Bilten občine Laško
ZA LETO 2005
ligi
LETNIK 7 - DECEMBER 2OO5
brezplačen izvod
Vabimo vas na Božično-novoletni koncert Godbe na pihala Laško z gosti,
posvečen dnevu samostojnosti,
v ponedeljek 26. decembra 2005, ob 18. uri, v športni dvorani Tri lilije.
Vstopnine ni!

Silvestrovanje na prostem v Laškem ! Aškerčev trg - začetek ob 22.30 uri
igra ANSAMBEL VIGRED
vabita
Občina Laško in Turistično društvo Laško
Stran 1
Spoštovane občanke, spoštovani občani!
Leto 2005 se hitro izteka. Prihaja čas, da vam z novo številko biltena predstavimo pomembne dogodke, ki so se dogodili tekom iztekajočega leta v laški občini.
Katere so glavne značilnosti leta 2005? Tudi v tem letu smo na investicijskem podroju, zaradi obveznosti do poplačila izgradnje šole Debro, bili nekoliko manj aktivni kot bi bilo potrebno. V mesecu avgustu nas je prizadelo hudo neurje, ki je povzročilo poplavljanje vseh vodotokov, razen reke Savinje in veliko novih plazov. Sprejeli smo dve strategiji razvoja in sicer Strategijo razvoja turizma in Strategijo razvoja kmetijstva. Z obema dokumentoma smo začrtali naše nadaljnje aktivnosti v smeri usklajenega in uspešnega razvoja.
Kljub nekoliko zmanjšanim zmožnostim za vlaganje v nove investicije, smo uspešno nadaljevali izgradnjo čistilne naprave, ki poizkusno že obratuje in izgradnjo kanalskega sistema. Obnovili smo Kislingerjevo hišo in Laški dvorec ter s tem pridobili nove prostore za muzejsko zbirko in povečali prostore za knjižnično dejavnost. Preko Javnega npremičninskega sklada Občine Laško smo izvedli adaptacijo prostorov za dnevni center starejših ter pričeli z izgradnjo dveh stanovanjskih blokov v Debru. Zgradili smo vodovod na Kobivjek, žalnico na Vrhu nad Laškim terprplastili nekaj odsekov občinskih cest. Ce ne bi bilo že prej omenjenega neurja, bi ob dejstvu, da seje tekom leta nekoliko povečal obseg proračuna, lahko postorili še več, tako pa smo pri sprejemanju rebalansa proračuna morali nameniti kar precej sredstev za odpravjanje posledic neurja, saj smo želeli čim prej vzpostaviti pogoje za čim bolj normalno življenje vseh občanov. V tem smo v veliki meri uspeli, seveda pa nas čaka še kar veliko dela v letu 2006. V tem letu bomo ob odpravjanju posledic neurja naše aktivnosti usmerili predvsem v ustvarjanje pogojev za izvajanje investicij Zdravilišča Laško in Zdravilišča Rimske Toplice, kar pomeni v Laškem regulacijo oziroma premaknitev struge reke Savinje v levi breg in v Rimskih Toplicah izgradnjo nadomestne ceste za Senožete ter s tem odmaknitevprometa od kompleksa zdravilišča, kar je zahteva investitorjev. Začeli bomo z izgradnjo gasilskega doma oziroma večnamenskega objekta v Rimskih Toplicah, intenzivno nadaljevali z izgradnjo kanalskega sistema ter postorili nekaj več na obnovi cest in javnih površin. Prizadevali si bomo pridobiti projektno dokumentacijo za nekatere investicije v naslednjih letih.
V upanju, da nam bo narava prizanesla s kakšnimi ujmami in ob dobrem medsebojnem sodelovanju, bomo Zastavljene cilje, to sem prpričan, tudi dosegli.
Vsem iskreno čestitam k Dnevu samostojnosti, želim prijetne praznike, v letu 2006 pa naj vas premlja sreča, trdno zdravje in uresničitev osebnih želja.
ŽUPAN Jož JH
Stran 2
• • DRUŽBENE DEJAVNOSTI ••
• Povečana in prenovljena Knjižnica Laško •
Investicija Kislingerjeva hiša — Knjižnica je potekala od lanske jeseni do prvih dni letošnjega oktobra. Konec maja so bila zaključena dela v Kislingerjevi hiši, kamor se je preselila Muzejska zbirka. Adaptacija Laškega dvorca je trajala malo več kot štiri mesece, najprej je bilo prenovljeno nadstropje, nato pritličje. Naročnik gradbenih del je bila Občina Laško, izvajalec pa Remont iz Celja. Precej vzdrževalnih del je opravila knjižnica sama, ki je izvedla tudi celotno notranje opremljanje. Predračunska vrednost adaptacije Kislingerjeve hiše je znašala 57 MIO, knjižnice pa 37 MIO SIT. Del plačil bo opravljen v letih 2006-2007.
Knjižnica je z adaptacijo pridobila cca. 200 m2 prostora. Skupna površina knjižnice znaša v celoti 550 m2 površin. Po prostoru na prebivalca, se je Knjižnica Laško med šestdesetimi slovenskimi splošnimi knjižnicami premaknila z repa na sredino. Standarda glede velikosti ne dosegamo, prostorska problematika dolgoročno s to investicijo ni rešena. Nekaj let pa bo knjižnica s pomočjo skladiščenja dela gradiv in pridobitvijo dvigala vendarle lahko normalno delovala. Potem je možen prizidek.
Knjižnica je organizirana tako, da se bo v pritličju odvijala dejavnost, ki je najbolj frekventna. Največ izposojamo mladinsko literaturo, vse močnejše pa so tudi potrebe po neknjižnem gradivu, enostavnih računalniških uslugah in prebiranju časopisja. Zato je temu delu knjižnične ponudbe namenjeno pritličje. V nadstropju je knjižnica za odrasle, knjižnica v klasičnem pomenu besede s strokovno literaturo, leposlovjem, priročno knjižnico in dostopom do računalniških baz. Na podstrešju pa je tako kot doslej študijska čitalnica, domoznanstvo in prireditveni prostor. Tako obiskovalci knjižnice kot zaposleni se v knjižnici dobro počutimo. Gradivo je pregledno postavljeno, več je prostora za študij in delo na računalnikih, med policami so kotički za pregledovanje literature. V prijetno opremljenih hodnikih je prostor primeren za druženje in sprostitev.
Pri načrtovanju nas je vodila predstava knjižnice kot razvejane dnevne sobe, ki premore knjižnično gradivo za vse občane. Pričakujemo, da boste veliko posegali po knjigah, drugih medijih, da boste koristili našo pomoč in si uspešno pridobivali znanja ter informacije za lažje opravljanje vsakodnevnih nalog, boljšo orientacijo v vse bolj kompliciranem življenju in učinkovitejše reševanje problemov. Želimo vam tudi, da bi med zidovi častitljive starosti in velikimi količinami potiskanih strani, čim večkrat odkrili dobro misel za prijaznejši dan ali morda celo kdaj pa kdaj kakšno osrečujoče spoznanje. Še najbolj pa bo osmišljena lepa knjižnica, če se bomo občani v njej opazili, se spoznavali in se drug drugega veselili ter tako soustvarjali prijetno vzdušje v lokalni skupnosti. Prijazno povabljeni v našo dnevno sobo...
Stran 3
******************************* Slika4 Knjižnic a jpg in. JKislinger jpg ******************************* ********** Tekst: Laški dvorec (Knjižnica Laško) in Kislingerjeva hiša (Muzejska zbirka).
Stran 4
• Prireditveni center Laško v letu 2005 •
Prireditveni center Laško, ki pod svojim okriljem združuje Kulturni center Laško, dvorano Tri lilije in ob zaključku prenove Kislingerjeve hiše, tudi Muzejsko zbirko, uspešno zaključuje leto 2005.
Kulturni center je v letu 2005 gostil 114 prireditev različnega značaja, kar pomeni, da je bila dvorana zasedena skoraj vsak tretji dan.
Programska stalnica so štirje abonmaji: Abonma Laško, kjer so obiskovalci uživali v glasbenih koncertih (Perpetuum Jazzile, Piaf - Hrvaška, Romano 4 - Srbija, Funtango, Rožmarinke, Girardi Ensemble — Avstrija), Gledališki abonma, kjer so se obiskovalci nasmejali najboljšim komedijam (Hotel Babilon, Funny money, Ob istem času enkrat drugič, Agencija za ločitve, ...), Mavrica polk in valčkov, kjer gostimo najboljše narodno zabavne ansamble (v novi sezoni z novo sceno in novim voditeljem) in Abc abonmajček za vrtec, razredno in predmetno stopnjo osnovne šole, katerega obiskuje preko 1400 otrok.
Razstavišče centra je ponudilo obiskovalcem široko paleto akademskih izdelkov slikarjev in kiparjev (Ivane Todic Andric, Matejke Belle, Terezije Bastelj, Mira Zupančiča, Ljubice Ratkajec Kočica) ter domačih ljubiteljskih ustvarjalcev.
Delovanje centra je tesno povezano z delovanjem JSKD, izpostava Laško, v sodelovanju s katerim smo pripravili revije pevskih zborov, dramskih skupin, folklornih skupin, plesne dejavnosti in proslave ob državnih praznikih. Dobro razvita je tudi seminarsko-kongresna dejavnost (Onkološki vikend Slovenije, Ginekologi Slovenije, Mednarodni nevrološki simpozij, seminarji političnih strank, skupščine, ...). Prireditveno domovanje smo ponudili raznim društvom, podjetjem, organizacijam za njihove prireditve, dobrodelnim koncertom, glasbeni šoli, posameznikom ter ostalim, saj so pri nas dobrodošli vsi, ki imajo kulturo radi.
Dvorano Kulturnega centra smo v letu 2005 tehnično dopolnili s kvalitetnim projektorjem ter dodatno tehnično opremo za predvajanje in prenos podatkov oziroma prireditev, tako da smo sedaj res sodobno, tehnično urejen center.
V Dvorani Tri lilije, ki je v povprečju dnevno aktivna 10 ur, smo v letu 2005 gostili 95 košarkaških tekem, treninge košarke, rokometa in nogometa. Gostili smo pet večjih glasbenih prireditev, evropski turnir v namiznem tenisu za invalide (v sodelovanju z Zdraviliščem Laško), državno prvenstvo mažoret ter ostale manjše prireditve.
Muzejska zbirka je svoje novo domovanje dobila v prenovljeni Kislingerjevi hiši. Približuje se 100. obletnica ustanovitve muzeja in do takrat naj bi muzej tudi programsko zaživel.
Prireditveni center postaja pomemben člen v povezovanju zgodovine, kulture in športa v občini ter s svojim kvalitetnim programom velikokrat presega lokalne nivoje. Več o centru si oglejte na prenovljeni internetni strani www.pc-lasko.si.
Naše letošnje vodilo je »Uživati z vsemi čuti.« Naj to velja tudi za vas.
Stran 5
• Delovanje ljubiteljskih kulturnih društev •
Tudi v letu 2005 se v Laškem lahko pohvalimo z bogato kulturno dejavnostjo, ki so nam jo pripravila ljubiteljska kulturna društva, za organizacijo pa je skrbel Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Laško. Ljubiteljska kulturna društva so se, poleg nastopov v domačih krajih, predstavila kar na 12 preglednih območnih revijah in srečanjih, veliko jih je sodelovalo tudi v kulturnem programu proslav ob državnih praznikih. Število tistih naših kulturnih društev, ki jih strokovni spremljevalci izberejo za medobmočne prireditve, je vedno več. Posebej je potrebno omeniti ustanovitev likovne sekcije v Laškem, ki šteje 26 članov in pobudo o ustanovitvi literarne sekcije ali društva.
Tudi tekmovanja postajajo vedno večji motiv za delovanje društev. Otroški pevski zbor OŠ Primoža Trubarja "Trubadurčki" se je udeležil tekmovanja otroških in mladinskih pevskih zborov v Slovenj Gradcu in prejel srebrno plaketo.
Zveza slovenskih godb je organizirala 1. tekmovanje godb v korakanju in 23. tekmovanje godb v koncertni dejavnosti. Laška pihalna godba z mažoretno skupino se je udeležila 1. tekmovanja godb v korakanju na Muti in v najtežji stopnji E dosegla odlično oceno. V koncertni dejavnosti v Desklah je tekmovala Železničarska godba Zidani Most in dosegla zlato plaketo s posebno pohvalo in sicer v 1. težavnostni skupini.
V Laškem smo organizirali 5. državno tekmovanje Mažoretne in twirling zveze Slovenije. Ob organizacijsko lepo izvedeni prireditvi so bile uspešne tudi laške mažorete, saj so v najtežji disciplini postale državne prvakinje, se septembra udeležile evropskega tekmovanja v Romuniji in osvojile 5. mesto.
Organizirano je bilo tudi nekaj izobraževanj za posamezna področja, trenutno pa poteka v Laškem zborovodska šola II. stopnje. Prihodnje leto obeležujemo 150. obletnico rojstva Antona Aškerca, zato bo kar nekaj kulturnih dogodkov povezano z njegovim življenjem, delom in njegovo Čašo nesmrtnosti:
.. .Narod tvoj bo pil iz čaše tvoje, s pitjem njenim bode se napajal — v delih svojih živel sam boš večno!...
************************************* Slika: JSKD.jpg **************************************** ********** Tekst: Državne prvakinje pred dvorano Tri lilije
Stran 6
KUD Svoboda Zidani Most - 80 let
Železna cesta je prišla v Zidani Most daljnega leta 1848, ko so gradili progo Dunaj — Trst. Zidani Most je v zgodovini pomenil železniško križišče in trije mostovi so simbol kraja. Mostovi so vzdržali in kljubovali zobu časa — tudi bombnim napadom.
Tako kot mostovi, kot železna cesta, kot apnenec, kot obe reki — Savinja in Sava, kot Veliko Kozje in Kopitnik, žive tu trdni ljudje, kleni, delovni in navezani na svoj kraj. Ustanovitelji Kulturnega društva Svoboda so bili v letih 1925 — 1926 železniški delavci, odločni borci za pravice delavstva in za razvito narodovo kulturo. Njihova skrb je bila povezovanje vseh, ki so jim bile potrebne kulturne vsebine. Tesno so sodelovali z železničarsko godbo Zidani Most. Tudi naš Dom svobode je bil zgrajen s številnim prostovoljnim delom, saj je bilo središče kraja skoraj popolnoma porušeno leta 1944.
Na tem mestu je potrebno izreči veliko zahvalo vsem članom društva, ki so ali pa še polnijo srca, željna kulture - vsem igralcem, recitatorjem, pevcem, plesalcem, literatom, slikarjem, vsem, ki so ponavadi za odrom. Hvala vsem pripravljalcem prireditev, hišnikom, gasilcem, šoli, vrtcu, krajevni skupnosti. Iskreno se zahvaljujem vsem dosedanjim predsednikom. Zahvala gre tudi dobremu sodelovanju z JSKD in Železničarsko godbo Zidani Most.
Danes so najbolj aktivni v dramski skupini. Omeniti je potrebno tudi vsakoletne prireditve v "Veselem decembru", otroško maškarado, "Veselo v pomlad in poletje", pohod "Po poteh Antona Aškerca", občinsko plesno revijo in priložnostne razstave v Knjižnici. Ob tem ne gre zamolčati dveh visokih občinskih priznanj za delo v kulturi. Leta 1994 smo prejeli priznanje "2. julij". V letu 2005 pa smo prejeli priznanje Antona Aškerca Občine Laško. Naj zaključim:
Mostovi mogočni, mostovi zgodovinski, mostovi zidanmoški.
Mostovi vežejo bregove, povezujejo ljudi. Po njih prihajamo, odhajamo in ostajamo.
*********************************** Slika: KDSvoboda jpg *************************************** ********** Tekst: Občinska plesna revija sodobnih plesov v Kulturnem centru Laško
Stran 7
Zlati jubilej strelstva in kulture v Mali Brezi
Začetek društva "Celjska četa" sega v leto 1955, ko so na pobudo takratnega okrajnega odbora v Brezah ustanovili strelsko društvo.
Zanimivo je, da je v tem športnem društvu že v času njegovega nastanka našla svoje mesto tudi kultura. Ljubiteljska kulturna dejavnost je imela v tistem času prav poseben pomen, saj je predstavljala glavni vir prihodka društva. V začetku je delovala le gledališka skupina, ki je štela 25 članov. S pridobitvijo prostorov pa se je ta dejavnost razširila še na otroško gledališko dejavnost, recitacijsko dejavnost in skupino za klubsko dejavnost, ki je predstavljala različne filme, gostovala različne skupine s predavanji,... Danes uspešno delujejo gledališka in recitacijska skupina, skupina harmonikarjev in etno skupina za ohranjanje ljudskih šeg in delovnih opravil ter vaškega življenja.
Vse to delamo zato, da s športom in kulturo povezujemo stare in mlade generacije v kraju.
Desetič po Aškerčevi poti
Sobotno jutro 12.06.2005 je bilo kot naročeno za organizatorje POHODA PO AŠKERČEVI POTI, Kulturno društvo Anton Aškerc Rimske Toplice. Lepo vreme, so menili, bo opravilo polovico dela, polovico in še več pa so opravili sami z izdatno pomočjo društev v kraju in s pomočjo KS Zidani Most.
Začetki pohoda segajo v leto 1996, ko je ga. Joža Košak s skupino učencev, hišnikom in predstavnikom KS Zidani Most začrtala pot od Globokega do Aškerčevine in naprej do Širja (prej Marija Širje). Odločitev za to pot ni bila težka, saj je tesno povezana z Aškerčevim
Stran 8
življenjem. To pot, vendar v obrnjenem vrstnem redu, je pesnik opravil mnogokrat, ko je obiskoval brata Mihaela v Širju in skupaj sta šla do domačije.
Deseti pohod se je začel tradicionalno pod zdraviliščem (ki še vedno spi) v Rimskih Toplicah med 7.30 in 8.30. Na Aškerčevini je pohodnike pozdravila glasba izpod prstov Draga Kajtna, zapel je MPZ KD Anton Aškerc, člani KD so recitirali Aškerčeve pesmi, obiskal pa nas je tudi pesnik sam, ki je opravil prav nenavadno spoved mladega fanta. Za kratko razvedrilo sta poskrbela člana sosednjega KD Miklavž.
Letošnja gostja (prejšnja leta g. Partljič, g. Zlobec, g. Prunk, g. Kmecl...) je bila poznavalka in raziskovalka Aškerčevega življenja, gospa profesorica Božena Orožen. Spregovorila je o pesniku, človeku, domoljubu in večnem uporniku. KD Rimske Toplice je izkoristilo priložnost in je ob jubilejnem Pohodu izročilo priznanje v obliki čaše, ki jo je izdelal gospod Franc Černelč iz Bistrice ob Sotli, gospe Joži Košak za njeno delo in sodelovanje v KD Anton Aškerc Rimske Toplice.
Po ogledu domačije in nakupu spominkov, ki so jih pripravili v ustvarjalnih delavnicah KD, so pot nadaljevali skozi zaselke Lukovica in Bresno.
Na poti so jim prijazni domačini ponudili domače dobrote po zmerni ceni.
********************************* Sli^^a: KDRimske j^pgj *************************************** ********** Tekst: Dobrodošel postanek za okrepčilo.
V Širju je bila ob 11.30 uri kratka kulturna prireditev, ki so jo ob vzpodbudnih besedah župana občine Laško, gospoda Jožeta Rajha, pripravili člani KD Zidani Most in Železničarska godba na pihala, člani PGD Zidani Most, za razvedrilo pa ansambel Odmev iz Celja. Pohodniki so se s pripravljenimi kombiji odpeljali bodisi v Zidani Most bodisi v Rimske Toplice, nekateri pa so se podali po Aškerčevi poti nazaj na Aškerčevino.
Stran 9
Vsako leto se vračajo tisti, ki jim je na kožo napisan nezahteven pohod, prihajajo pa novi, ki obljubljajo, da se bodo vrnili. Torej, srečanje pohodnikov in ljubiteljev Antona Aškerca bo zopet prihodnje leto, in sicer 10. junija 2006, ko bomo skozi celo leto obeleževali 150. obletnico rojstva pesnika Antona Aškerca.
• Študentski, mladinski, otroški center Laško •
Letošnjo jesen nam je zopet uspelo ostati nad gladino, trudimo se. Za nove prebivalce občine in za stare neverneže, nahajamo se v nezakajenih, kletnih prostorih (230m2) občinske stavbe na Mestni ulici 2. Delujemo na področjih: neformalno izobraževanje (prostovoljno delo, družbeno angažiranje, informiranje in svetovanje, vseživljenjsko učenje, mednarodni programi: Mladina -www.mladina.movit.si), kultura in umetnost (produkcija in organizacija na področjih glasbe, filma, uprizoritvenih umetnosti, likovne, literarne, multimedijske umetnosti, plesa; založništvo, klubska dejavnost, informiranje in svetovanje) in sociala (dnevni center, informiranje in svetovanje, preventivno delo, klubska dejavnost, skrb za marginalizirane skupine). Nov delovni čas: od ponedeljka do petka od 10h do 13h in od 14h do 21h ter ob sobotah od 18h do 21h. V primeru prireditev najdlje do 02h.
Posadka: Andrej Flis, Andreja Gračnar, Bojan Krhlanko, Danijela Markovič, Elodie Birker, Janez Benedek, In the Crossfire, Jure Krhlanko, Katja Goluh, Klemen Grešak, Marko Brkovič, Marko Jurkošek, Marko Radosavljevič, Matic Zupanc, Neda Lavrinc, Peter Klemenčič, Sabina Ulaga, Tanja Lazarevič, Tina Rataj, Tina Zorko, Tomaž Gorišek, Urška Gradišnik, Uroš Knez, Urška Knez in Aljaž Cestnik.
Vidnejši projekti:
-	zaključili triletni projekt v okviru Evropske prostovoljne službe "The Great Expectations" in začeli z novim "Okno v Svet", v okviru katerga bomo gostili dva prostovoljca hkrati;
-	Poem express; trideset otrok iz OŠ Anton Aškerc Rimske Toplice je napisalo svoje pesmi in jih upodobilo na plakatih. Projekt na isti šoli poteka tudi letos. Pesmi in plakati bodo razstavljeni spomladi na mednarodni razstavi v Franciji;
-	uspešno sodelovanje z Laškim Akademskim Klubom. Izvedba fotografskih natečajev KLAK, lanskega na temo "Moji zasebni kotički v javnem prostoru" in letošnjega, katerega prispela dela si lahko ogledate od 10. decembra do 10. januarja v dvorani Kursk. Izvedba koncertov in brucovanja;
-	rastemo - ustanovitev likovne sekcije (ga. Nevenka Fantinatto), v kateri deluje 26 članov, predseduje ji gospa Jožica Cajhen;
-	Eurocommpas — mladinska izmenjava med Slovenijo, Bosno in Hercegovino, Srbijo in Črno goro ter Avstrijo, v okviru katere smo posneli dokumentarni film o beračih z naslovom "Jaz pa nimam";
-	odprtje svetovalne pisarne za prostovoljno delo;
-	produkcija štirih tv oddaj IZPOD KORENIN, kamera še teče;
-	12. KRES pod laškim gradom;
-	bobnarska delavnica pod vodstvom Bojana Krhlanka in Janeza Levca, dvakrat.
Letos z Vrtcem Laško zopet pričakujemo Dedka Mraza, ki bo prišel obdariti staro in mlado 27. decembra, ob 16:30 uri, na občinsko dvorišče.
Stran 10
Barve na paleti zaživele tudi v Laškem
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti — Območna izpostava Laško, je letos že tretje leto zapored organiziral medobmočno likovno razstavo v Prireditvenem centru Laško. Ob tem se je porodila zamisel o ustanovitvi sekcije ljubiteljskih likovnikov laške občine pod okriljem ŠMOCL-a Laško. Likovna sekcija je v vseh barvah zaživela 20. 9. 2005, ko je izvolila svoje vodstvo in sprejela program dela.
Pod strokovnim vodstvom že poteka prvi tečaj, ki ga obiskuje 26 članov in članic. Začasno delujemo v Prireditvenem centru Laško, kasneje pa se bomo preselili v prostore Hiše generacij na Savinjsko nabrežje št. 6.
Organizirali smo že dva extempora. Prvega smo naslovili "Šempeter z okolico" in dela razstavili na Območni razstavi v Prireditvenem centru v Laškem. Dela drugega extempora z naslovom "Kartuzijski samostan od leta 1170 do danes" pa smo razstavili v Veronikinem stolpu v Jurkloštru.
Naši člani in članice se udeležujejo tudi likovnih srečanj, ki jih organizirajo društva v laški in drugih občinah.
Stran 11
************************************* Slika: s^nocl.jpg ******************************************* ********** Tekst: Zadovoljni udeleženci likovne sekcije.
• Obeležitev 150. obletnice rojstva Antona Aškerca •
Milan Kundera je Slovence označil kot narod, ki se oslanja predvsem na svojo kulturo in v tem posebej na poezijo. Ta pa je tako evokacija kot provokacija, razkriva talent posameznika in naroda in preko svoje sporočilnosti, ki iz individualne postane univerzalna, udejanja človeka samega in njegov intimni duševni razvoj skozi čas.
Anton Aškerc, po Prešernu prvi slovenski pesnik, ki je ustvaril zaokrožen opus epskih pesmi, balad, romanc, legend in parabol v verzih, je vsebino teh zvrsti razširil na oris socialnega, zgodovinskega in tudi svetovnonazorskega življenja. Svoboda mu je bila najvišja vrednota. Pri tem gre Aškercu predvsem za svobodo mišljenja, pa tudi narodov in delovnih slojev. Spomnimo se samo njegove pesmi Prva mučenica, alegorije za svobodno mišljenje, kjer v zadnjih dveh kiticah zapiše:
"Kdo si, čarodejka neznana? O feniks prečudni ti, kdo?"... A ona krvnikom se smeje, s ponosom jim reče le to:
"I smrt sem premagala slavno! Nesmrtna zato sem poslej. Ime mi je — Misel Svobodna, a moj je ves svet zanaprej!..."
Globoko kot Aškerc pesnik, je zaoral tudi Aškerc občan, piše Marja Boršnik v Aškerčevem zborniku, ki je izšel ob stoletnici pesnikovega rojstva. V Aškercu vidi dragoceno osebnost, poznano po svoji neupogljivi etični sili. Avtorica zapiše:"Aškerčeva načelnost je skrajno dosledna
Stran 12
in brezkompromisna, hkrati pa nesebična in stvarna: nobena osebna žalitev je ne more omajati; kadar gre za interese vsega naroda, kadar sluti nevarnost od zunaj, takrat ne vidi strank, temveč en sam narod, ki je dolžan vse razlike posameznikov in posameznih skupin podrediti težnji za ohranitev celote."
Pesem Čaša nesmrtnosti ponazarja priljubljeno Aškerčevo idejo, da je nesmrtnost dana človeku samo z ustvarjalnim delom, ki ga preživi in služi novim rodovom. Pesnikova zapuščina je nedvomno aktualna tudi v današnjem času, zato se bodo v letu 2006, ko mineva 150 let od pesnikovega rojstva, zvrstile številne prireditve, ki bodo predstavljene na spletnem naslovu: http://askerc.lasko.si .
• Dejavnost Centra starejših - Hiše generacij •
Center starejših - Hiša generacij je rezultat večletnega prizadevanja Občine Laško in Centra za socialno delo Laško za boljše in kakovostnejše življenje starejših občanov v domačem okolju. Občina Laško sodi v krog občin z velikim deležem starejšega prebivalstva in odstopa od slovenskega povprečja starejših ljudi nad 60 oziroma 65 let.
Nosilec celotnega investicijskega programa je Občina Laško, nosilec in izvajalec strokovnega dela programa je Center za socialno delo Laško.
Projekt »Centra starejših - Hiše generacij« predstavlja velik korak naprej na področju zadovoljevanja materialnih in nematerialnih potreb starejših ljudi, zlasti pri ohranjanju socialnih stikov, ozaveščanju celotnega prebivalstva občine o kakovostni starosti z vidika zadovoljevanja vseh človekovih potreb, nujnosti osebne priprave na starost v srednjih letih ter priprave občine in civilne družbe na izjemno povečan delež starega prebivalstva v prihodnje.
Center starejših — Hiša generacij deluje pod okriljem Centra za socialno delo Laško, ki ima nalogo strokovnega vodenja. Pod isto streho se bosta odvijala dva programa:
1.	program javne službe Pomoči družini na domu in
2.	program Centra starejših — Hiše generacij
Program Pomoči na domu
Program Pomoči na domu še naprej izvajamo v občini Laško z 10-imi zaposlenimi negovalkami, in v tem okviru opravljamo vse dosedanje naloge, kot so:
-	sprejemanje zahtev za pomoč na domu,
-	svetovanje in informiranje,
-	izvajanje socialne oskrbe na domu,
-	načrtovanje individualnih programov oskrbe na domu za tiste starejše ljudi, ki bi sicer potrebovali institucionalno varstvo,
-	organiziranje pomoči na domu,
-	koordiniranje izvajanja pomoči na domu,
-	spremljanje izvajanja socialne oskrbe na domu,
-	povezovanje izvajalcev storitev socialnega in zdravstvenega varstva.
Program centra starejših - Hiše generacij
Programe bodo izvajale prostovoljke Medgeneracijskega društva za kakovostno starost Laško s trenutnim številom 36-ih »diplomiranih«, usposobljenih prostovoljk. Njihovo delo bo vodila in
Stran 13
usmerjala vodja aktivnosti - diplomirana socialna delavka, katera se usposablja na delovnem mestu za ta opravila. Zaposlitev je realizirana s pomočjo ESS in MDDSZ v okviru programa Usposabljanje na delovnem mestu.
Dejavnosti razdelimo v dve skupini, in sicer v:
1.	individualne dejavnosti in
2.	organiziranje dejavnosti.
V	okviru individualnih dejavnosti želimo starejšim ljudem občine Laško omogočiti:
-	prebiranje časopisov in revij,
-	igranje kart, šaha in drugih družabnih iger,
-	pletenje, kvačkanje, vezenje in druga ročna dela.
V	okviru organizirane dejavnosti pa starejšim ljudem občine Laško nudimo možnost udeležbe:
-	v medgeneracijskih skupinah za kakovostno starost,
-	v medgeneracijskih programih za kakovostno starost (usposabljanju za družabništvo z osamljenim starim človekom ali usposabljanju za voditelj-a/ico medgeneracijske skupine za kakovostno starost),
-	na ustvarjalnih delavnicah (risanje, slikanje, izdelovanje in oblikovanje okraskov iz različnih materialov,...),
-	na tečaju računalništva ali kakšnem drugem tečaju
-	na predavanju enega do dveh priznanih strokovnjakov s področja zdravstva, medicine, sociale, ipd..
V	prihodnjih letih bi glede na odziv starejših ljudi poskusili z organizacijo še drugih dejavnosti, ki so jih obkrožili starejši sami v izvedenem vprašalniku, kot so npr. glasbeni in folklorni večeri, prireditve ob prazničnih dneh, telovadbo prilagojeno starejšim, itd..
Dejavnosti se odvijajo v okviru rednih mesečnih programov aktivnosti.
V	planskih aktih razvojnega projekta pri odpiranju novih delovnih mest v naslednjih letih je predvidena tudi finančna pomoč s strani Občine Laško.
Stran 14
***************************** Slika: Otvoritev1 jpg in OOtvoritev2 jpg ****************************** ********** Tekst: Utrinki iz otvoritve Centra starejših 30.11.2005.
Stran 15
• Šport •
Društvo za jadralno padalstvo Zlatorog Laško
Ste že kdaj sanjali, da brezskrbno letite po nebu — brez motorja in ostalih pripomočkov? Okoli vas je neizmerna modrina, pod vami se rišejo oblike hiš, jezer, cest in če se spustite še malo nižje, tudi ljudi. Verjamem, da se je to zgodilo že vsakemu od vas. In priznati morate, da je bilo čudovito. Nekateri ostajajo pri sanjah, nekateri pa smo si v želji po letenju, po uživanju v neizmerni neskončnosti, rekli — zakaj pa ne?
In tako smo uresničili sanje in postali jadralni padalci. Občutek letenja je že od časov Ikarja vznemirjal ljudi. Šele ko začutiš, kako narava okoli tebe šelesti, kako se vetrovi drgnejo ob platno padala in obleko padalca, ko spoznaš mogočnost narave in našo sposobnost izkoriščati naravne darove, takrat postaneš del nje — postaneš jadralni padalec.
Društvo za jadralno padalstvo Zlatorog Laško spada med mlajša društva. Ustanovljeno je bilo leta 1997 z namenom, da približamo jadranje po nebu čim širšemu krogu ljudi. V društvu je 22 članov, od tega 10 aktivnih in 5 članov, ki so se odločili, da svoje znanje in izkušnje preizkusijo na raznih tekmovanjih. Za vse letenja željne imamo v klubu tudi dva instruktorja jadralnega padalstva. Prvi in osnovni cilj društva je letenje, ukvarjanje vseh članov z rekreacijo in koristnim preživljanjem časa. Zamislite si naporen dan, sami s seboj imate težave, da o drugih, ki vas v tem trenutku motijo, sploh ne govorimo. Pogled v nebo polno padalcev, nam hitro zbistri možgane in pove, da se bo tudi za nas našel košček modrine, ki bo samo naša. Šele ko si v zraku, ostaneš sam s svojimi mislimi, občutki in doživljanji. Čudovito, sproščajoče in neponovljivo, za marsikaterega nedosegljivo.
Poleg letenja nas je zmeraj spremljala želja po dokazovanju oziroma tekmovanju med seboj. Začeli smo se udeleževati tekmovanj v Sloveniji in tudi v tujini. Z načrtnim delom in veliko treninga nam je uspelo to, kar lahko nekateri samo sanjajo. Odločili smo se, da se preizkusimo v disciplini jadralno padalstvo — točnost pristanka. Cilj te discipline je, da se po spustu iz hriba čimbolj približaš točki na tarči, ki je na tleh. Cilj vsakega tekmovalca je, da pohodi »nulo«- točko, veliko 3 cm.
Lahko se pohvalimo, da smo v tej disciplini daleč najboljši klub v Sloveniji in tudi v svetovnem merilu. V svojih vrstah imamo državne prvake, zmagovalce Pokala Slovenije, zmagovalce Evropskega pokala. Ponosno povedano, smo tudi nosilci zlatih, srebrnih in bronastih medalj s Svetovnega prvenstva. Da je naše delo dobro začrtano, pove že podatek, da iz kluba Zlatorog Laško izhaja polovica reprezentantov slovenske reprezentance.
Tekmovalni vrhunec smo dosegli na 3. svetovnem prvenstvu, ki je potekalo od 7. do 14. avgusta 2005, v Niški Banji. Matej Gošte je postal viceprvak, Franc Unuk je zasedel 6. mesto, Matjaž Sluga pa 10. mesto na svetu. V ekipni konkurenci smo premagali tekmovalce iz 12 držav in ponosno osvojili zlato medaljo.
Franc Unuk in Matjaž Sluga sta sodelovala na vseh 3 svetovnih prvenstvih in z ekipo osvojila srebrno in dve zlati medalji, David Sluga je dosegel bronasto medaljo v posamični konkurenci in ekipno zlato, Matej Gošte pa je dosegel srebrno medaljo v posamični konkurenci in ekipno zlato medaljo.
Ob vseh teh uspehih nam je ob strani vedno stala Občina Laško, priskočila nam je na pomoč, kadar smo jo najbolj potrebovali.
Kaj nam še ostane? V naši vitrini manjka samo še zlata posamična medalja s svetovnih prvenstev. Z načrtnim delom in odrekanjem verjamemo, da se bo tudi ta ponosno nasmihala v vitrini enega od štirih reprezentantov - Zlatorogovcev, ki jih načrtujemo za naslednje svetovno prvenstvo, ki bo v Litvi.
Stran 16
************************************** Slika: Padalci.jpg ***************************************** ********** Tekst: Občutek letenja je že od časov Ikarja vznemirjal ljudi ...
Plezalni klub Laško
Plezalni klub Laško je bil ustanovljen leta 1999 in od takrat naprej se uspehi posameznih športnih plezalcev samo stopnjujejo. Vsako leto dosegajo najvišje uvrstitve v posameznih kategorijah. Do sedaj so bili državni prvaki Ksenija Zupanc, Mateja Hohkraut, Rok Deželak in Matic Kozmus. Plezalni klub Laško je bil v letu 2004 in 2005 organizator državnega prvenstva v balvanskem plezanju, uspehi niso izostali, zato si želijo, da se tekma v balvanskem plezanju vključi v vsakoletni koledar prireditev v občini Laško. Ob vseh teh aktivnostih je bila v OŠ Primoža Trubarja s pomočjo Občine Laško v mesecu juniju 2005 zgrajena večja plezalna stena, na kateri lahko trenirajo športni plezalci. Rezultati v posameznih kategorijah kažejo, da je bila ta pridobitev zelo pomembna in v Plezalnem klubu Laško pričakujejo, da bo leto 2005 glede rezultatov najuspešnejše leto do sedaj. V mesecu septembru 2005 je bila na tej steni uspešno izvedena tekma za državno prvenstvo za mlajše kategorije.
Stran 17
*********************************** Sli^^a: Plezalna Stena j^pgg ************************************ ********** Tekst: Plezalna stena — pomembna pridobitev za Laško
GOSPODARSTVO ••
• Sprejeta Strategija razvoja turizma v občini Laško v obdobju 2005-2015 •
Zakaj potrebuje Občina Laško takšen dokument? Turizem je panoga, ki se hitro razvija, val sprememb je pred vrati, najti moramo pravo smer in odgovore na nove razmere. Od kod prihajajo spremembe, kakšne so, kaj prinašajo in kako jih izkoristiti za razvoj turizma v občini? Vse to so vprašanja, na katera želimo vsaj delno odgovoriti s Strategijo razvoja turizma v Občini Laško v obdobju 2005-2015.
Kakšne spremembe so pred vrati? Kljub temu, da smo znani kot turistična občina, se večina gostov še vedno zadržuje največ v Zdravilišču Laško in bližnji okolici. Kljub močno znani in dobro obiskani prireditvi »Pivo Cvetje« med letom še vedno premalo turistov »zaide« v Laško ali njegovo okolico. Res je, da Zdravilišče Laško kot medicinsko — rehabilitacijski center gosti večino obiskovalcev, ki preko napotnic iščejo zdravja in povrnitev med zdrave ljudi. Do velike spremembe bo prišlo z izgradnjo novega termalno-hotelskega in kongresnega kompleksa v
Stran 18
Laškem in kakor vse kaže tudi v Rimskih Toplicah. Sedanje število postelj se bo povečalo iz približno 500 na več kot 1000. Najvažnejše pa je, da bodo nove kapacitete namenjene gostom, ki bodo prišli v Laško na oddih in počitnice, ne na rehabilitacijo! Takšni gostje si želijo zabave, doživetij, ogledovanja, obiskov, pohodov in podobno. Gre torej za čisto drugačnega gosta, ki ga bomo v prihodnje dobili med nas.
Mesto Celje si je v tem času zgradilo nove športne stadione in dvorane in skupaj z našo pivovarno ter njenimi rokometaši postalo center športnega dogajanja v Sloveniji. Zakaj ne bi moglo ob tem Laško postati osrednje turistično področje?
Prav z novimi posteljami se bo število nočitev v Zdravilišču Laško in Termah Rimske Toplice skupaj povečalo iz sedanjih 110.000 na približno ali celo več kot 300.000 na leto. Pri tem se bo število dnevnih obiskovalcev povečalo iz sedanjih 15.000 na več kot 50.000 letno. Vse to pomeni, da bomo imeli tako rekoč armado gostov na »domačem dvorišču«, ki pa ne morejo biti samo v hotelih in bazenih, ampak jih moramo popeljati tudi po drugih delih naše občine. Na primer od Jurkloštra, Trobnega Dola preko Šentruperta do Rečice in Sedraža, Rimskih Toplic do Širja nad Zidanim Mostom, doline Gračnice, Lahomnice in naprej do sosednjih občin. Znak razvitosti nekega turističnega območja ni le velika množica gostov na enem mestu ampak njihova razporeditev tudi po podeželju in obisk bližnje in daljne okolice. Za primerjavo navajam Avstrijo (ali pa našo Roglo), kjer je 50% gostov v velikih centrih, 50% pa na podeželju. Naloga strategije je, da poda zamisli, kako bi lahko takšno usmeritev tudi uresničili.
Iz zgoraj omenjenega izhaja tudi osnovna naloga razvoja, omogočiti, pospešiti oziroma razviti širše območje občine, da bo sposobno sprejeti goste, ki bodo prišli v obe zdravilišči in zanje pripraviti ustrezno ponudbo. S tem Strategija odgovarja na prvo vprašanje: kaj želimo razviti (dodatno turistično ponudbo okolja). Druga skupina vprašanj se navezuje na: kako in na kakšen način izpeljati razvoj. V Strategiji ponujamo možnost oblikovanja razvojnih jeder izven centra, tam kjer je že nekaj narejenega ali pa obstaja skupina občanov, ki je pripravljena ponudbo za turiste tudi izvajati. Zaenkrat predlagamo vsaj šest razvojnih jeder v: Laškem, Rimskih Toplicah, Sedražu, Jurkloštru, Trobnem dolu in Velikem Širju pri Zidanem Mostu, s čimer lahko pokrijemo celotno območje občine Laško. Ob tem seveda nastopi vprašanje, kako razviti omenjena jedra, da bodo imela ustrezno ponudbo za goste. Ali lahko to naredi le zasebna pobuda? Za sedaj ne kaže, da se bo to zgodilo. Brez vzpodbude Občine Laško ne kaže najbolje. Občina ima v omenjenih krajih objekte v svoji lasti, ki jih lahko prenovi in nameni za turistične programe. Agencija Aprilija ima nalogo, da pripravi na teh lokacijah programe skupaj z ljudmi, ki tam živijo in so jih pripravljeni izvajati. Da bodo takšni programi živeli, je potrebno sodelovanje z obema zdraviliščema, od koder se bodo vodili plačani izleti njihovih gostov vsak dan ali vsaj 2-3 krat tedensko. S takšnim pristopom lahko zagotovimo, da bo obisk vsaj 2-5.000 gostov letno ali celo še več.
Zadnje vprašanje, na katerega odgovarja Strategija, je kako zagotoviti takšen obisk. Agencija Aprilija in TIC Laško z organiziranim razvojem in trženjem zagotovita izvajanje vodenih dnevnih izletov zdraviliških gostov v okolico Laškega. Takšni izleti se danes žal sami ne
prodajajo, potrebno je njihovo trženje. Izvedbo te naloge smo z ustreznimi kadri sposobni zagotoviti v Agenciji Aprilija a le ob ustrezni podpori Občine Laško. Potrebna je organizacija, ki jo v svetu imenujejo destinacijski management, njena glavna naloga pa je določeno širšo turistično lokacijo razvijati, upravljati in voditi. Agencija Aprilija skupaj z Zdraviliščem Laško, kot glavnim partnerjem, že sedaj izvaja takšen EU projekt: »Zdraviliško turistični center ob Savinji«, ki nastaja skupaj s sosednjo mestno občino Celje kot osrednje-slovensko turistično območje.
Stran 19
V Strategiji so opredeljene tudi druge politike Občine (prostorska, investicijska, kadrovska, ...), ki jih mora ta uresničevati, če želi, da bo v naslednjih desetih letih turizem postal druga najmočnejša panoga v občini, območje celotne občine pa poznana in privlačna osrednje slovenska turistična destinacija, ki jo bodo gostje z veseljem obiskovali in se radi vračali.
• Projekti Regionalnega razvojnega programa •
Občini Laško je bil iz izvedbenega dela Regionalnega razvojnega programa za Savinjsko regijo odobren projekt "Urejanje gospodarske infrastrukture ob Savinji pri Zdravilišču Laško — I. faza — izdelava projektne dokumentacije PGD-PZI".
Projekt zajema projektno dokumentacijo za:
-	vodno ureditev Savinje in Rečice,
-	prostorsko in komunalno ureditev levega brega Savinje,
-	brv čez Savinjo,
-	komunalno opremljanje in urejanje zemljišča na desnem bregu Savinje.
Celotna vrednost projekta je znašala 99 MIO SIT, Občina Laško pa je za navedeni projekt prejela državna sredstva v višini 41 MIO SIT.
Projektna dokumentacija je podlaga za izvedbo investicije — ureditev vodotoka in gospodarske infrastrukture ob Savinji pri Zdravilišču Laško.
• Občinski svet je sprejel sklep o prodaji premoženja - delnic Zdravilišča Laško •
Občinski svet Laško je v mesecu septembru sprejel sklep o prodaji 230.000 delnic oziroma 24,47% deleža v Zdravilišču Laško. V primeru, da bo Občina Laško na podlagi javnega zbiranja ponudb našla ustreznega strateškega partnerja, ki bo zagotovil sredstva v višini 528 MIO SIT in imel ustrezno razvojno vizijo, bo delnice prodala.
Sredstva, pridobljena pri prodaji kapitalskega deleža, so predvidena za sofinanciranje komunalne in turistične infrastrukture ob Savinji, in sicer za:
-	ureditev struge Savinje in Rečice pri Zdravilišču Laško in izboljšanje poplavne varnosti,
-	prostorsko in komunalno ureditev levega brega Savinje,
-	izgradnjo brvi čez Savinjo,
-	komunalno ureditev desnega brega.
Navedene ureditve pomenijo ukrep varstva pred škodljivim delovanjem vode, izboljšanju splošne poplavne varnosti in novo ureditev lokalne infrastrukture, kar predstavlja pridobitev novih stavbnih zemljišč in ureditev območja za razvoj turizma. Izvedba predvidenih posegov v struge vodotokov je predpogoj za izvedbo investicij, ki jih načrtuje Zdravilišče Laško.
Poleg tega so sredstva predvidena za izdelavo projektne dokumentacije za izvedbo naslednjih turistično infrastrukturnih projektov v občini:
-	ureditev ceste Rečica — Šmohor,
-	ureditev kartuzijske pristave v Jurkloštru,
-	ureditev kulturno-etnografske poti v Rimskih Toplicah,
Stran 20
-	postavitev vodnih objektov v Laškem,
-	obnovo graščine Širje
ter sofinanciranje izvedbe prvih štirih navedenih projektov.
• Predviden razvoj Zdravilišča Laško •
Zdravilišče Laško načrtuje svoj nadaljnji razvoj na področju wellness in kongresnega turizma, razširiti pa namerava tudi svojo dejavnost na področju varstva starejših.
Za potrebe nadaljnjega razvoja je Občina Laško že v letu 2004 sprejela spremembe ureditvenega načrta Zdravilišče Laško, ki naj bi omogočale izvedbo projekta Terme Laško: gradnjo hotela, termalnega centra, trgovsko-kongresnega centra, protipoplavno zaščito in turistično ureditev levega brega Savinje. Pripravljeni so projekti za gradnjo Wellness hotela in termalnega centra, kar predstavlja prvo fazo celotnega projekta.
Celotni projekt pomeni gradnjo hotela z 240 sobami s skupaj več kot 400 posteljami, termalni center z notranjimi bazeni pod odpirajočo kupolo in zunanjimi bazeni na sotočju Savinje in Rečice, savna in wellness center na 800 m2, kongresni center na 3.000 m2 z več dvoranami do 600 sedežev. Skupna vrednost investicij znaša okrog 50 milijonov evrov, v prvi fazi 35 milijonov. Skupno pomeni neposredno 200 novih delovnih mest, v prvi fazi 150 in še najmanj enkrat toliko v s turizmom povezanih dejavnostih.
Istočasno poteka v okviru Agencije Aprilija tudi projekt vzpostavitve managementa turistične destinacije zdravilišč ob Savinji (Laško, Rimske Toplice), ki ga sofinancira Evropski regionalni razvojni sklad.
Nadaljnji razvoj varstva starejših namerava Zdravilišče Laško zaokrožiti z izgradnjo objekta Malič na zemljišču zdraviliške vrtnarije ob obnovljenih depandansah. V postopku so spremembe zazidalnega načrta. Izvedba pomeni 160 novih mest za oskrbo starejših in, kar tudi ni zanemarljivo, 50 novih delovnih mest.
*********************************** Slika: ZdravilisceLasko.jpg ************************************
********** Tekst: Računalniška grafika Term Laško.
Stran 21
• Rimske Terme •
Rimske Terme bodo ponovno odprle svoja vrata predvidoma konec leta 2007. Postale bodo najbolj prepoznavno shajališče zahtevnih gostov, ki jim je filozofija wellnessa del ali način življenja. Predstavljale bodo svet sprostitve, duševnega in telesnega zdravja ter lepote telesa.
Obstoječi historični parki, stavbe in interierji bodo po renovaciji zasijali v nekdanji podobi. Renovirani in obogateni s sodobnimi elementi bodo poudarjali nekdanji blišč, historičnost in dominantnost v prostoru. Nove stavbe, prostori in krajinske ureditve se bodo zlili z naravo in ustvarjali nevtralen kontrast z obstoječimi strukturami. Z zadržano držo bodo nagovarjali k spoštovanju kulture in tradicije obstoječe dediščine prostora, z dinamičnostjo krivulje pa vseeno pokazali svojo sodobnost. Steklena opna, preko katere se bodo odpirali pogledi v dolino, bo povezovala notranji in zunanji prostor ter zlila objekt s parkom.
Storitve, ki jih bo zdraviliški in wellness center ponujal, bodo razdeljene na tri sklope:
1.	Hotelski in gostinski del, ki vključuje:
a)	Nastanitveni program:
-	hotel s štirimi zvezdicami (kapacitete:123 hotelskih sob)
-	vile (8 apartmajev)
b)	Gostinski, družabni in zabaviščni del
c)	Konferenčni center
2.	Wellness in beauty center
3.	Medico center
Z odprtjem term se bo odprlo tudi 150 novih delovnih mest. Vrednost investicije je ocenjena na 24,7 MIO EUR.
******************************* Slika' ZdravilisceRimskeToplice jpg ******************************** ********** Tekst: Računalniška grafika Rimskih Term.
Stran 22
• • KMETIJSTVO ••
• Sprejeta Analiza in strategija razvoja kmetijstva v občini Laško •
Občinski svet Občine Laško je v mesecu aprilu sprejel Analizo in strategijo razvoja kmetijstva v občini Laško, ki določa možne smernice in usmeritve razvoja kmetijstva v občini Laško.
Dokument daje nek splošen pregled kmetijstva, in sicer:
-	pomen kmetijstva v EU,
-	smernice dodeljevanja pomoči v EU in Sloveniji,
-	kratek pregled značilnosti slovenskega kmetijstva,
-	razpoložljiva državna in EU sredstva za razvoj kmetijstva,
-	analizo stanja kmetijstva v občini Laško,
-	usmerjenost razvoja kmetijstva v občini Laško,
-	dodeljevanje proračunskih sredstev za razvoj kmetijstva v letu 2005.
Iz analize stanja je razvidno, da spada več kot pol območja občine v tako imenovano višinsko gorsko območje, kar nam pove, da imamo v občini težke pridelovalne razmere (zaradi konfiguracije terena). Največ kmetij obdeluje površine velike od 2 do 5 ha. Osnovna kmetijska dejavnost je živinoreja, predvsem govedoreja, reja drobnice je v porastu. Delež njiv je majhen, prevladuje krma za živino. V sadjarstvu prevladujejo jablane. Gozdnatost občine znaša 57%. V občini je registriranih 16 dopolnilnih dejavnosti. Ekoloških kmetij je 23.
Občina Laško dodeljuje sredstva v skladu s Pravilnikom o dodeljevanju sredstev za razvoj kmetijstva in podeželja, kjer so sredstva predvidena za naslednje namene:
-	urejanje zemljišč,
-	razvojne programe podeželja ter nakup opreme in strojev za skupne kmetijske potrebe,
-	izobraževanje in raziskovanje za potrebe kmetijstva,
-	ekološko kmetovanje,
-	dopolnilne dejavnosti.
• Kakšne so možnosti razvoja kmetijstva v občini? •
Živinoreja bo tudi v prihodnosti zagotavljala kmetom glavni delež dohodka, predvsem govedoreja. Poleg govedoreje pa naj bi se manjši kmetje usmerjali tudi v druge vrste prireje (rejo drobnice, rejo konj, perutnine, ...).
V bodoče bo šel trend razvoja v naslednje smeri:
-	na eni strani intenzivna kmetijska pridelava na kmetijah, ki so konkurenčne kmetijam v EU, teh je po podatkih kmetijskih strokovnjakov v naši občini okrog 12% (velikost posesti 13 ha, spodnji obseg kmetijske pridelave v govedoreji 22 krav),
-	za vse ostale pa pridelava produktov z višjo ceno (ekološki pridelki) ter razvoj dopolnilnih dejavnosti in dodatnih dejavnosti na kmetijah za zagotavljanje dodatnega vira dohodka.
Stran 23
Neizkoriščene možnosti so na področju čebelarstva, zeliščarstva, sadjarstva, gozdarstva, turizma na kmetijah kot dopolnilne dejavnosti na kmetijah in ostalih dopolnilnih dejavnostih. Največji poudarek je potrebno nameniti trženju kmetijskih pridelkov in izdelkov ter izobraževanju za potrebe kmetijstva.
Pomembno pa je tudi regionalno povezovanje. Občina Laško je vključena v Razvojni program podeželja "Oblikovanje podpornega okolja za razvoj turizma in trženje pridelkov in izdelkov s kmetij občin Celje, Laško, Štore in Vojnik. Namen projekta je vzpostaviti čim večje število dopolnilnih dejavnosti na kmetijah v vseh štirih občinah, vzpostaviti skupen sistem trženja, oblikovanje blagovne znamke in skupna promocija.
Strategija je usklajena z državnimi in EU dokumenti za obdobje 2004-2006. Na podlagi državnih usmeritev za razvoj kmetijstva in podeželja v obdobju 2007 do 2013 bomo tudi na lokalnem nivoju dopolnili in uskladili strategijo, ki bo podlaga za pripravo novega Pravilnika o dodeljevanju sredstev za razvoj kmetijstva in podeželja v občini Laško po letu 2006.
• • CESTNA IN LOKALNA KOMUNALNA INFRASTRUKTURA ••
• Vzdrževanje in investicijska dela na občinskih cestah •
Vzdrževanje in upravljanje občinskih cest, pomembnejših javnih poti in vseh ulic v občini Laško je poverjeno JP Komunali Laško. Komunala vzdržuje: 131 km lokalnih cest, 16 km ulic in 54 km pomembnejših javnih poti. Ostale manj pomembne javne poti v skupni dolžini 205 km, pa še naprej vzdržujejo krajevne skupnosti. Kot smo že večkrat izpostavili ima občina Laško enega najbolj razvejanih občinskih cestnih omrežij v državi, saj pripada na prebivalca občine kar 30 m cest, slovensko povprečje pa je 7 m. Veliko število naselij, razgibanost območja občine, konfiguracija terena, slaba poseljenost, veliko število posameznih odsekov, nezadosten nivo vzdrževanja in slaba kvaliteta gradnje, imajo za posledico slabšanje stanja občinske cestne infrastrukture. Vlaganje sredstev v modernizacijo cest je bilo v preteklosti predvsem zaradi izdaje obveznic zadovoljivo. Zagotavljalo je izvajanje modernizacije občinskih cest in tudi njihovo obnovo. V kasnejših letih pa je zaradi zadolženosti občine in drugih prioritet predvsem na področju družbenih dejavnosti, trend vlaganj sredstev v ta namen občutno padel, kar se odraža tudi v stanju te infrastrukture. Isto velja tudi za ulice.
V fazi sprejemanja je proračun za leto 2006, v katerem je namenjenih znatno več sredstev za vzdrževanje in obnovo cest, s čimer bo zagotovljena tudi materialna osnova za boljše stanje cestne infrastrukture v prihodnje. Prav tako pa se bo ob izgradnji kanalizacijskega omrežja z novimi preplastitvami izboljšalo tudi stanje ulic v Laškem in Rimskih Toplicah. S skupnimi napori nam je uspelo v letu 2005 modernizirati oziroma obnoviti 9 km cest oziroma ulic, v skupni vrednosti 125 mio sit, kar podrobneje prikazuje spodnja tabela.
Stran 24
Relacija	KS	kategorija	ukrep	dolžina v km	Vrednost v mio sit
Modrič - Čistilna naprava	M. Gradec	LC	Modernizacija z asfaltno preplastitvijo	0,8	6,8
Vrh nad Laškim skozi vas	Vrh	LC	Celovita prenova ceste	0,4	6,2
Plaz Tevče	M: Gradec	LC	Izravnava posedov z asfaltom	0,3	2,7
Debro - Zg. Rečica	Rečica	LC	Asfaltna preplastitev	0,4	3,3
Brstovnica - Šmiklavž	Rimske Toplice	LC	Izravnava posedov z asfaltom	0,5	3,6
M. Gradec - Gorišek	M. Gradec	JP	Modernizacija z asfaltno preplastitvijo	1,0	9,0
M. Gradec - Bukovje	M: Gradec	JP	Modernizacija z asfaltno preplastitvijo	0,4	7,5
Ojstro - Ojsteršek	Laško, MG	JP	Modernizacija z asfaltno preplastitvijo	0,6	8,3
Spodnji Brstnik	Laško	JP	Modernizacija z asfaltno preplastitvijo	0,9	8,0
Sedraž - Klenovo	Sedraž	JP	Modernizacija z asfaltno preplastitvijo	0,5	4,6
Kirn - Uduč	Sedraž	JP	Modernizacija z asfaltno preplastitvijo	0,5	6,0
Marijina vas - Ravne	Jurklošter	JP	Modernizacija z asfaltno preplastitvijo	0,6	5,8
Jurklošter - Lenovca	Jurklošter	JP	Modernizacija z asfaltno preplastitvijo	0,3	2,0
Ocvirk - Videc	Šentrupert	JP	Modernizacija z asfaltno preplastitvijo	0,6	7,7
Keršetova	Laško	ulica	Asfaltna preplastitev	0,1	0,3
Pot na Kobivjek	Laško	ulica	Modernizacija po izgradnji kanalizacije	0,6	9,8
Marija Gradec*	Marija Gradec	JP	Modernizacija po izgradnji kanalizacije	0,6	8,8
Anuitete najetega kredita					25,0
Skupaj				9,1	125,4
* investicija bo realizirana v letu 2006
Viri	
Proračun 2005	84,6
Taksa	9,3
Prispevki občanov	17,3
Komunala Laško - redno vzdrževanje	7,2
Donacije	7,0
Skupaj	125,4
Stran 26
******************************* Slika: PotNaKobivjek jpg in ^Vrh jpg ****************************** ********** Tekst: Urejena cestišča Pot na Kobivjek in Vrh nad Laškim.
• Sanacija mostu čez Gračnico pri tovarni Sadeko •
V začetku leta 2005 je prišlo do poslabšanja nosilnosti mostne konstrukcije, zato je bilo ogroženo poslovanje podjetja Sadeko d.o.o., ki zaposluje 100 ljudi. Vso hlodovino za razrez so morali pretovarjati na manjše tovornjake. Obstajala je bojazen, da se lahko most, zgrajen v letu 1954, tudi v celoti poruši. Zato je bil pripravljen projekt sanacije mostu, ki se je opravila v poletnih mesecih. Vrednost del je znašala 8.456.630,52 SIT. Konstrukcijski les za sanacijo je prispevalo podjetje Sadeko d.o.o., katerega vrednost je bila 3,2 MIO SIT.
Stran 27
*************************************** Slika: Most.jpg *******************************************
• Izgradnja mrliške vežice na Vrhu nad Laškim •
Javno službo pogrebne in pokopališke dejavnosti v občini izvaja JP Komunala Laško. V preteklosti so bili izboljšani pogoji izvajanja te dejavnosti na pokopališčih Sedraž, Jurklošter in Širje v Zidanem Mostu. Nevzdržne razmere so bile vrsto let na Vrhu nad Laškim. Zaradi tega je KS Vrh nad Laškim za gradnjo nove mrliške vežice pridobila zemljišče, projektno dokumentacijo in gradbeno dovoljenje. Izvajalska dela so se pričela koncem leta 2004, objekt pa je bil dograjen v prvi polovici leta 2005. Vrednost del je znašala dobrih 16 MIO SIT. Zunanjo okolico je uredila JP Komunala Laško.
Stran 28
**************************************** Slika: Vezica.jpg ****************************************
• • OSKRBA S PITNO VODO IN KANALIZACIJSKI SISTEM ••
• Izvedena dela na vodovodnem sistemu v letu 2005 •
Vodovod Pot na Kobivjek in ostala infrastruktura
V prvi polovici leta 2005 je potekala izgradnja vodovoda Pot na Kobivjek, uredila pa se je tudi ostala infrastruktura, kot je kabelska televizija, fekalna kanalizacija in javna razsvetljava. Na novo je bilo v javno vodovodno omrežje povezanih 17 gospodinjstev. V sklopu vodovoda je bilo zgrajeno črpališče, vodohran 60 m3, primarni vodovod v dolžini 800 m in povezava do vodohrana Tovsto. Skupna vrednost del je znašala 72 MIO SIT.
Stran 29
Izgradnja vodovoda Torog
V preteklih letih je bil zgrajen vodovod Trije studenci iz Rudenika v KS Jurklošter do Vrha nad Laškim. Na omenjeni vodovod so se na novo že priključile sledeče vasi in naselja: Trobni dol, Log, Trate, Velike Grahovše, Male Grahovše, Loke in Vrh nad Laškim. Ob sušnih obdobjih je zaselek Torog trpel zaradi pomanjkanja vode. V zaselku so štiri gospodinjstva. Izveden je bil priključek za zaselek v skupni dolžini 900 m, vrednost del pa je znašala 1.3 MIO SIT.
• Strategija oz. program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda
v občini Laško •
Občinski svet je na svoji 17. redni seji 20.4.2005 sprejel operativni program odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občini Laško. Slednje pomeni Strategijo Občine Laško na področju komunalne dejavnosti in čistega okolja. Uresničitev zastavljenih ciljev pa pomeni zelo dobro osnovo za širjenje in krepitev turistične dejavnosti na celotnem območju. V nadaljevanju podajamo osnovna izhodišča in povzetke iz omenjenega dokumenta.
Glede na podatke o onesnaženju površinskih, stoječih in podzemnih voda, se v Sloveniji in s tem tudi na območju občine Laško, vse bolj izkazuje, da predstavljajo komunalne odpadne vode iz
Stran 30
naselij in ostalih virov zaskrbljujoče velik delež vsega onesnaževanja voda, kar povratno vpliva na stanje pitne vode ter bivalne in življenjske razmere za vsa živa bitja. Zaradi vladne usmeritve, kot posledice demografskega in ekonomskega razvoja, smo zadnja desetletja reševali predvsem težave večjih industrijskih onesnaževalcev, medtem ko so bila področja s komunalnimi odlagališči, kmetijskimi predeli, oddaljenimi industrijskimi obrati in posebej nestrnjeno pozidanimi naselji, postavljena v drug plan. Podatek, da kar 59,5% prebivalstva živi v naseljih, manjših od 5000, največ celo v naseljih z 200 do 500 prebivalci, kjer je običajno edini način čiščenja greznica, jasno kaže na potrebo po čiščenju tovrstnih odplak.
Za zahodnoevropske države, katerim smo se pridružili v maju 2004, je značilno, da so skoraj vsi objekti, ki so priključeni na vodovod, priključeni tudi na kanalizacijsko omrežje, kar kaže na velik zaostanek Slovenije, ki ga bo treba v obojestransko dogovorjenih rokih nujno odpraviti v skladu z že sprejetimi direktivami na tem področju. Ker sta oskrba z vodo, odvod in čiščenje odpadne vode v bistvu enoten sistem, bi se po okoljevarstvenih načelih smeli vodovodi načrtovati le ob istočasnem reševanju sistema za odvod in čiščenje komunalne odpadne vode. Na območjih razpršene poselitve to načelo ni bilo uveljavljeno prvenstveno iz ekonomskih razlogov in manjše obremenitve okolja (prav zaradi razpršenosti in kmetijske rabe prostora). Vendar se na teh območjih, predvsem tam, kjer je definirana tudi stanovanjska raba prostora, grade objekti, ki ne služijo kmetijski dejavnosti in se uvaja nove(turizem, rekreacija, počitniški objekti, obrt ipd.) z večjo porabo vode in zato večjo količino komunalne odpadne vode. Izgubljanje kmečkega karakterja teh območij in uvajanje drugih dejavnosti na njih, je dodaten razlog za načrtovanje in izvedbo sistemov za oskrbo z vodo in istočasno za odvajanje in čiščenje odpadne vode.
Na območju občine Laško je v postopku izgradnja večjega sistema za odvajanje in čiščenje odpadnih voda za naselje Laško s primestnimi naselji, Rimske Toplice, skupaj s Pivovarno Laško. Sama kanalizacija mešanega tipa je že v naseljih Laško in Rimske Toplice. Poleg teh rešitev bodo za nekatera preostala naselja v prihodnosti smiselne samostojne čistilne naprave z njim pripadajočim kanalizacijskim sistemom. Spet druga naselja imajo bodisi malo prebivalcev ali pa je njihova gradnja zelo razpršena, tako da je za trenutni način tretiranja odpadnih voda, zlasti finančno, najprimernejši greznični sistem (v prevladujoči rabi že sedaj) ali individualne čistilne naprave. Skladno z državnimi izhodišči je predvideno, da bo v Sloveniji do konca leta 2017 na javno kanalizacijo priključenih nekaj več kot 1,5 milijona prebivalcev. Z rastjo naselja, uvajanjem novih tehnologij ali potrebo po drugačnem reševanju, se lahko v prihodnosti načrtuje čistilne naprave za več hiš skupaj ali celotno naselje.
Program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda na lokalni ravni je program ukrepov z opredeljenimi potrebnimi aktivnostmi, roki, nosilci, potrebnimi sredstvi in njihovimi viri za doseganje ciljev varstva okolja pred onesnaževanjem zaradi nastajanja komunalne odpadne vode. Z operativnim programom so glede na državna izhodišča tako že določena območja naselij ali delov naselij na območju občine Laško, ki morajo biti opremljena z javno kanalizacijo in za katera je treba načrtovati in izvesti investicije ali investicijsko vzdrževanje objektov javne kanalizacije, kar je tudi opredeljeno z najkrajšimi roki izvedbe.
Operativni program na lokalni ravni, skladno glede na državni Operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju državna izhodišča) izhaja iz nacionalnega programa varstva okolja na področju politike varstva voda (Ur. list RS, št. 83/99) ter zahteve po izdelavi implementacijskega programa iz 6. člena direktive Sveta ES 91/271/EEC o čiščenju komunalne odpadne vode in je usklajen s skupnimi stališči EU do pogajalskih izhodišč na področju (CONF-SI11/01).
Stran 31
Ne glede na določbe direktive Sveta ES 91/271/EGS in roke za prilagajanje k tej direktivi, ki veljajo za Republiko Slovenijo, pa je treba tako na državni kot tudi na lokalni ravni z ukrepi odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode zagotoviti tudi naslednje obveznosti, ki izhajajo neposredno iz krovne direktive Parlamenta in Sveta ES 2000/60/ES in iz direktiv, ki so združene v njen okvir:
-	izpolnjevanje zahtev v zvezi z doseganjem dobrega kemijskega stanja površinskih in podzemnih voda do leta 2013,
-	izpolnjevanje zahtev glede predpisanih standardov kakovosti površinskih in podzemnih voda, če so namenjene oskrbi prebivalstva s pitno vodo,
-	preprečevanje pojava evrofikacije površinskih voda na občutljivih območjih in
-	izpolnjevanje zahtev glede okoljskih standardov kakovosti za površinske vode, ki veljajo za kopalne vode.
Določitev območij naselij ali delov naselij, ki morajo biti opremljene z javno kanalizacijo in čistilno napravo
Posamezna območja poselitve, sestavljena kot skupina enohektarskih kvadratnih celic ali združenje več takih skupin celic, so območja, na katera se navezujejo zahtevani standardi oskrbe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v skladu s predpisi na področju varstva okolja. Do leta 2017 je zgolj na teh območjih treba dosegati predpisano stopnjo standarda oskrbe odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode in to v rokih, ki so tudi določeni v teh predpisih. Ozemlje RS je pokrito z mrežo več kot 2.000.000 celic velikosti 100 x 100 m. S pomočjo evidence o stalnem prebivališču je določena gostota poseljenosti za vsako hektarsko celico. V skladu s predpisi na področju odvajanja odpadnih voda je treba obravnavati le območja z več kot 50 prebivalci na hektar. Po teh kriterijih je bilo za izdelavo programa na nacionalni ravni uvrščenih 3268 območij, kjer živi nekaj več kot 1.800.000 prebivalcev RS.
Več enohektarskih celic se glede gostoto poselitve in obremenjenosti območja povezuje v aglomeracije. Aglomeracije so območja, ki se morajo v skladu z nacionalnimi kriteriji do leta 2015 oz. do leta 2017 opremiti s čistilno napravo in kanalizacijskim omrežjem.
Občina Laško spada s 197 km2 površine (1% ozemlja države) med srednje velike občine v Sloveniji. Na območju občine je 85 naselij s 13730 prebivalci s stalnim prebivališčem, kar
Stran 32
predstavlja 69,7 prebivalca na km2 površine, kar je pod državnim povprečjem (97,1 preb./km2). V 62 naseljih je 50 ali več prebivalcev.
Glede na navedbe v prejšnjih dveh odstavkih, mora Občina Laško na podlagi nacionalnih izhodišč in v zastavljenih rokih opremiti sledeče aglomeracije:
-	Laško,
-	Laško-sever (Rečica, Debro),
-	Strensko-Rimske Toplice,
-	Brezno-Belovo (skupaj z Občino Hrastnik).
Sredstva se bodo zagotavljala s strani koncesionarja, državnega proračuna, EU sredstev, občinskega proračuna, prispevkov občanov in cen storitev.
• • UREJANJE OKOLJA ••
Na podlagi sprejete strategije turizma se je Občina Laško odločila, da izjemno skrb posveti urejenosti in čistosti okolja. Uresničitev zastavljenih ciljev zahteva širšo podporo v okolju. Tako že vrsto let potekajo aktivnosti za izgradnjo čistilne naprave in pripadajočega kanalizacijskega omrežja. Ob popolni dograditvi čistilne naprave in kanalizacije ne bo več smradu, vodotoki bodo ponovno primerni za življenje vodnih in obvodnih živali in rastlin. Vse navedeno pa ni dovolj za popolno in primerno okoljsko urejenost. Zato si Občina Laško po svojih močeh prizadeva, da uredi področje videza in urejenosti naselij na svojem območju.
Strokovne službe Občine Laško vodijo aktivnosti za pripravo novega odloka o komunalni ureditvi in zunanjem videzu naselij. Z novim odlokom želimo sprejeti pravni okvir, na podlagi katerega bomo lahko uresničevali zastavljeni skupni cilj - postati turistično območje, osnova zanj pa je čisto in urejeno okolje. Prepričani smo, da si tudi vsak občan želi živeti in delovati v primernem okolju. Za uresničitev zgoraj navedenega cilja pa pričakujemo, da bodo tudi občani sami skrbeli za urejenost in izgled svojih objektov, dvorišč in vrtov.
Že vrsto let je prisotno spoznanje, da je lokalna skupnost tako ali drugače povezana z vodo, v dobrem in slabem. Spomnimo se poplav in neurij na eni strani, na drugi strani pa dejstva, da je voda osnovna surovina za pripravo piva. Z vodo je potrebno znati živeti. Zaradi pozitivnega odnosa do vode, kot osnovne človekove dobrine in pečata, ki ga voda narekuje našemu skupnemu prostoru, so občinske službe skupaj s Turističnim društvom Laško in strokovnimi inštitucijami pripravile izhodišča za postavitev vodnih objektov v mestu. Omenjana naloga se nadaljuje in želimo, da bi v relativno kratkem roku že bili postavljeni prvi vodni objekti v parku pri Turistično informativnem centru in v parku pri hotelu Savinja, kjer je bil vodomet postavljen že v preteklosti.
Nadalje želimo večjo pozornost posvetiti urejenosti javnih površin s tem, da bi jih hortikulturno primerno uredili. Želimo si, da bi vse hortikulturne ureditve imele svojo rdečo nit in bi predstavljale dovolj velik motiv turističnim obiskovalcem za njihov postanek in ogled. Seveda pa računamo tudi na podporo lastnikov objektov, da bodo svoja okna in vrtove primerno uredili s cvetjem.
V prizadevanjih za izboljšanje stanja urejenosti avtobusnih postajališč (AP) je Občina Laško pripravila analizo stanja. Na popotovanjih po glavnih, regionalnih in lokalnih cestah našega
Stran 33
območja je bilo ugotovljeno, da so AP povečini neprimerno urejena in kvarijo izgled okolice. Sprejeta je bila odločitev, da se pripravi javni razpis za postavitev, urejanje in vzdrževanje AP ob glavni cesti Laško-Zidani Most in regionalkah za dobo 25 let. S tem bi izbrani pogodbeni partner zagotavljal in skrbel za urejenost AP v dobi 25 let, v zameno pa bi tržil površine avtobusnih postaj z oglaševanjem reklam.
Za urejenost AP na podeželju bodo poskrbele Krajevne skupnosti in JP Komunala Laško.
• • PROSTORSKO NAČRTOVANJE IN RAZVOJ ••
• Strategija prostorskega razvoja Slovenije •
Republika Slovenija je v letu 2004 sprejela prostorski dokument — Strategijo prostorskega razvoja Slovenije, ki predstavlja izhodišče za pripravo prostorskih planskih aktov posameznih občin v skladu z veljavno zakonodajo s tega področja.
Občina Laško v skladu z Zakonom o urejanju prostora pripravlja omenjeni dokument, pobude za spremembo strategije — po starem sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin — pa sprejema kontinuirano.
V	času od leta 2000 je bilo podano okoli 150 različnih zahtevkov za spremembo namembnosti iz namenske rabe kmetijskih zemljišč oziroma gozdov v namensko rabo - stavbna zemljišča. Omenjene zahtevke strokovna služba Občine Laško obravnava in skupaj s strokovno službo z javnim razpisom izbrane ekipe prostorskih načrtovalcev pripravi strokovne ugotovitve. Le te se nato v skladu z Zakonom o urejanju prostora posredujejo na pristojno ministrstvo, ki pobude ločeno obravnava. Vlada Republike Slovenije po uskladitvi (usklajeni ali neusklajeni) vseh zahtevkov s sklepom obvesti Občino. Usklajeni zahtevki so pogoj za pridobivanje upravnih dovoljenj.
Vlagatelji zahtevka lahko svoje vloge obrazložijo tudi s strokovnimi podlagami, ki jih lahko naročijo pri prostorskih načrtovalcih na območju Republike Slovenije.
Sprememba namembnosti je dolgotrajen proces, katerega rešitev je v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor oziroma usklajevanja med pristojnimi ministrstvi. Zakon na tem področju ZUrep-1 natančno predpisuje način priprave prostorskih dokumentov, zaradi česar se lahko pobude usklajujejo tudi več let.
• Spremembe in dopolnitve območja zazidalnega načrta S4 Rimske Toplice •
V	naselju Rimske Toplice Občina Laško pripravlja spremembe in dopolnitve odloka za območje S4, ki je namenjen za stanovanjsko pozidavo. Na tem območju smo se srečevali s problemom dovoza do omenjenih parcel, saj z lastniki zemljišč, po katerih naj bi potekal predviden dovoz, ni bilo možno skleniti sporazuma o odkupu le-teh. Zaradi tega smo bili prisiljeni pričeti z aktivnostmi v zvezi z spremembami zazidalnega načrta, saj želimo zagotoviti dovoz do omenjenih parcel in s tem pravno podlago za pridobivanje upravnih dovoljenj.
• Spremembe in dopolnitve območja zazidalnega načrta KS2 -območje Poženelove ulice •
Stran 34
Na območju Debra, natančneje območju zazidalnega načrta KS2, se predvidevajo spremembe dela tega zazidalnega načrta na Poženelovi in Badovinčevi ulici. Spremembe predvidevajo širitev varovanih stanovanj, novo dovozno cesto in spremljajoče objekte — objekt Malič, objekt pralnice ter spremembo prometnega režima. Ker je kompleks namenjen starejšim stanovalcem, predlagamo na tem delu razbremenitev prometa - tako bi povezava z glavno cesto pod železniško progo in povezava s Poženelovo ulico postali urgentnega značaja. Glavni dovoz bi ostal nespremenjen.
Vsi zainteresirani občani lahko v sredstvih javnega obveščanja spremljajo potek aktivnosti in se jih tudi udeležujejo.
• • STANOVANJSKO GOSPODARSTVO ••
• Aktivnosti v zvezi z izgradnjo stanovanj •
Javni nepremičninski sklad Občine Laško je v iztekajočem letu začel z izgradnjo 16 neprofitnih stanovanj v Debru. Projekt poteka že od leta 2003 dalje, ko je sklad oddal prijavo na razpis Stanovanjskega sklada Republike Slovenije za soinvestitorstvo pri izgradnji neprofitnih stanovanj. V juniju 2004 smo prejeli sklep, da je Stanovanjski sklad Republike Slovenije s 40% deležem pripravljen vstopiti v soinvestiranje z nepremičninskim skladom in odobriti sredstva za izgradnjo neprofitnih stanovanj. Na tej osnovi je bila v juliju 2005 s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije sklenjena prodajna pogodba po projektu soinvestitorstva in v septembru 2005 podpisana izvajalska pogodba.
Celotna investicijska vrednost projekta znaša 267.583.938 SIT oziroma 1.116.834 EUR. Izvajalska pogodba zagotavlja nespremenjene cene do konca gradnje oziroma predaje objekta — "ključ v roke". Tudi za nadzor je podpisana pogodba in dogovorjene fiksne cene. Vire financiranja predstavljajo: lastna sredstva proračuna Občine Laško v obliki vloženega komunalno opremljenega stavbnega zemljišča, sredstva Javnega nepremičninskega sklada Občine Laško, sovlaganje Stanovanjskega sklada RS in dolgoročno posojilo.
Stanovanja bodo ustrezala standardom za neprofitna stanovanja in bodo namenjena predvsem mladim družinam, ki prvič rešujejo svoj stanovanjski problem. Projekt predvideva izgradnjo različnih tipov stanovanj, od enosobnih do triinpolsobnih, med njimi bodo tudi stanovanja prilagojena potrebam invalidov. Etažnost objekta je P+3+M, zaradi vgrajenega dvigala pa v primeru večjega zanimanja omogoča prilagoditev dodatnih stanovanj potrebam invalidov. Rok za dokončanje objekta je leto dni od podpisa izvajalske pogodbe, zato predvidevamo, da bo Javni nepremičninski sklad Občine Laško konec septembra 2006 prevzel objekt.
• Ureditev Hiše generacij •
Med večje projekte spada tudi preureditev zapuščene dvorane in spremljajočih prostorov ob upokojenskih stanovanjih na Savinjskem nabrežju 6 za potrebe Hiše generacij in Centra za pomoč na domu. Projekt ima sinergijske učinke, saj so z njegovo izvedbo starejši dobili prostorske pogoje za izvajanje svojih dejavnosti, levo obrežje reke Savinje in staro mestno jedro pa atraktiven objekt. Celotna investicijska vrednost projekta znaša 49.181.012,76 SIT.
Stran 35
• Investicijsko vzdrževanje stanovanj in poslovnih prostorov •
Med letom smo izvedli naslednja investicijsko vzdrževalna dela na stanovanjih in objektih: obnovo vodovodne napeljave v objektu Jurklošter 19/a, prenovo začasne bivalne enote za socialno ogrožene v Jurkloštru 27, obnovo bivalne enote za socialno ogrožene v objektu Zidani Most 14, zamenjavo radiatorjev v stanovanju na Badovinčevi ulici 18, prenovo tlakov in izvedbo dveh etažnih centralnih ogrevanj v objektu Podšmihel 7, obnovo dveh kopalnic v objektu Trubarjeva ulica 21, zamenjavo oken v stanovanju na naslovu Ulica XIV. divizije 8 in Zidani Most 17, obnovo in zamenjavo parketa v stanovanju na naslovu Zidani Most 27, prenovo kopalnice in vodovodne instalacije v stanovanju na naslovu Zidani Most 34, izvedbo nove vertikale in popravilo sanitarij v stanovanjih Šentrupert 93/a. Trenutno je v izvajanju še izvedba štirih etažnih centralnih ogrevanj v objektu Marija Gradec 30 in predpriprava za izvedbo etažnih centralnih ogrevanj v objektu Zidani Most 30. Za obdobje 2006-2008 je sprejet program rednega in investicijskega vzdrževanja stanovanjskih objektov in stanovanj ter poslovnih prostorov v lasti Občine Laško in Javnega nepremičninskega sklada Občine Laško, ki ga je pripravil upravnik občinskega stanovanjskega fonda, JP Komunala Laško.
Stran 36
• • NARAVNE NESREČE - ODPRAVLJANJE POSLEDIC ••
• Neurje 21. 8. 2005 v občini Laško •
Celotno območje občine Laško je v zgodnjih jutranjih in dopoldanskih urah 21. 8. 2005 prizadelo hudo neurje. Najbolj prizadeta so bila območja doline Rečice, Gabrščice, Lahomnice, Gračnice in njihovi pritoki.
Škoda je bila največja na cestnem, komunalnem in stanovanjskem področju. Sprožilo se je veliko zemeljskih plazov, ki so ogrožali stanovanjske in gospodarske objekte, ceste in vodovode. Zaradi visokih vod in plazov so bile nekatere občinske in državne ceste kar nekaj časa neprevozne.
Zaradi poplave na srečo ni bilo človeških žrtev, telesnih poškodb ali epidemij. Na podlagi poročila geologov je bilo eni družini zaradi nevarnosti ponovnega sproženja plazov predlagano, da v hiši ne prenočuje. V neurju je bila ena hiša uničena, prav tako pa je plaz uničil en kozolec.
Največjo nevarnost predstavljajo plazovi, ki še ogrožajo marsikatero hišo, gospodarsko poslopje ali cesto.
Skupna ocenjena škoda po poplavi 21. 8. 2005 je znašala 1.432.813.734,65 SIT, in sicer:
Zap.	Področje ocenjene škode	SKUPAJ
št.	povzročene po naravni nesreči	(SIT)
1	Škoda na kmetijskih zemljiščih	34.983.381,02
2	Škoda v tekoči kmetijski proizvodnji na pridelkih	379.312,50
3	Škoda na stavbah	27.112.934,10
4	Delna škoda na stavbah	249.289.470,61
5	Delna škoda na stavbah — podjetja	102.682.424,48
6	Škoda na gradbenih objektih — ceste	742.775.700,20
7	Škoda na gradbenih objektih - javne površine	15.933.900,00
8	Škoda na gradbenih objektih — vodovodi	96.326.865,80
9	Škoda na gradbenih objektih — kanalizacija	30.253.312,00
10	Škoda na živalih, perutnini in ribah	25.303.172,69
11	Škoda na opremi	45.397.754,25
12	Škoda na opremi — podjetja	62.375.507,00
SKUPAJ		1.432.813.734,65
Pri tem je potrebno poudariti, da v oceni škode ni upoštevana škoda na vodotokih in državnih cestah.
Občini Laško so bila za pokritje nujnih stroškov pri odpravi posledic neurja zagotovljena državna sredstva v višini do 8 MIO SIT. Le-ta so bila namenjena povrnitvi stroškov dela gasilcev in drugih reševalcev.
Ministrstvo za okolje in prostor je na podlagi prvega delnega programa za odpravo posledic neurja občini Laško dodelilo sredstva v višini 71 MIO SIT. Sredstva so namenjena pokritju stroškov izvedbe nujnih del za zagotavljanje pogojev za življenje in delo na obravnavanem
Stran 37
območju, in sicer za odpravo posledic na cestni in komunalni infrastrukturi ter odpravo posledic plazov, ki najbolj ogrožajo stanovanjske in infrastrukturne objekte.
Sredstva v višini 49 MIO SIT je v proračunu zagotovila tudi Občina Laško.
Stran 38
• • INFORMACIJA O DVOJNEM OZNAČEVANJU CEN V TOLARJIH IN EVRIH ••
Državni zbor Republike Slovenije je dne 28.10.2005 sprejel Zakon o dvojnem označevanju cen v tolarjih in evrih. Zakon je bil objavljen v Uradnem listu RS dne 11. novembra 2005 št. 101/2005. Namen zakona je omogočiti urejen prehod zamenjave valute ter postopno prilagajanje potrošnikov na vrednotenje blaga in storitev v evrih, s čimer bi se preprečile morebitne inflacijske težnje zaradi uvedbe evra.
Zakon predvideva tri obdobja dvojnega označevanja cen, in sicer:
-	Prvo oziroma fakultativno obdobje, ki začne se z dnem veljavnosti zakona in se konča s 1. marcem 2006. V tem obdobju lahko podjetja označujejo cene v obeh valutah. Ta možnost je bila dana podjetjem že sedaj, vendar ni bilo določeno oziroma predpisano menjalno razmerje za preračunavanje valut. V kolikor se podjetja v tem obdobju odločijo za označevanje cen v obeh valutah, je njihova dolžnost, da cene preračunajo na osnovi centralnega paritetnega tečaja.
-	Obdobje informativnega dvojnega označevanja, v katerem je vsem podjetjem naložena dolžnost dvojnega označevanja cen po centralnem paritetnem tečaju. Centralni paritetni tečaj je menjalni tečaj določen ob vstopu RS v ERM II in znaša 1 EUR = 239,640 SIT. Centralni paritetni tečaj ima zgolj informativni značaj, torej seznaniti potrošnika o ceni v evrih. V kolikor med strankami obstojijo določene pogodbene obveznosti izražene v evrih, se za preračun v domačo valuto še vedno uporabi srednji tečaj Banke Slovenije oziroma tečaj določen v pogodbi. Tolar je v tem obdobju še vedno vodilna valuta in zakonito plačilno sredstvo. Obdobje informativnega dvojnega označevanja se konča z dnem določitve tečaja zamenjave valute in uvedbe evra kot vodilne valute.
-	Obdobje dvojnega označevanje se začne naslednji dan po določitvi tečaja menjave oziroma z dnem, ko bo evro postal zakonito plačilno sredstvo in konča šest mesecev po uvedbi evra. Tečaj menjave valut je nepreklicen in pomeni trajno menjalno razmerje med tolarjem in evrom. Določi ga Svet Evropske Unije, skladno s pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti. V Sloveniji bo menjalno razmerje med tolarjem in evrom nepreklicno določeno predvidoma v zadnji četrtini leta 2006. 1. januarja 2007 bo nastopilo obdobje dvojnega obtoka bankovcev (tolarjev in evrov). Tolarski bankovci in kovanci pa se za plačila ne bodo več uporabljali po 7. januarju 2007. Do 1. marca 2007 bo možno v bankah zamenjati tolarske bankovce v evre, po tem datumu pa le v Banki Slovenije. Tudi v tem času se uporablja enak postopek dvojnega označevanja.
Slovenija ima s tem najdaljše obdobje dvojnega označevanja cen ter s tem postopnega prilagajanja potrošnikov na novo valuto. Ker je menjalno razmerje določeno s strani Sveta EU, ima slednje to prednost, da ne bo potrebno vseh že sklenjenih pogodb dopolnjevati ter sklepati različnih dodatkov. Enako velja za odloke, ki jih je sprejel Občinski svet. Vsakdo bo lahko s pomočjo fiksnega menjalnega tečaja izvedel preračun iz tolarja v evro.
V obeh valutah ne bo potrebno označiti cene za enoto izdelka - npr. kilogram, liter, kos, kvadratni meter ter druge enote, ampak bo v obeh valutah označen le znesek za plačilo. Denarni zneski, ki jih je potrebno plačati, se zaokrožijo na dve decimalki in sicer na najbližji cent oziroma stotin. Če je rezultat preračunavanja znesek, ki je točno na sredini, se ta zaokroži navzgor.
Stran 39
Ker tudi Občina Laško opravlja storitve za svoje občane, bo od 1. marca 2006 zavezana vse zneske označiti v dveh valutah (računi, odločbe, pogodbe itd.). Zato bo od tega dne na računu skupna vsota označena tako v tolarjih kot v evrih, medtem ko bo znesek na posebni položnici (obrazec št. PP 01) označen le v tolarjih oziroma v vodilni valuti. V bodoče se predvideva dopolnitev obrazca posebne položnice tako, da bo mogoče nanj prikazati znesek v obeh valutah, vendar nam v času pisanja članka niso znane podrobnejše informacije o samem izgledu položnice. Ker si v strokovnih službah že nekaj časa prizadevamo, da spremenimo in dodelamo obliko računa za porabljeno vodo, bomo skušali do 1. marca 2006 pripraviti novo obliko položnice za porabljeno vodo, iz katere bo potrošnik lahko poleg zneska v obeh valutah razbral še ostale, zanj relevantne podatke, kot so število oseb, poraba, količina v dobro ter ključ delitve.
• • OBČINSKA PRIZNANJA ••
V letu 2005 so bila podeljena naslednja priznanja:
Naziv Častni občan
je na proslavi ob Dnevu državnosti prejel:
• Akademik, dr. Jože Maček, za izjemne dosežke na področju znanosti in osebni prispevek v odkrivanju zgodovine Laškega in njegove okolice ter uredništvo Laškega zbornika.
Zlati grb Občine Laško
so na proslavi ob Dnevu državnosti prejeli:
•	Aleš Ulaga, za izjemen dosežek s področja navtike pri plovbi okrog Antarktike in sveta,
•	Ribiška družina Laško, za 50 let uspešnega delovanja,
•	Radio klub Laško, za 50 let uspešnega delovanja.
Srebrni grb Občine Laško
so na proslavi ob Dnevu državnosti prejeli:
•	Srečko Lesjak, za aktivno delo v košarki in prispevek pri postavitvi muzeja elektroprenosa,
•	Karl Križnik, za aktivno delo v gasilski organizaciji in prispevek pri povezovanju občin Laško in Pliezhausen,
•	Martina Seidl, za aktivno delo v društvih in organizacijah,
•	Glasbena skupina THE STROJ za izjemne dosežke in prepoznavnost na glasbenem področju.
Priznanje Antona Aškerca
so ob praznovanju Slovenskega kulturnega praznika prejeli:
• Kulturno umetniško društvo Anton Tanc — ob 25-letnici delovanja na področju ohranjanja ljudskega izročila skozi plesno dejavnost, tudi za mlade in najmlajše,
Stran 40
•	Kulturno društvo Svoboda Zidani Most — ob 80-letnici delovanja in organiziranja programov za vse generacije ob vseh pomembnih kulturnih datumih,
•	Kulturno društvo Miklavž — ob 100 letnici delovanja na področju kulturnega življenja.
Priznanje Zlata Petica
so ob zaključku šolskega leta 2004/2005 prejeli učenci, ki so vse razrede uspeli zaključiti z odličnim uspehom. To so: Sanja Firm, Andrea Ivačič, Tamara Juričič, Mitja Lapornik, Petra Lapornik, Jernej Oblak, Domen Pušnik, Anja Radaljac, Rožle Siljan, Tamara Simončič, Tjaša Štruc, Maruša Šantej, Blanka Ulaga, Urška Urankar, Ana Marija Zupanc, Marina Vasiljevic, Mitja Picej, Ana Aškerc, Domen Babič, Jasna Kapun, Vesna Klopčič, Sladana Malic, Sabina Špitalar, Jožica Bratec, Ana Gregorčič, Katja Guček, Klemen Nemec, Katja Perc, Polona Pušnik in Ana Vodlan.
Stran 41
• • KAZALO ••
1.	Nagovor župana
2.	Družbene dejavnosti
*	Povečana in prenovljena Knjižnica Laško
*	Prireditveni center Laško v letu 2005
*	Delovanje ljubiteljskih kulturnih društev
*	Študentski, mladinski, otroški center Laško
*	Obeležitev 150. obletnice rojstva Antona Aškerca
*	Dejavnost Centra starejših — Hiše generacij
*	Šport
3.	Gospodarstvo
*	Sprejeta strategija razvoja turizma v občini Laško v obdobju 2005-2015
*	Projekti Regionalnega razvojnega programa
*	Občinski svet je sprejel sklep o prodaji premoženja — delnic Zdravilišča Laško
*	Predviden razvoj Zdravilišča Laško
*	Rimske Terme
4.	Kmetijstvo
*	Sprejeta Analiza in strategija razvoja kmetijstva v občini Laško
*	Kakšne so možnosti razvoja kmetijstva v občini?
5.	Cestna in lokalna komunalna infrastruktura
*	Vzdrževanje in investicijska dela na občinskih cestah
*	Sanacija mostu čez Gračnico pri tovarni Sadeko
*	Izgradnja mrliške vežice na Vrhu nad Laškim
6.	Oskrba s pitno vodo in kanalizacijski sistem
*	Izvedena dela na vodovodnem sistemu v letu 2005
*	Strategija oz. program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v občini Laško
7.	Urejanje okolja
8.	Prostorsko načrtovanje in razvoj
*	Strategija prostorskega razvoja Slovenije
*	Spremembe in dopolnitve območja zazidalnega načrta S4 Rimske Toplice
*	Spremembe in dopolnitve območja zazidalnega načrta KS2 - območje Poženelove ulice 9 . Stanovanjsko gospodarstvo
*	Aktivnosti v zvezi z izgradnjo stanovanj
*	Ureditev Hiše generacij
*	Investicijsko vzdrževanje stanovanj in poslovnih prostorov
10.	Naravne nesreče — odpravljanje posledic
*	Neurje 21.08.2005 v občini Laško
11.	Informacija o dvojnem označevanju cen v tolarjih in evrih
12.	Občinska priznanja
Stran 42
Bilten: Občine Laško
Izdaja: Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško Letnik 7
Izvod je brezplačen Uredniški odbor
Bilten urejajo delavci Občinske uprave Laško:
-	Jure Klepec - odgovorni urednik,
-	Marina Bezgovšek,
-	Stanka Jošt,
-	Tomaž Koprivc.
Naklada: 4600 izvodov
Tekste uredila: Stanka Jošt
Lektoriranje: Marina Bezgovšek
Priprava slikovnega gradiva: Tomaž Koprivc
Oblikovanje in računalniški prelom:
Tisk:
SEZNAM AVTORJEV (po zaporedju člankov) :
-	Povečana in prenovljena Knjižnica Laško — Metka Kovačič, Knjižnica Laško;
-	Prireditveni center Laško v letu 2005 — Andreja Križnik, Prireditveni center Laško;
-	Javni sklad ljubiteljske kulture - Ivan Medved, Območna izpostava JS RS za kulturne dejavnosti;
-	KUD Svoboda Zidani Most - 80 let - Zlata Strel, KUD Svoboda;
-	Zlati jubilej strelstva in kulture v Mali Brezi — Cvetko Privšek, Strelsko društvo Mala Breza;
-	Desetič po Aškerčevi poti — Milena Suhodolčan, KD Anton Aškerc;
-	Študentski, mladinski, otroški center Laško — Aljaž Cestnik, ŠMOCL;
-	Barve na paleti zaživele tudi v Laškem — Nevenka Fantinatto, Likovna sekcija;
-	Obeležitev 150. obletnice rojstva Antona Aškerca, Marina Bezgovšek;
-	Dejavnost Centra starejših — Hiše generacij — Maksimiljana Pihler, Center za socialno delo Laško;
-	Društvo za jadralno padalstvo Zlatorog Laško — Franc Unuk, Društvo za jadralno padalstvo Zlatorog Laško;
-	Plezalni klub Laško — Marjan Kozmus, Plezalni klub Laško;
-	Sprejeta Strategija razvoja turizma v občini Laško v obdobju 2005-2015 — dr. Dušan Klinar, Agencija Aprilija;
-	Projekti Regionalnega razvojnega programa — Sandra Barachini;
-	Občinski svet je sprejel sklep o prodaji premoženja — delnic Zdravilišča Laško — Sandra Barachini;
-	Predviden razvoj Zdravilišča Laško — mag. Roman Matek, Zdravilišče Laško d.d.;
-	Rimske Terme — Maks Brečko, Unior Zreče d.d.;
-	Kmetijstvo — Sandra Barachini;
-	Vzdrževanje in investicijska dela na občinskih cestah — Marjan Salobir, JP Komunala Laško;
-	Sanacija mostu čez Gračnico pri tovarni Sadeko — Luka Picej;
-	Izgradnja mrliške vežice na Vrhu nad Laškim — Luka Picej;
-	Oskrba s pitno vodo in kanalizacijski sistem — Luka Picej;
-	Urejanje okolja — Luka Picej;
-	Prostorsko načrtovanje in razvoj — Uroš Krašek;
-	Stanovanjsko gospodarstvo — Stanka Jošt;
-	Naravne nesreče - odpravljanje posledic — Sandra Barachini;
-	Informacija o dvojnem označevanju cen v tolarjih in evrih — Andrej Flis;
-	Občinska priznanja — Martina Časl.
CENTER STAREJŠIH HIŠA GENERACIJ
Savinjsko nabrežje 6 3270 Laško tel.: 03/734-18-80 faks: 03/734-18-81
je krajevni medgeneracijski center, ki vsebuje široko paleto programov za različne potrebe starejših ljudi in njihovih svojcev, vsi ti programi se dogajajo v središču življenja krajanov občine Laško, omogoča starejšim ljudem ostati čim dalj časa na svojem domu, povezuje starejše ljudi z obema mlajšima generacijama v različnih medgeneracijskih programih,
ozavešča celotno krajevno prebivalstvo o pripravi na kakovostno staranje.
KAJ SE BO DOGAJALO V HISI GENERACIJ?
predavanja različnih strokovnjakov, športne aktivnosti, glasbeni večeri,
prireditve ob prazničnih dnevih, ročna dela, družabne igre,
različni tečaji (ples, tuji jeziki, računalništvo ...), predajanje lastnih izkušenj (sadjarstvo, čebelarstvo, vrtnarstvo, zeliščarstvo, gobarjenje...),
predstavitve zdrave kozmetike, novih zdravil, ortopedskih pripomočkov... ustvarjalne delavnice,
z - .. okviru univerze za tretje življenjsko obdobje, literarni in knjižni kotiček, c siogie mize. ogled raznih razstav,
čednosti po \aših željah in predlogih.

DOBRODOŠLI!
Voščimo vam naše zelje: mir, ljubezen in veselje.