnice. Stara srna jima sledi oddaleč ... Ko pa prideta mati in sin na šlrjo gozdno pot. zaališi-ta nenadnimi /smolkll topol konjakih kopit.
"Sun kuti — paledis mročavo!" (Poalu-šaj malo — nazaj, moj sin!) zašepeta ciganka, vrle srnico pod go»t grm. lete na tla In poteg-ne Kina za sabo. 2e ae blitajo jezdeci.
"Mati, b«*l ti! Naj ujamejo semo mene!"
"Le skrivaj se. nevest« hudičeva!" zakri-či nud sokola r Jure Adleštt, ki mu niha velik cvet močvirskega belega lokvanja nad kapo. ' Videli smo te dobro in pse imamo n sabo. Le skrivaj se. neumnica tatinuka!"
Raijaha konja ln zgrabi mladega cigana.
"Pustite naju!" pro«i Cirikli trepetaje. "Pustite naju. ftlahtni gosjtodje lovci! Saj nisva storila nič hudega!"
"Nič hudega T tarenlafi nadsokolar "Mi-n\U, da niaem videl mlade srne na tvojih umazanih plečih, žlahtna gospa ciganka? No, grof BlagaJ ti že pokaže po čem je njegova divjačina Le čakaj, pečenka satanova! Poglej, kako pripravno mole bukove veje preko pota! Ne bo dolgo, pa bosta visela ti in tvoj sin s njih in razveseljevala zlodeje sredi pekla!"
Kakor ljuta rlaa napade ciganka nadsokolar ja. da otme sina It njegovih rok. Se dva «»kolarja skočita a konj ln pomagata svojemu načelniku. Cirikli vpije in ae brani na vae
kriplje.	j 7
"Vražja baba!" »kriči Jure, ko ga ugrizne Cirikli v palec, «daj mi Jepa*e dovolj!
Nanagloma zaauče ciganko in. ji stisne roke na hrbtu. Nato privežejo mater ln sina
k dvema debloma. Nadsokolar potegne **bo-deno mladico izpod grma in jo pdoti poleg ihteče ciganke. Sedaj, ugleda tudi staro srno, ki stoji ob širokem deblu kakor ulita Iz brona.
"Aha, oni dve srni sta, ki ata ji preplašila naša dva ubegla psa. da smo ju komaj aklicali nazaj," de Jure. "Grof je ukazal, da mu ne-utegoma naznanimo vsako lovsko tatvino in vsakega lovskega tatu. Mlko, ti si najmlajši - jezdi nazaj in javi gospodu, kakšna dva imenitna ptička amo ujeli sredi gozda!
"Izpusti naju, ljubi, dragi goepod lovec! jame iznova prositi Cirikli z jokavim glaaom, ko odjaše mozoljasti Mlko. "golila bom vsak 4pn zate ln za tvojo drago ženo in tvoje nedolžne otroke."
"O kajpa!" se ji roga nadsokolar. "Pač mnogo bi zalegla tvoja molitev! Sicer pa nimam ne žene ne otrok. Haha, prijatelji, ali ste* slišali, da bi molila ciganka za koga?"
"fie zase ne," se grohotajo sokolarji ln ugibajo, kaj tikrene grof a tatovama.
Cirikli umolkne in gleda zvezanega sina. V mislih prebira najganljivejše besede,-da omeči ž njimi grofu srce. In blagodejen up opaja mučeno dušo materino.
Naposled prihaja tfrof Majnard in za njim vsa gospoda, ki se je udeležila sokolovanja.
Ko zagleda Davor cigana, jame nemirno plesljati, širi nozdrvi, voha in sope šumno» otre-sa lepo grivo, grize jlvalo In noče dalje. Grof ga izpodbode z obema ostrogama — konj odskoči in se vvpne na zadnji nogi. Nasokolar ujame uzdo ter gladi ln miri trepetajočo žival.
Radovedno gledajo Blagajevl gostje ciganko, njene pisane cape, njene rdeče in zelene krogljiec v črnih laaeh, njene dolge uhane a steklenimi biseri, njene nize s pisanimi ka-menci, sobovi In srebrnjaki okoli vratu.
"Usmili ae naju, presvetli goepod!" hiti proeiti Cirikli. "Prisanesi nama! Nikdar več naju ne bo v tvoje gozde. Bodi usmiljen, presvetli grof! Usllši ponižno prošnjo uboge matere! Ukaži, da naju Izpuste! Bodi milostiv!"
"Pa «e tako mlado srno!" se razjari grof. "Prtvežite oba k sedlu! 2enite ju na grad!"
"Milost, presvetli grof, milost, presvetli knez!" kriči ciganka venomer.
"Prosite za naju, lepi moji goepod je, oj, prosite, lepe moje prešlahtne gospe, prosite za ubogo nesrečno mater In njenega sina, prosite grofa za naju, dušice boljo, dušice zlate . . "
Toda zastonj Išče Cirikli sočutnega izraza v tujih obraelh; v vseh očeh vidi le plaho ali sirovo zvedavoet.
Molče, a temnim obrazom odjaha grof Bla-gaj vštric grofa Starograjakega in za njima druga gospoda..
"Jas bi obesil tatinska potepuha kar tukaj t godrnja Juto Adlešič in nadzoruje hlapce, ko privezujejo cigana, vsakega k drugemu konju na sedelni glavič. "Molči, baba! Kdo te bo pa poslušal? Ušesa me Že bole od tvojega Jav-kahja. Mlko. ne pozabi srnice! Naprej, fantje!"
Kmalu prijezdijo iz hlada. Ob gosdnem robu stoji srna ia žalostno gleda za četo. Iti odnaša njeno mladico ... In kakor solza se sveti živali nekaj v vlažnih očeh.
Cimdalje tem huje pripeka solnee. Opra-šeai so trava In grmovje ob poti. divji hmelj in plot nI slak ob mejah; rose nI več. Okrog in okrog na belomodrem obzorju, se pomaJJajo izza slovenskih in hrvaških goric In gora čudni koloharjest! oblaki, podobni belemu drevju. Zdi se. da jih počasna sapa dviga z velikim naporom polagoma više in više. Včaai sunkoma za-šumi po braeah, po topolih. Jeadeci jašejo ve-, čidel po stranskih potih in po trati, da se ogne-4 jo hudemu prahu.	" (Dalje prtl»SsJW.J
Za boga, lepa je!1:.. Te ognjevite oči! . .. Plava bubi-frizura, — je mislil Koleskin, moj dvojnik je srečen!
—	Ha, zahotelo se mi je tako, ji je glasno odgovoril, naveličal aem ae uniforme! — Razumel je takoj položaj in veselo dodak Tako. moj angel, sedaj me pOljubi!
—	Kako? se je fačudila piavo-laaka. Zadnjič si mi dejal, da se-morava ločiti in da mora biti konec najine ljubezni . . .
—- Premislil sem se, je hitro odgovoril Koleskin, ti mora« posuti moja ženica, rithče . . .Primakni se bližje, daj, da te obja-I	- -
Dekle mu je ugajalo.
—	Ve« kaj, dragica, ji je dejal Koleekln po poljubu, pridi popolnoma k meni!
Dekle ga "je začudeno pogle-dalo!
—	A žena?
—	Katera žensf? . /
—	Tvoja vendar!
—	Nanjo misliš? Veš, saj ni moja Cena. Ne čudi se preveč. To je skrivnost, Id ti jo bom šele pojutrišnjem razja§nil. Pravzaprav je oda moja sestra. •
—	A vajinih dvoje otrobe?
—	To sta otroka nekega pokojnega prijatelja. Mi smo jih adoptirali. Z ano besedo, spravi svoje stvari skupaj in se preseli pojutrišnjem k n&ni.
A tvoja sestra? je vprašalo dekle.
—	Vesela bo ... Skupaj bomo edgajali In poučevali deco . Daj mi poljub!
— Moj bog, zdi ae mi, da sanjam. Danes si popolnoma dru gačen, tudi govoriš nekako bolj čudno..4. ,
—	Pusti to . . . tako sem vesel .. . Torej pojutrišnjem! Do svidenja, srce moje.' * de enkrat jo je poljubil, zapustil park, najel in se odpeljal v najfinejšo restavracijo.
—	Gos^>d inženjer je že popolnoma pozabil pa nas! mu je dejal pri vhodu v dvorano laet-nik restavracije i globokim po-klonom.
Na odrti je igral damlki orkester moderne akladbe. Mala basistin& je bila tako dražett-na, da se je Koleskin odložil preživeti večer v njeni dražbi. Natakarji ai> prinašali vino sekt, likerje, sadje^. . . Razpoloženje je rastlo in prešlo v razposajenost. Koleskin je razbil veliko zrcalo, nato je splezal na mizo ter pričal na njej peti in pleaati. Od sosednje mize se je začul glaa, ki ji Zahteval mir, vendar pa se na to nI oziral. Gospoda od sosedae mine je energično zahtevala, naj preneha s kričanjem, in tako je najprej došlp do prerekanja, potem pa do pretepa. Priila ja policija, da posreduje. Napravili so zapisnik, ki ga je Koleskin podpisal z imenom svojega dvojnika: inženjer Vladimir Zajcev.
—	Natakar, plačati . . . Kolik js račun? 668 rabljev! Dobro, dobro, pošljite mi ga domov »aj veste «a moj naslov: inženjer Vladimir Zajcev.
Odšel je Is restavracije, majajoč se.
•
Naslednja jutro je vstal v najboljšem razpoloženju. Včerajšnja pustolovščina ga je veselila, razen tega pa je dobil tudi lepo s vato denarja. Vendar pa je bil mnenja, da bi nadalj nje bivanje v meetu moglo postati sanj nevarno in je zato sklenil, da odpotuje s prvim vllkom. Ko je prišel na peron in hotel atopitl v vagon, je pri stopil/k njeni« eleganten go-apod. ki se je edkrll in ga vprašal s vljudnim glaaom:
—	Ze dolgo Časa vaa čakam... Mi smo biN «e nekoč skupaj.. . Vi ste inžanjer Zajcev?
—	Dal S čem vam morem postretff ' >
—	Gospod inženjer. Vi ne oporekate, da ste pretekli teden pri Ivanttevih na Čaju govorili o meni? M— Ne I
Kletrsntni goepod ni rekel niti tem* je samo dvignil roka in čea trenutek se je sačula močna zaušnica . . .
—	Gospodi je vzkliknil Kal»' skln. ki je edekočil. Zakaj ate me udarili?
—	Ker ste trdili, da pri Igri varam. ' C • < , «
Po teh beeedah se je eiegaat ni raood ebrnil ia odšel s pe-
Koleskin je hotel odhiteti njim, da bi mu povedal, da ni inženjer. Bilo pa k že prepozno, lokomotiva je zažvižgala in viakovodja je zaklical: — Vstopitel
Koleskin /e hitro skočil v vlak. Denar ga ni več veselil. Vendar je pozabil , na žalostni konec svoje pustolovščine, ko se je spomnil nezavidljivega položaja pravega inženjerja Zajce-va in ko je pomisIH na neumnosti, ki ga Čakalo v naslednjega dne.
V NAJEM ODDAM
mak» stanovanje za no brez otrok. Meeečna naj^ nina je samo $16.00. Oglasite se na: 479 Park Street, Milwau Wis.	(Adv.)
mlavaiiî
¿trotovo ospravi__
ibolečino.
božtimdarilo
Najboljše darilo za celo Vašo družino bo nekaj novih grafofon sklh plošč izdelka
78—Zv«lW*r m rodi........poje "Jadrsn"
Zakaj svetlobe.----- " "
OZ—Sveta Nobesa..poJ« duet "Perdan"
aMf. nA| " " M OWlM nue...........!
09—Anffoljsko	peUe	" ■ Zvesdioe božje.. " -
10—Raduj	se fiovek "
31
22—OJ ti krasen Boši«..................
.................orgij« in svonovi
oj verniki............................
...godba, orgij« In svonovi Na svet vešer, MJiv«, duat Danilo
?r«d volitvami---------- "
88—Sveti v«d«r........^svonovi in godba
Božično dr«v«M« " " 34—Rodilo s« je dete " " Božični glasovi.. " " " Slavni »eški kvartet "Jadran" New Yorks poj« na sl«M»h
67—Ns planine, na planin«
; MMMMIieeHrtr»^1""*" .poj« "Jadran"
Fantje m sbhrajo............
•7—Slovenec aem, Slovenec
56—0 Mraku »mm.»».............
Pridi Gorenje (Dplenj.)
41k—Zadovoljni Kranjec........
Prišla bo «pomlad «M....M...
46—Ljubeien in pomlad........
Venčok na glavi »«...a.......
64—Ribniika, L del..........—
Ribniška, II. deL.............
66—Janas Cuk In MUka Sova
I. in n. del, proievaja "Jadranj
PHIJablj«nt "H«Jer trie" v de-relaadtt, (kanaealka, kitara j	^jH^® äa	PIOA^AII
71—Regiment po eeeti gre, Hojer Trio
Sebelaka koračnica ......
70—Al' me boš kaj rada ■ lamin •«.............¡¿wi......
Odpel dekle kmarlse...
60—Moja Mkika. polka......
.. Stari letiš 43—Polka Slaparjev
TI si moja 41—Veseli radarji, kom«. Sladki «pomlni, valček:..
40—Pellartka polka............
Hoj«r valček .„«..vr.......
\»m
DRtJGR IZBRANE PLOŠČE: "
01—Juha	polka. .harmonika "Lovita Na Obeoti ....
02—Domžal,	polka i " Jaku, valček.. A
17-Zapoj mi, ptičica, poj« I. Grahek
Ptkbca p«vala .... 28—Dobro s« sssukaj, igra krneč. god.
Dokler m n« utrudimo, km. godba 26—Slovenaka polka, igrajo UmbpraAi.
slov. naifcdna....Igrajo Umburašf 48-Na kranjskih gorah, igra orimstar
Undler --------------igra orkeeter
60—Orlovska koračnica......
igra............................vojaška godba
r^susv-'
Nočni posdrav...M... "
tvarUt
CENE:—8 plo«č« «tanejo s poktnino ^Î^r^ Plošč s poštnino sta M I4.00.-10 plošč « poštnino iUM •7JO, In vsaka nadaljna plošča sta-m 76e.
ZASTONJ ZA DARILO. Kdor «šraa najmanj 6 od sgorajih plošč, doM «no od «podaj navedenih «•■tonj.—Kdor naroči 10 plošč, dobü **J* -KHUUIh plošč sastonj. Pri večjih naročilih pošljemo sa vsak« 8 naradm« ploščo, «no od spodnjih plošč saatoajl
W jih pešljome sa šarite: . * ^ šenaki duet ... i""*' orkeeter šlS-Pogted v nedelšae oko........
•olo
637—Spominjamo s* Ljubljen«
..............«...„¿vir« _ ___
Pokladskl aenori—^rira gülba 616—Dekliška tožba	bariton
Ds ne «aem, s»
640-Zora vsteja.. ...^ote šenaki glae K« Pridem Jaigp
P«Je lanski glse
Zofka, šnlihra—
Danilov.
Poje
^ N.preJ.
MIH
614—Drttmo rimpaj, Utra Si
. • i Û ■
»
te
da vaai iteu Ake lieu ne prej,
fcHe, je Ii napaäu ■«■dopisnici
Obupani ljudje, ki trpe vsled bolečin kot ds bi Jih kdo nožem, ki trpe na ledieah, bo dobrodošlo pomoč, ako si Johnson's Red Cross ledič/ii Jih bo skoraj takoj rešilo trplenja- ter ne bo motilo nja, Id ga je predpisal zdravnik.
Johnson's ««d Cross ledičnega ob-liia se n« sme smatrati kot kakor-Anokoli rdravilo sa organske botesni
v slučaju takih botesni vodno vprašati svojega zdravnika sa svet.	*
Johnson's Red Croes tedični graje in pomirja. Njega blagodejni uspehi trajajo toliko časa, dokler nosite na sebi. Zagotovo vpraši lekarnarja ss velik Red Cross tedični $4J0, ga vee leto pa fsioo, obliž s rdečim flanelastim osadjem.111	^
\ -^Atvt»,
taeeloleto Je ia «a pel leU pa $3.00. |
pp P. ¿©plačajo I486 "leto $2.40.
Chicago fa Ck pol leta U.75,
U Enope stane n pol
Pri vseh lekarnarjih.
Bulgarski zeHščni ¿«j
Ns nilUoM rabi
iitku.
m m
(orluk* ko «nSe k proti uprtju, ämmß to MMcen ter MMJta kri. Uuuiarj», sli 90 po*M »•Ilk drulinaki i^rej u |1JS. • •II S M SJI.
I H. H. Vn Miml Prodoeu Co.. ISS I Pa.
Dve darili
zft nove naročnike
BBSitt
m
"Preifete" if peš|s cele ynia^ Ai krasao
snmontpojno pisalno pero
f avto—titip %imimk
askea S.N.P.J.
Ô. DEfTNmRA
POZOR!
(Nov. 30*27) Mi Je aatočai« Ponovit«

n Evropo ft Me
MUH staae
M lkhke tadi « pošljete na Baak»?:
ÜPRAVNISTVO
w PROS VET A
26*7 & Lawndale Aj^V CHICAGO, nX.1
Naročajte avto^nake aN.P Na željo več drultev Je urad priskrbel arto-inike. ao kraano izdelane okroglop ščate tablice, z znakom S. N J., m namenjene so za avta bile članov jednote. Nadroi smo razposlali podrobna poj nila glede teh znakov, ns ČL pa apeliramo, da Jih pridno j ročajo.	■
Vincent Cainkar predsednik S)
II !»
za pridobivanje novih naročnikov dnevnika "Prosvct
Čas kampanje ne pofeljMI do SI. fec. 1127. To smo ker m kaiejo aedaj boljAi oepafci.
Za enega novega pollelaega naroteika dobite knjigo Higgins" vredno $1.00. Za enega novega eeloletnega naroča dobite knjigo "Slovenako-angieika. Slovnka," zelo primerna ki ga za razširjanje znanja angleščine, vredna 92.00 ali kako dn knjig* iz zaloge "Književne matice.- Za dve novi celoletni nan nini dobite veliko in kraano Mano knjigo "Ameriki Slov. v kateri bodete našli mnogo lanimivega In podučneg«, ne sssn^ razvojo naše S. N. P. Jednote, temveč tadi o razvoju nsiegs roda v Ameriki, in dragih zgodovineko-važnik dogodkih noet knjige je 15.00.
Cpia je: na leto $6.00, za pfl leta 13.00; m Chlcago Ia Cin za enokto $7.50, za pol leta 18.71. Za Evropo: za eno leto lili za pol Isia $4.50. Za člavo a N. P. J. za leto $4.80, pol leta $H|
: IapobdU ia IsreHte ta
Vn
PROSVETA, m So. Uwniale Ar*. Ckkaf^ PHWeno dobite aaročnlno $-------------------- za katero pošljite Prosveto:
Naalev
nn
Naalov
♦hhwhhm.!.................r-irimiiiilMmi
mmikiwumww""
t.......^
Naalov
KUIZEVM
knjiga, obisc*
882 strani, trdo
lahko
in
maUhra knjiga za n8| koristnih informacij»
J*»
splolnl
in
knjiga Iz katd >a taleano in doševno
nauWf
ljenja ameriških	K
vntno spopolnjena a aUknsf.^
■ tega dela ftivljenja
g«»« pisatelj Upton
gplid sloviti
Iva»
P»
$IM
patjs...
8.N.
književna
iiLr.i-