wmump Are vammrm tron mmrt im* wm axttkoksmmd n ram Mm or wron * wt, otmiiT « ton omm or nw tok«; ehh mm < m Frm\ jl m. inii—. rmm^ TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered u Second Class Matter, September 21. 1903. at the Post Office at New York, N. Y, imdsr the Act of Congress of March 1879. TELEFON: 4687 OOBTLANDT. NO. 168. — ŠTEV. 168. NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 20, 1921. — SREDA, 20. JULIJA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. PREDLOGA PROTI PIVU V SENATU / PREDLOGA, NAPERJENA PROTI PIVU KOT ZDRAVILU JE BILA PRELOŽENA NA POZNEJŠI ČAS. — PODPORA ZA FAR- MERJE. ' Washington, 1). C. IS. julija. — Dodatna prohibieijska enforcement predloga je bila danes zopet zapostavljena v senatu, ko je senat s 47 proti 17 glasovom glasoval, naj se da prednost Norris predlogi, ki bi ustvarila storailijonsko korporacijo, da financira ekspor-te ameriških poljedelskih produktov. Senator Sterling, ki vodi boj za Volstead junior predlogo, se je močno boril ter objavil, da bo spravil predlogo zopet na dnevni red cb prvi priliki, ki se mu bo nudila in da upa, da bo senat predlogo ludi dejanski sprejel. Dejstvo, da zadržuje prohibieijski enforcement urad permite za dobavo piva v zdravilne svrhe in sicer v direktnem odporu proti odločitvi prejšnjega generalnega pravdnika Palmerja, je pirznal senator Sterling. Rekel je, da bo t-akal urad na akcijo kongresa v tem oziru. Senator Sterling je nadalje dejal, da je njegovem mnenju odločitev Palmerja pravilna, da pa je kljnb korektnosti razlage poslale od strani Palmerja urad še do danes ni hctel izdati dovoljenj za izdelovanje in prodajo pravega piA-a. — Ako se torej kakemu administrativ »temu uradniku ne dopad« kaka postava, ga je prekinil senator Moses, — j«1 pno-iavn > noče i/vršiti ter pride h kongresu in ga prnsi. naj mu d«: postavo, ki mu bo ^šee. nakar jo bo izvajal? Ali je to pravilno? — Mislim, da je, v gotovih okolščinah, — je odvrnil senator — Sterling. Sterling je nato prečit a I brzojavko H. C« ay lorda, predsednika Kentucky Distilleries Company, v kateri poživlja Gavlord senat r.aj sprejme predlogo glede piva. Senator Moses je pripomnil, da je v resnici "zanimivo" videti žganjarsko podjetje, ki se zavzema za predlogo, naperjeno proti pivu. OBREGON BO OBISKAL TAMPICO MEISKI PREDSEDNIK BO OSEBNO PREMOTRIL VES POLOŽAJ V PETROLEJSKEM OKRAJU. HERRERA, VODITELJ ZAD NJE USTAJE V TEM OKRAJU. PRED VOJNIM SODIŠČEM. Mexico City, Mehika. 18. julija. _ List ,.EI National" pravi, da jr dobil informacije, soglasno s katerimi je predsednik Obregon odpotoval iz San Louis Po t osi. kjer se je mudil na obisku, proti Tam-picu, da osebno vodi preiskavo glede položaja v največjem mehiškem petrolejskem okraju. Postopanje pred vojnim sodiščem čaka generala Martinez Herre-ro, voditelj« zadnje mtaje v Tampieo petrolejskem okraju, soglasno s poročil, ki so prišla semkaj iz St. Luis Potosi. Porodilo pa dostavlja. »?a bo pomilostilo vse pristaše Herrere, ki štejejo baje 150 mož. Zakasnela poročila, ki so prišle semkaj, pravijo, da je prišlo do spopada med federalnimi četami pod poveljstvom generala San-< heza fer gmeralom Herrero v soboto v bližini Iluasteca in da je bilo več ljudi ranjenih. List ..Excelsior" piavi, da je izvedel iz dobrega vira. da se je nameravalo vprizoriti ustajo Herrt-re istočasno s prihodom ameriških bojnih ladij v Tanipico zaliv, da se na ta način izsili takojšnje izkrcanje ameriških mornariških čet ter dovede na ta način do mednarodnih komplikacij, ki bi bile posledica takega izkrcanja. Mexico City, Mehika, 18. julija. — Mehiški narod je v nedeljo počastil spomin svojega reformskega predsednika Benita Juareza, d oči m se je nahajal njegov nečak, Jose Sanches Juarez, v ječi, obto->n sovdeležbe pri zadnji neuspešni ustaji v meh-ski državi Oaxaca. Minister za zunanje zadeve. Alberto Pani, zastopal predsednika Obregona pri tozadevnih slovesnostih, katerih so se vdeležili številni člani Juarezove družine. Kakor znano, je bil Benito Juarez oni Mehikanec, ki je osvobodil mehiški narod habsburške sodrge. katero se mu je skušalo vriniti On je obsodil mehiškega cesarja Maksimilijana r.a smrt ter dal tudi izvršiti smrtno obsodbo, kajti le na ta način je bilo mogoče napraviti konee državljanski vojni. 600 FUNTOV TEŽKA BOMBA POTOPILA "FRANKFURT" Washington, D. C.. 19. julija. Prejšnja nemška križarka 'Frankfurt je bila včeraj potopljena na višini Virginia Capes tekom obstreljevanja z bombami, katere so metali zrakoplovei. Z naravnost presenetljivo trdovrat-nostjo se je ladja dol^o vstavljala vsem napadom in mornariški izvedenci so že mislili, da je nemogoče ladjo potopiti. Končno pa je postala žrtev bombe, ki je sicer ni zadela, pač pa eksplodirala v vodi tik poleg nje ter jo potopila. Najnovejša poročila gTede tega obstreljevanja pravijo, da so se vsi napadi z bombami, vsebujoči-mi dvestopetdeset do tristo funtov eksplozivnih snovi, izjalovili, vsledčesar so se morali napadalci poslužiti bomb, težkih pa šesto funtov. DROBTINICE ZA INDIANCE. Washington, D. C., 19. julija. Senat je dane* sprejel predlogo, ki dovoljuje petinsedemdeset tisoč dolarjev za. Temaok indijansko pleme z Nevadi, ki je brez strehe in trpi veliko pomanjkanje. Za ta svoto pa so morali prodati Indijanci svoje pravice do zemlje, ker hočejo tam napraviti velike namakalne naprave. ii . ■ ,.ife . " -,"..■ -..i NOVA REPUBLIKA NA AL-BANSKEM. Belgrad, Jugoslavija. 19. julija. Pleme Miriditov v severni Albaniji, ki je krščanskega veroizpo-vedanja, je vstanovilo novo republiko ter proglasilo Marka Džoni-je svojim predsednikom. Jugoslovanske čete so na poti, da upihnejo n««vi republiki luč živ-Ijenja, ker voditelji baje pridigajo sveto vojno proti polentarjem in Jugoslovanom BEL KUN ARETIRAN V LVOVU Kodanj, Dansko. 19. julija. — V nekem poročilu iz Lvova se glasi, da je bil Bela Kun, znani madžarski komunistični glavar, aretiran v Lvovu po svojem povrat-ku s komunističnega kongresa v Moskvi. Aretirali so ga baje-radi-tega. ker je imel pri sebi načrte za komunistično ustajo y Galiciji. I NOV TEKMEC DEMPSEYA. t ___ | Madrid, Španska. 19. julija. — Andrej Balsa, gališko-poljski bori-jlec. je izzval Jack Dempseya na boj za prvenstvo, in svetovno mojstrstvo v bokali n ju. Balsa sedaj ,tukaj, ter pravijo o njem, da je nedosežen glede svoje telesne moči. VELIKA ZAROTA V PITTSBURŠKI JEČI Z NAŠEGA KULTURNEGA JUGA V državni kaznilnici v Pittsburghu je prišlo do splošnega upora. — i Veliko število ranjenih. ZASTOPNIKA IRSKE. Slika nam kaže Arthnra'Griffiths in Eamon de Valero, "predsednika irske republike*Fotografirana sta bila malo prej, predno sta šla v London posvetovat se z angleškim ministrskim predsednikom Uoyd Georgom glede bodočnosti Irske. ULSTER HOČE BITI AVTONOMEN Ulster je pripravljen pričeti s pogajanji, a se noče odpovedati svoji avtonomiji. London, Anglija. 19. julija. — Pogajanja glede Irske so oei-vidno dospela do toi-ke, ko ni mogoče priti naprej, vsaj kolikor se tiče trodelne konference md Lloyd George-om, Eamon de Valtro, irskim republikanskim voditeljem ter !Sir Craigom. ministr. predsednikom Ulstra. Ta razvoj je prišel pozno včeraj zvečer, ko je Sir James Craig pred svojim od-potovanjem v Belfast izdal ugotovilo, v katerem se razpravlja glede samodoločbe in katero se razlaga tako, da nen bo sprejel nobenega kompromisa, tikajoeega se kateregakoli vprašanja glede političnih pravic Ulstra. To ugotovilo je napravilo naj-vČji utis na vse politične kroge, a veliko jih je izjavilo,- da ni končno in da še pomenja konca pogajanj v tem oziru. Ulsterski ministrski predsednik je rekel v svoji izjavi, da se vrača domov, zadovoljen z doseženimi uspehi glede sklenitve miru. Valera je prekinil svoj molk ter se izrazil za samodoločbo, ki pa ne velja le za Irsko, temveč tudi za Ulster to je za severni del, H je trden v svojem sklepu, da lioče imeti svoj neodvisen parlament. Ker je stvar taka. ne preostaja ničesar drugega kot da se de Valera in angleška vlada dogovorita glede bodočega reda v ozemlju, ki je izven ozemlja, v katerem sem jaz ministrski predsednik. Neknlcri krogi so smatrali to ugotovilo za pravcato presenečenje, ki je spravilo vso pogajanja v kritičen stadij. DRZNO POTOVANJE PREKO OCEANA Privatna jahta, ki vsebuje le eno-indvajset ton, je vprizorila zanimivo potovanje preko oceana. London, Anglija. 19. julija. — John Kelly iz New Yorka je dospel danes semkaj po značilnem velepomembnem potovanju preko Atlantiškcga oceana s svojo jadrnico imenovano ''Diablesse". To je ladjica, ki vsebuj^ le enoin-dvajset ton in žnjo je dospel srečno v Cowes. Ta ladja je le za* par inčev daljša kot neka druga ameriška ladja, vsebujoča pet- i Pittsburgh, Ta., 19. julija. — ^e danes je v^c mesto razburjeno vsled splošnega upora 1135 jetnikov v takozvani Western Penitentiary. ki so skušali včeraj premagati stražnike ter pobegniti preko zidov, štirinajst oseb, med njimi devet kaznjencev je bilo ranjenih v boju. ki se je razvil in trije bodo najbrže umrli. Med težko ranjenimi se nahaja tudi pomožni načelnik požarne straže ter drugi. | Požar, katerega so zanetili kaznjenci, je uničil glavno poslopje, .obednico in več manjših poslopij, .v katerih so b":le delavnice. Potekli sta celi dve uri, predno je bilo mo-jgoče spraviti ogenj pod kontrolo. Tekom tega časa so skušali kaznjenci. ki so najbrž domnevali, da jih hočejo pustiti v plamenu, prodreti skozi policijski kordon, ki je bil takoj post a v jen krog jetnišni-ce. Policisti so pričeli streljati, in čuti je bilo kletvice in molitve, ko s,r je dvignil plamen nad petdeset čevljev vi: oko nad jetnišnico. »Šele potem, ko so ogenj pogasili, je bilo zopet mogoče jetnike pomiriti, a vodstvo jetnišnice je izjavilo. da ni bil ta splošni upor posledica panike, ki je nastala vsled požara, temveč, da so namenoma vprizorili požar, da bi kaznjenci ušli v splošni zmešnjavi. Prvo poročilo o UQorn v jetniš-nici je prišlo na policijski urad in na centralne požarne brainbe ob pel eni popoldne. V teh sporočilih je bilo rečeno, da so se kaznjenci uprli in da so zanetili celo jetniš-nico. Zatem pa je bila telefonska zveza za lieknj časa čisto prekinjena, kar je še povečalo splošno razburjenje v mestu. Takoj so bili odposlani veliki oddelki policije in požarne brambe proti jetnišniei. Prišle so tudi ambulance z zdravniki in bolniškimi strežnicami. Po- TAJNA ORGANIZACIJA, IMENOVANA WHITE CAPS, SiRi TE-BOK PO VSEH JUŽNIH DRŽAVAH. — PET SLUČAJEV NAPADOV NA BELE LJUDI KONCEM TEDNA. najst ton, s katero se je bil nekdo drugi lansko leto uspešno pripeljal preko Atlantika. Ona ladja pa je premerila le dva tisoč pet sto milj. dočim je Kellev-jeva prepotovala 4000 milj v teku 32 dni s pomočjo svojih lastnih jader. Svojega propelerja in motorja se je posluževala le štiri dni tekom celega potovanja. Na krovu te jadrnice so se nahajali poleg lastnika njegova žena. njegov prijatelj in neki izveden mornar, ki je lad i jo vodil ter srečno prive-del majhno stvarico preko Atlantika. Kmalo potem, ko so odrinili od ameriške obali, so zašli v središče viharja, ki jih je pognal za celih tristo milj iz določene poti. Zadnjih pet sto milj so vozili celil pet dni, ker so pihali lahki vzhodni vetrovi. Poročilo o posrečeni vožnji je vzbudilo veliko veselja med Kelly- jevimi prijatelji. licija je takoj postavila kordon kiog cele jetnišnice. ŽENSKA VOLILNA PRAVICA NA ŠVEDSKEM. Stockholm, Švedsko, 19. julija. Kralj Gustav je danes razpustil zbornici švedskega parlamenta. Nove volitve so razpisane na sredo meseca septembra, potem, ko je stopila v veljavo splošna nova volilna pravica. Soglasno s to novo postavo, smejo vse ženske, stare nad petindvajset let voliti ter biti izvoljene za vse javne urade, ra-zentega so podelili volilno pravico vsem osebam brez vsakih prejšnih omejitev in so se tikale plačevanja davkov. Število ljudi, upravičenih do volitev, je na temelju nove postave poskočilo za 165 odstotkov. Dallas, Texas, 18. julija. — Danes se je sporočilo o petih primerah, kako so bili posamezniki namazani s smolo ter povaljani v perju ali pa bičani od maskiranih mož v naširoko ločenih delih juga tekom noči zadnje sobote in nedelje. Ti slučaji vključujejo prvo žensko žrtev v teku zadnjih mesecev. Metode v vseh teh slučajih so si bile tako slične, da se domneva obstoj neke tajne družbe, koje namen je izvrševati justico in ki je glede svoje organizacije slična Ku Klux K la nil iz dni rekonstrukcije po Državljanski vojni. Poleg Kicharda Johnsona, starega 68 let in farmerja, ki je bil bičan v bližini Warrensburg, Mo., se je razkrilo danes, da so bile nadaljne žrtve naslednje: Neka Mrs. Beulah Johnson, svobodna pod bondom radi obdol-žitve bigamije, katero so vzeli s porča nekega hotela v Tenalia, Tenn. maskirani božje, jo odvedli z avtomobilom na deželo, jo slekli tam do nagega ter jo povaljali v smoli in perju; Rev. Filip Irwin, belec, nad-dekan angleške cerkve, ki je bil bičan ter povaljan v smoli in perju v bližini Miami, Fla., in kateremu se je .zapretilo. da bo linčan. če ne bc prenehal govoriti črncem o socijalni enakosti; R. Scott iz Dowey-ville, Texax, ki je bil povaljan v smoli in perju v bližini Beaumonta, l;o se je vozil z dvema ženskama in nekim moškim, po imenu Mc-Knight, o katerem se trdi, da je bil bičan v bližini Timpson, Texas. V vseh teh slučajih so nosili napadalci bele uniforme s kouiča-stimi čepicami. Miami. Fla., 18. julija., — Rev. Irwin, angleški podanik ter rektor neke cerkve v črnskem okraju tega mesta, ,ie danes vršil svoje dolžnosti, čeprav je trpel vsled poškodb, katere je dobil tekom noči, L o so ga maskirani ljudje bičali ter povaljali v tmoli in perju. Duhovnika je našel sredi noči na cesti neki policist, ki ga je od vedel najprvo na policijsko postajo, kjer so ga izprašali glede njegovega pridigovanja o plemenski enakosti in nato na njegov dom v oni del mesta, kjer stanujejo belci. Na direktno vprašanje, č€ se zavze-liii-, za plemensko enakost, ni hotel duhovnik odgovoriti, — pravi policist. Irwin je rekel danes, da je sicer angleški podanik, da pa noče žaliti ameriške zastave s tem, da bi naprosil angleške oblasti za pomoč. Soglasno z nekim ugotovilom Irwina, ni bil napaden raditega, ker je pridigoval plemensko enakost, temveč ker je pripadal Overseas klubu, družbi angleških vojnih veteranov. Prišel je semkaj z Bahamas otočja pred približno petimi leti. je oženjen ter ima eno hčerko. Sodnik Branning je dal okrajni poroti naročilo, naj preišče slučaj. Warrenburg, Mo.. 18. julija. — Richard .Johnson, farmer v poke ju, star 68 let, je bil prijet, slečen in bičan od ireh maskiranih mož v soboto ponoči, ko se je vračal z dela na farmi svojega sina, v bližini tukajšnjega kraja z dvema drugima delavcema. Soglasno z njegovo izpovedjo, je eden izmed napadalcev kril s svojim revolverjem njegova dva sodelavea. da mu nista mogla priti na pomoč, dočim sta ostala dva odvedla Johnsona v bližini nahajajči se gozd. ga slekla in bičala. Po bičanju sta maskinyia moža rekla Jobnsonu, da mora v najkrajšem času zapustiti deželo, ker se mu drugače lahko pripeti še kaj hujšega. Johnson pravi, da pezna svoje napadalce. Dosedaj se ni izvršilo še nobene aretacije v zvezi s tem napadom. Memphis, Tenn., 18 julija. — Dva nepoznana moža sta malo predpoldne ustrelila ter smrtnonevarno ranila Uvgena Martina, črnega uslužbenca nekega tukajšnjega hotela, ter mu iztrgala iz rok kovčeg, v katerem je imel $2500. katere je ravno hotel nesti na banko, sedla nato v čakajoči avtomobil ter se hitro odpeljala. Veliko število ljudi, med njimi tudi dosti žensk, je bilo priča tega drznega roparskega napada ob belem dnevu. V zadnjem času ee število roparskih napadov strašno množi in oblasti niso kos svoji nalogi, ker so roparji nad vse drzni ter se ponavadi izognejo vsaki kazni. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah se potoni nsie banke irrrfaj ejo po nizki ceni, saneeljivo In fcitrd. Včeraj so bile naie cene sledeče: JUGOSLAVIJA! Bacpožilja na sadnje požte in isplaSnje "Kr. požtni Sekoral urad" in "Jadranska banka" v Ljubljani. 300 kron ____$2.20 1,000 kron ____ $ 7.00 400 kron ---- $2.90 5,000 kron ____ $05.00 500 kron____$3.60 10,000 kron ____ $69.00 ITALIJA IN ZASEDENO OZEMUES Razpošilja na sadnje požt« in isplačnje "Jadranska banka*1 r Trsta. 50 lir ...... $ 2.90 500 lir ...... $25.00 100 lir ...... $ 5.30 1000 lir ...... $49.00 300 lir ...... $15.00 ' NEMŠKA AVSTRIJA: Baspožilja na sadnje požte in iaplaSnje |TAdriatIacfce Bank*1 aa Dunaju. 1,000 nemško-avBtrijskih kron____$ 2.30 5,000 nemško-avstrijskih kron ... , $ 10.50 10,000 nemško-avstrijskih kron «... $ 21.00 50,000 nemško-avstrijskih kron____$100.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja Se večkrat aepričakd" rano; iz tega razloga nam ni mogoč« podati natančna cene vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne ko nam poslani denar doepč v roke. Kot generalni zastopniki "Jadranske Banke" in njenih podružnic imamo zajamčena izvanredne ugodne pogoje, ki bodo velike koristi za one. ki se ie ali se bodo posluževali naie banke. i Dinar nam je poslati najb«|j po Domectfd Hooey Order, aH p« po New Te«* Bank Draft , ^ . Frank Sakser Stat« Baal is mm m HOOVER GLEDE NAKUPOVA-NA PREMOGA. GRKI SO BAJE ZAVZELI * KUTAJO. Washington, D. C.. 19. julija. — Trgov, tajnik Herbert C. Hoover je opozoril vse velike drlžbe v deželi. da je sedaj čas nakupiti premog za bodočo zimo. ker ni po njegovem mnenju sedanja cena raehkega premoga previsoka, če se kupi premog pri rovu samem. Ce se bo jeseni premog^rska industrija oživela, bo lahk._ ] fta MM MM MJa ttM m ta«M za NM Vtrfc ca M« MM ITN I« Canada tun u aal lata ttJO : ■a aol l«u nji Za imawtvo u oal* laM irji , «a fcica mm tlJO_«a »al »ta ~_M.N • LAtNANfNA »*' 1 i __rvafaa ta« PmM) Mm Mrv aav axeaot Sundays aiM MMai __ —b—rtptta« yaarty M Of_________ Mm ttoaium mm wnimml Nna port— la taabaoatt m — prtotoCajejo. Denar naj sa blaaoTotl pa-■UMC mo Mod ar Ordar. Pri aorameoiM krala naročnikov nroata« da M mmm _tadl »raifajo MnlWto naanani. da kltreja najdato naalornflta._ 1LAINARODA ■ SMMMi Ham Bor*u«*i Of Menhattart. NM Vat. W» V. Tmahont: Cartlaadt ttrt___. < TRADES (ffigTJ COUNC-'-B ___ MORALA SMOLE. V južnih državah so ljudje, katori kaj radi nastopajo kot sodniki v raznih zadevah, ki se tičejo časti in morale. Pred kratkim je napadla tolpa teli sodnikov, oblečenih v belo obleko nedolžnosti, žensko, obtoženo biga-mije. Vlekli so jo na samoten prostor, slekli do nagega ter jo povaljali v smoli in perju. Istega dne je bilo napadenih in mueenili tudi pet možkih. Napadalci so maskirani, da navdajo žrtev z večjim strahom ter da lahko brez skrbi terorizirajo prebivalstvo. Pred oblastmi se jim ni treba skrivati. Oblasti na-tihem simpatizirajo žnjimi. Iz zadnjih slučajev je razvidno, da ni bila policija nikdar pravočasno na lieu mesta. Ponavadi pridejo policisti šele pet ali šest ur po izvršitvi zločina ter se čudom čudijo, da je kaj takega mogoče. Se lepše je pa to, da so bili tisto žensko zaprli. Njen zločin i Zaprli so jo zato, ker je hodila naga, namazana s smolo in perjem po cesti. Te dni je hodil policist po ulicah nekega južnega mesta ter srečal v smolo pomočenega in s perjem na-kičenega duhovnika. Ta izvanredna čast ga je bila vsled tega zadela, ker je pridigoval v cerkvi, da so zamorci ljudje. Na sodniji ga pa niso vprašali, kdo mu je storil krivico, pač pa, če je res prepričan, da so zamorci tudi ljudje. To je krasno poglavje o "enakopravnosti", ki nam je po ustavi zagotovljena. Oblasti opravičijo vs« nasilstva, če gre za obrambo tiste "morale" iz katere je tudi prohibicija pognala svoje kali. Živimo v srednjem veku, v dobi faustrehta, v času ko ima pravico do vlade močnejši, ne pa pravični. \ _____ Reka in Trst "II Resto del Carlino" se jo bavil pred kratkim na uvodnem mestu i. usodo Reke in Trsta. Iz članka, ki ga je spisal S. Beneo. posnemamo tole: Na v->*k način, naj ho Reka svobodno mrslo aH pa italijanski! lcomisarijat, vedno se Itotno nahajali tam v tekni z Jugoslavijo, kar j bo zahtevalo obilne eneržije z naše strnili. Jugosuvija bo gotovo osre-! dotočila svoje interese r.a re.ško pristanišče, dokler bo videla možnost z« strnioplavljenje italijanskega vpliva na Reki. Italija s svoje strani, ker ne bo mogla dovoliti, da bi bil jugoslovanski interes glavni faktor v reški situaciji, bo skušala kar na jsilnc.iše sodelovati v življenju tega pristanišča. Plovbene črte ladjedelnici, trgovske tvrdke, bodo italijanske. In na tem polju bo naša premoč lahka nad jugoslovansko prispevnostjo. Ali oni dan, ko se bo Jugoslavija prepričala, da ne more doseči prevlade v pristanišču, bo nehalo njeno interesira-nje za Reko kljub posesti Baroša in kljub etičnemu prodiranju iz njenega zaledja. Proti mestu, ki je postalo italijansko, bodisi v obliki, svobodne države ali v bolj direktni, bo postavila konkurenčno jugoslovansko pristanišče, in to po svoji potrebi. Odbila bo obnovitev pogodbe z Reko in njena posest železnic in reškega zaledja bo služila za! gospodarsko vojno proti mestu. Jasno je. da se Jugoslavija ne intere-j sira za Reko. razen ako ima upanje, tla si more ustvariti tam prevladujočo situacijo. Ob sedanjem stanju razmer je verjetno, da bi prev-j ladala Italija ali vsaj italijanstvo. zato pa utegne nastopiti dan. koj Jugoslavija ne bo smatrala več za potrebno, brigati se za to pristanišče ter mu bo stavila vse moiroče zapreke. Potem bomo imeli itali-j jansko pristanišče, morda že zopet cvetoče, ki začne propadati. Ali bo torej potrebno, pustiti svobodno pot jugoslovanski prevladi* Tega mi ne moremo storiti, tudi če bi se uda1 i. Dokler bo imela Reka piodono>nn trgovsko pozicijo, ki bo interesirala na kakršenkoli način Italijo, se bodo pomnožile tam naše špedicijske tvrdke, naše paroplov-ue družbe in prihajalo bo tja naše delavstvo, kar bo imelo na narodnostni značaj mesta odločilen vpliv To se občuti v Trstu in občuti se toliko bolje, ker >e ve. da bodo povečini tržaška paroplovna podjet-j ja in trgovske tvrdke. ki se izsele na Reko. In to je eden izmed vzro-j kov. da hoče Tr>1 biti izenačen v vsakem ožini v vseh pristaniških i svobodščinah s svojim manjšim tekmecem ob Kvarnem. Bati se je,i da bi drugače trgovsko izseljevanje ne pomenilo ]>oenovitvc, marveč j zapustitve tržaškeg, mestu v korist delavnejšcmu pristanišču. Bati se je. da bi potem, ko bi >c eneržija našega naroda v tekmi z Jugoslavijo izrabila, morali dati tej kompetieijski zoni toliko sil. da bi jih ne ostalo zadosti za varstvo nič m^nj važnih interesov Trsta. Xe sme se te skrbi smatrati za pretiravanje. Vem dobro, da bi v normalnih easih logika proporeije postavila na svoje mesto razdelitev dela na obe pristaniški. Trst je zmožen za izvrševanje trgovine, ki je dvakrat ali trikrat obsežnejša od reške. Ali naši povojni časi niso prav j normalni. Kontinuiteta je prernšena. vse stvari se morajo skraja pri-j četi, vse proporeije preteklosti morejo priti ob vso veljavo in o obeh. pristaniščih., ki sedaj delujeta srednje, je težko reči, katero ima ve perspektive za uspešnejše delo v bodočnosti. Glede Reke si stojita Vj tekmi Jugoslavija in Italija. Označil sem tudi nevarnost, ki bi nastala za mesto oni dan, ko bi odpadla U< tekma. Ali za Trst ni nikakihj tekem. Tukaj mora biti Italija sama na straži, oprta na preizkušenost jneacanov. In ti« kolikor bolj navdušeno so se udeleževali v preteklo-s Slovenska novice. Cleveland, Omo. Od neznanega avtomobilista je je bil povožen 14. jul. zvečer 8-letni Anton Kmc, 631 o St. Clair Ave. Kako se je nesreča zgodila,! -e ne ve, ker ni bilo nikogar zra-j ven. Xeki avtomobilist, ki je pri- ! vozil mimo, je videl ležečega dečka, ga pobral ter odpeljal v Glen-dale bolnišnico, kjer se nahaja v jako opasnem stanju. Družini Anton Muster na 6314; C.lass Ave. je umrl 14. jul. ponoči dve leti in pol stari sinček Frank. Vzrok je bila huda vročina. Padel je na tla pri večerji, čez nekaj ur pa je že umrl. Celo figovega peresa nista imela na sebi Gašper Maleček in John j Shaw, ko sta se šla 14. jul. neko-! liko po polnoči kopat v Eugewater! kopališče. Za to se bosta morala za-! jovarjati pred sodnikom radi ne-! sposobnega obnašanja. Dve c.*Ieveland»ki deklici sta šli tla lim nekemu oglasu, v katerem je ponujalo dekletom po $30 tedenske plače in brezplačen kurz r visoki šoli za dobivanje naročnikov raznih listov. Obe deklici da "dar! 17 let: ena se piše Suzan Luvan, 12106 Madison Ave., dru-* ra pa Anna Kepič. 1563 Winchester Ave. Obe sta bili na prošnjo njih starišev aretirani skupno' s nekim moškim v Buffalo. X.Y.J f nekem tamkajšnjem hotelu. Mo-1 iki pravi, da je zastopnik neke či-kaške agenture za dobivanje naročnikov raznim publikacijam in 3a ni v njegovem poslu ničesar i ©postavnega, dekleti pa da je ičil. kako da postaneta uspesneji ^ njih ped v zet ju. namreč dobiva-iju naročnikov. Mlada in lepa Mary T^ando je >ddana pod »OOOO varščine mi popotnike. ker je obtožena -Ligami je. j Lansko leto je poročila nekega irvata v New Yorku. a ljubezen e ji je ohladila in prišla v C leve-' land, da sc nasloni novemu možu : na srce. To pot se je odločila za italjana (baje ne siurpatizira z Ju-• goslavijo). Policija je rpa izvede-, ;Ia, da njena prva poroka mi bila J razveljavljena in lepa Marička bo j imela priliko premišljevati za mrežami, kateri od obeh mažieikov je boljši. V hišo 3^98 E. 53. St. je prinesel 14. jul. pisanonoša registrirano pismo, da ga odda na naslovljeno osebo. Komaj pa prestopi prag, mu stopi neki moški s puško v roki nasproti ter m-u pove »brez o-, vinkov, da ga bo ustrelil. Razume se, da jo je pi-smonoša popihal, ne da bi čakal, da se kdo podpiše za (sprejem pisma. Poklical je polici-ki je ugotovila, da gre za umo-, j bolnega Rudolfa Svoboda. Policiji ise je posrečilo skleniti ž njim pre-! niii je, nakar so ga odpeljali v za-j vod za umc'bolne. Xaša slovenska livama The Euclid Foundry Company kaj vrli lo napreduje in ima jako mnogo naročil. Zopet en dokaz slovenske pridnosti in podjetnosti. Lorain Ohio. « Operiran je bil v bolnici sv. Jožefa Tletni sinček Franka Matiči-ča, ki stanuje na 1716 K. 2H. St. t Joliet, 111. Začetkom tega meseca so se vile Rojenice oglasile pri družini Jos. Spel i c ha ml.. 751 Summit St., Za spomin so ji prinesle krepkega sinka. Mrs. Spelich je bila rojena Kostelee. — Dne 8. jul. pa so va-sovale pri družini Jos. Erjavca, 1013 X. Cheago St., a tukaj pa so za spomin ostavile zalo hčerko. Mrs. Erjavec je bila rojena Še-1 ina. ; Dne 10. jul. sta bila poročena v tukajšnji hrvatski cerkvi L. Ar-bana.s in ga. Mary Pucelj. — Dnej *13. jul. sta sklenila dosmrtno zve-1 Peter Zgaga Sodnik je vprašal obtoženca: — Vi ste torej obtoženi tihotapstva ? Zakaj ? L — Zato, ker je v mojih hlačah preveč prostora. * * — Moj Bog, — je stokala novo-poročenka — pes mi je pojedel paj katerega sem spekla. — Le potolaži se, — je odvrnil mož — fcaj ti bom kupil drugega . psa. * * * Italjani pravijo, da je bila pred tisoč leti naša zemlja njihova last. Xa podlagi te trditve so tudi dobili naše Primorje. Francozi so zatrjevali, da pred . par sto leti ni znal na Alzaškem in Lorenskem nihče nemščine, j To so rekli in dobili, kar so že- e k'1L Bog ve, če bi koga ganilo, če bi e prišli Indijanci s podobno zahtevo na dan ? ' * • Sedaj imajo rojaki čas in ga pre- - ganjajo z debatami. Te dni se je - bila vnela v Dovntownu velika a debata: kaj je boljše in koristnej-e še: solnce ali luna? " Vse se je čudilo modrijanu, ki ! je izpregovoril naslednje besede: 1 Luna je koristnejša kot solnce. ( Luna sveti ponoči, ko je tema, si lnce pa po dnevi, ko je že itak ! svetlo. '' * * * r. Bronx je i/vanredno napreden del mesta Xe*.v orka. To je isti del a države Xe^v York, iz katerega po-L- šiljajo prebivalci socijalistične po-a siance v Albany. Pred kratkim so \ bili tam zašt raj kali otroci. Prodali jalci so zahtevali sedem centov za d konzaree sode, otroci so pa rekli, da ne plačajo več kot pet. Proda-jalci so se morali vkloniti. Sodo prodajajo po pet centov. Sedaj, ko ° sc je lo zgod'lo. morajo matere I ,otrok prisiliti lekarnarje, da bo- > do prodajali razna sredstva zoper želodčne bolezni za petdeset pro- j cent-ov ceneje. ; * * • Kttbi: je jako zadovoljna s pro-hibieijo — v Združenih državah. e * * * Pojavil se je učen profesor, pro-i- fesor Dawson, ki pravi, da mora i- povprečno izobražen človek znati n 12,500 besed. 'j V teh dneh brezposelnosti in neznosne vročine, marsikdo izraža vsa svoja čustva z eno samo besedo : Hudič ! * * * — Posodi mi za en trenutek pet .dolarjev. u — Ali jih potrebuješ samo za a trenutek? — Da, samo za trenutek. — No, počakaj zn trenutek, pa a jih ne boš več potreboval. 0 * * * a Lepota ima svoje meje, grdost v pa nobenih. • * • ?- Kaj bi napravili z vsemi svoji-r> mi zmožnostmi. če bi drugi ne ° delali nikdar nobenih napak? * * * Mr. Cešarek mi bo gotovo opro-stil, če na tem mestu povem "Edi-e nosti", da on ni bil pokojnemu II Burgarju tast, pač pa svak. 1 .. * * * Sifkartaško poijfjetje ''Edinost" jI v Cikagi je -'.ožkega spola in ob-, stoji iz dveh oseb. To je razvidno t ir naslednjega stavka v oglasu: Ob izidu te številke sva računala sle ! e deče cene. * * * 0 To je posnelo prosto po "Edino-i- sti"; Za svojo vero in za svojega Boga deUš. ako daš na leto pet dolarjev za "Edinost**. če ne daš. delaš torej proti bvo- jI veri in proti svojemu Bogu! ------ ■ • zo v slovenski cerkvi Peter Vidmar. 308 Smith Ave., in gdč. Ro-zalija Cn"ek. Ženin je doma iz Vr-e taČe pri Semiču. Bilo srečno! Dne 13. jul. popoldne se je za-a netil ogenj v hlevu Mn>. A. Puž, d na Eliza»beth St. (iospodinja jej a zapazila j>ožar, ko je bil skoro že .- ves hlev v plamenu. Hitro je sko-l, čila v hlev in izgnala krave, medli tem pa je zadobila dokaj občutne ). opekline, ko se je vnela njena ob- - leka. Hlev in seno je zgorelo vse do tal. Gospodinja je še pravo-} 1 časno re«ila krave in prašiče iz hleva. Pravijo, da njene opekline p niso nevarne. 1 -j Mladi Anton Bluth, ki se na- Bti i rred en t isti enega gibanja, toliko bolj se sedaj drže svojega Častnega stališča, da bi Italija imela v Trstu uspeh, pravi in lastni uspeh kot vzdrževateljica tako znatne gospodarske pozicije tržaškega mesta Oni takorekoč jamčijo prebivalstvu, da bi italijanska duhovitost znala storiti vse, kar je potreba, da mesto obdrži svoje stališče in svojo veljavo. Mnogo se je že storilo, tudi v pogumnem boju s sovražnimi napovedmi in napadi. Ali da bo Trst živel, in sicer živel polno življenje, je neobhodno potreba, da pri likvidaciji jadranskega problema ram ne pade nikdar iz uma, da je najtežja in najvažnejša stran tega problema ta. da se ohrani vsa veljava silnega tižaškega organizma. Po Bencovem mnenju bi Trst vodil poleg svoje tudi usodo reškega pristanišča. Tržaški organizem podkrepiti, potem bo jadransko vprašanje v pravem tiru. Nam se zdi, da j c ta Bencov nasvet piece j napačen glede eke. ltalijanstvo ne bo dalo Reki bodočnosti. Pametno je v članku vprašanje: Ali bo potrebno pustiti svobodno pot jugoslovanski prevladi r.a Reki ? Odgovor pa ni pameten, toda bodočnost bo brez dvoma dala pravi odgovor in ta ne bo v neprilo"- Ju^o-sIaviji' __ . - * Dopisi GLAS NARODA. 20. JUL. 1921 New York City, (i V srce nas je pretresla ves* čla-i ne društ»a "Domovina" v New,: Yorku dne 7. julija, ko nam jej kruta smrt ugrabila našega priljubljenega ustajjovnika oziroma . predsednika g. Antona BurgarjaJ Dragi Burgar, bil si nam kot skr-' ben oče svojim otrokom, bil s*J nam voditelj, kateri nas je vodili po potih napredka in uspeha. Ni-| si zavisti nad enim ali dru-j gini. v vseh slučajih si se pokazal ( kot mož trdega značaja, bil si ved-i no med prvimi ljubitelji petja in' ves prosti čas daroval slovenski| pesmi Bil si navdušen tudi za' dramatiko in vedno nami je bila! Tvoja moč na strani pri vsakovrstnih prireditvah. Bili so burni časi, in Ti si bil tisti, kateri je z mirno besedo poravnal ves spor in tako odvrnil vse zlo od društva •'Domovina"', katera Ti bo hvaležna iz dni siva do konca dni. Čutimo neizmerno izgubo, katera nas je zadela, pišemo Ti te vrstice v zadnji »pozdrav, a lmdi uverjen, da Tvoje ideje. Tvoje delo nam' ostane v trajnem spominu. Obža-j lujemo. da Ti nismo mogli izka-i za t i časti ob Tvojem mrtvaškem odru in zapeti pesem, za katero si se vedno v slučajih smrti enega! ali drugega člana zavzemal in s J trm pospešil spomin na rajnega člana "Domovine". Žalibog Tebi kot ustanovniku. kot predsedniku,, kot najbolj zaslužnemu članu dnu-štva "Domovftia'? nam ni bilo do-' voljeno izkazati Ti te časti. Torej, naj Te krije rahlo svobodna ame-< riska zemlja! Počivaj v mi tu ! j V imenu za Teboj žalujočega' pevskega društva "Domovina" A. Jerman, tajnik. Chicago, HI. Kot je že srotovo znano vsakemu Slovencu in Slovenki v Chi- [eaeri in okolici, se je že meseca fe-Jbruarja sprožila med chieaškimj Slovenci misel kakor tudi potreba. da si postavimo svoj last-ni I Dc »m. Slovenski Narodni Dom je i za ehieaške Slovence potreben, posebno ako pomislimo, da nas je ,nad 5000 Slovencev tukaj. i Prvi shod meseca februarja, ka-jteri je bil sklican, je bil nepriča- ■ j kovano obiskam. Zastopniki in za- ■ stopnice društev, zborov in klu- II bo v so se brez izjeme strinjali za ■ I to prekoristno idejo. Izvoljen je bil ožji odbor, da priredi vse poji rebno. Odborniki in zastopniki • j so na zborovanjih napravljali . razne ukrepe. Xa zadnji seji se je sklenilo, da i se skliče javni shod vseh Slovmi-: cev in Slovenk v Chicagi na dan ; 21. julija ob 2. uri popoldne v (i. i Bulu» veliki dvorani na vogalu ■ 22. St. in Robey St. ( to je zgor- ■ nja dvorana). Dragi rojaki, na i tem shodu boste slišali o doseda-' njem delu in ukrepih začasnega , odbora in zastopnikov društev, i j zborov in klubov. Xa tem shodu ■ Jbo več izkušenih govornikov, od j katerih boste slišali potrebo Slo- i j vencev v Ohieagi. Pridite vsi, ka-ijteri se zanimate za prekoristno i idejo Slov. Xar. Doma. Vsak bo ? imel priliko govoriti in izraziti r svoje mnenje. Xikar ne odlašajte, i Res je. da časi niso povoljni, ali , (kakor vse, tako se br«lo tudi de- - iavrke ra/inere zboljšale. Potreba -^ie samo sloge in skupnega delo-j.vanja. in uspeh nam je zagotovljen. Začasni odbor kliče vse zn- vedne Slovence in Slovenke, da se i vdeležite tega shoda, da se izrabite. ste li za to, da se deluje oziroma postavi Slov. Xar. Dom, kateri naj bi bil ponos chicaškim Slovencem in Slovenkam. Torej - na svidenje 24. julija! John Zvezich, zač. tajnik. IfugnstotmuBim SCatnL Sebturta Ustanovljena L 1898 ^^^Sš/S Inkorporirana L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. ebTsl iftiriBd; FvMMdBlk: BUDOLJT PKB.DAN, »33 B. 1 SWi Bt, Clerelan*. O. Podpredsednik: IOUIS B Al. A NT, Box 108. Feul Atcdm, Lormla, O. Tajnik: JOSEPH PISHLKri. Ely, Minn. Blagajnik: GiCO. L. BHGSICH, KIj. M Um. Blagajnik nelzpU^.otb nrtiln: JOHN HOVBSN, 124 H. 3sd ItLi W. DoJuth, Mlsa. ViM airavBikl Dr. JOS. t. GRAHU, MS H. Oblo Bt, N. S* PlttafcusS, Pa. NaAmaC . MAX KKRŽISnIK, Box 872, Bock Springs, W jo. MOHOR MLADIČ, 2003 Sa iAwcdale Ave., Chlcm*©, HL rBANK ŠKftABEO, 4822 Washington St, Denver, Cele. Pentad eAer: LBONAKD BLABODNIK, Box 460, Ely. Minn. GBEOOB J. PORENTA, Box 170, Black Diamond, Wuk * PRANK ZORXCi:. 6217 St Clair A vt., Cleveland, O. Zdrnierntasl e 11-t radi roparskega umora, je vložil prošnjo na državni pomiLostilni odbor, in to že vdrugič. Pravijo, da je lUuth eden izmed uajpridiifj-ih kajsuji-u-eev. Dela v uradu kaznilnice kot klerk iii steii(>j?raf In ^a oudotni uradniki jako čislajo. Škoila mladega slovenskega fanta, ki je zabredel v slabo tovaršijo. Te dni je dospela v Joli^t novica i/, stare domovine, da je v Metliki umrl inuzikar.1 Ivan Kat-kovič, ki je bival tam že kakih 10 let kljub temu, da sc nahajata njegova žena in hči se vedno tukaj. Pokojnik je bil v muzi kalili h krogih v Joliet u dobro poznan. Waukegan, 111. Dne 7. julija je strela udarila v zvonik slovenske cerkve ter naredila več sto dolarjev škode. Zvonovom pa ni naredila nobene škode, ker so jih nekoliko dni poprej sneli in poklali v St. Louis, Mo., da se jih prelije. Tekom avgusta dospejo novi zvonovi. Eveleth, Minn. Smrtna kosa ima obilo žrtve v naši far i in v teku enega tedna jih je vzela pet; dva otroka, eno mlado mater in enega mladeniča ter v soboto 'J. julija zjutraj že osivelega starčka pri 74. letih Petra Pelriča. Preminul je pri -voljeni sinu Jakobu. Pogreb se je vršil 4. julija zjutraj s črno sv. ma-Išo v cerkvi m\ Družine. Zapušča j ženo in 3 sinove, živeče tukaj, ter eno hčer v St. Stephens, Minn, eno pa v Pennsvlvaniji ter kakih 34 vnukov. Xaj v miru počiva! Jugoslovanska razstava v New Yorku. Dne 29. oktobra t. 1. se bo vršila v New Yorku otvoritev »razstave priseljenih narodnosti pod imenom ••America's Making" pod pokroviteljstvom oddelka za pro-i sveto države in mesta Xew York. Kazstava, ki se bo oi>držala v velikanski dvorani vojašnice 71. polka na Park A\ eliue in :»4. ulici, bo trajala do VJ. novembra. Namen te razstave je, pokazati potom nazorne razstave in nasto-fpov važnost potdanih narodnostnih ,skppin v Ameriki za zgodovinski. gospodarski in kulturni razvoj Združenih držav. Iiaz.stava hoče predočiti ameriškemu občinstvu. da je Amerika ravno radi| delovanja in truda teh narodnostnih skupili postala to. kar je, da so one napravile "Ameriko*' — • iz česar se daje ra/.lajrati ime razstave. lločt se pokazati, kaj je priseljen i^tvo prispelo k razvoju a-nieriških naselbin in varnvsti deželi. k poljedelstvu in in-dustriji, umetnosti in rokodelstvu, slovstvu, *f.»dbi in vzgoji. | liilo bi odvfč povedati, da taka razstava utesnp zelo dvigniti u-gled pVLseljeništva v očeh Ameri-; kancev, kar je cib sedanjih razmerah poseb-ne važnosti. Dva nitride- 'set narodnostnih skupin je bilo l>ovabljenih na sodelvvajije, med I njimi tudi Slovenci, Hrvati in Sr-|bi. katerim je bil odkazan jiose-1 ben patviljon. V to svrho je een-•tralni odbor povabil lokalne Jngro- I 1 .... j slo va ne na sodelovanje in j»- !iil sestavljen liripravljalni odbor, ki je začel nabirati potrebni materija! in zanimati Jugoslovane po J vsej Ameriki za to razstavo. Na sestanku dne 11. julija je bil jugoslovanski oddelek delinitivno J organiziran in izbran sledeči ekse-kutimi odbor: John J. Grgurevič, preilsednik; 'i?. F. Hlača, iwxl^>redsednik; Dr. A. II. Moonev, jx»di)redsednik; Ivan Mladineo, tajnik; nadalje: i.eo Zakrajšek, l»nac Hude, Ar-tur \'ikolorič in Dr. Jožo Podu je. Odsek za razstavo m umetnost: i^eo Zakrajšek, predsednik; Mrs. .' Hanna Primožič, .Al rs. Helena Ar-. guello, .Miss Ivanka Šubelj, Mrs. .jA. Xikolorie, Alexander Samibug-jnac, H. F. Hlača, Stjepan Jobst, iJeor^ Kraigher, Khland Kus, I Frank Primožič in Dr. J. Podnje. Odsek za pevske in plesne na-stope: Ignac Hudi', predsednik; j.Miss Mimi Derčar, Emil Blaževič ,in Louis Ribič. — Ta dva odseka 'smeta kooptirati nadaljne člane in strokovnjake. | f'ininčni fxlvek : 'Art ur Xikolorie, predsednik; Leo Sorger, Fr. •Lup sli a in Ljuba Salevič. j Odsek za publieiteto: Dr. Jožo j Podnje, predsednik; Ivan Mladi-'neo in R. F. Hlača. Kasneje se ustanovi posebni damski odbor in častni odbor, sestavljen 'd zastopnikov naših Jednot in uglednih ameriških prijateljev. Po dosedanjih načrtih utegne biti jugoslovanski paviljon jako zanimiv. Zlasti bodo jugoslovanski sadjerejci in ribiči v Califor-niji dali razstavi interesamtno lice; ravnotako dalmatinski ostrigarji nn Jugu. Iznajdbe naših izumiteljev bodo zavzemale odličen del raza ve. Xarom o se bo jx^ka-zala vdeležba našega delavstva v ' poedinih ameriških industrijah. 11nteresantno za Amerikance bo jdelovanje slovenskih pijonirjev v Miehiganu in Minnesoti. Umetnost bo zastopana po slikah, vezi-lih, čipkah, narodnih nošah itd. Ker je po Ameriki mnogo naših rojakov, kateri se bodo zanimali za tv prvo razstavo naseda pri=e-ljeništva in ki bi ino^li pom<»či bodisi s tem da sami razstavijo ali pa da dajejo dobrodošla navodila in nasvete, so naprošeui, naj se obrnejo na tajnika: I Mr. Ta jiii Mladineo, l."> West 37. St.. Xew York City. NAZKANILO in PSIPOKOČILO. Naš stalni zastopnik Mir. JAN KO PLEŠKO pobira naročnino za Glas Naroda na 6104 St. ClAir Ave., Cleveland, Ohio, in daje vsa druga pojasnila glede potovanja v stari kraj ali dobiti svojce od tam, glede denarnih pošiljatev in sploh v v-seh drugih zadevah. Ima " v zalogi tndi knjigo Peter Zgaga. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo Glasa Narod«. V Lffle. Dr. Savoihar. V nedeljo. 14. meja je bilo telo-' vadišče odmerjeno iHunam. popoldne je ukuMija za javno telovadbo. T«'kme se vdeležiii tudi Cehi ter. kakor že p<>v*-dano, odnexii pno darilo. ŽaL da Jujro-nloveiii zaradi skromnih, nam na r*zpola<*o danih sredstev, svojih ijmmih 1 Ho v ud« e v iu leiovadk nUmu postavili na telovadile v IJIle. Nobene?« dvorna ni. da bi popolnoma enakovredni stali na strani čeških Sokolov. Češko od-poslanstvo fctelo do >to oseb. n* irledf na «*lan«* paiiške^a Sokola, ki se smatrajo za del Lnije. < >-ška moška in ženska vrsta sta i nazorno podali neovrženo izpri«'-e- i valo neprekosljivosti sokoKke^ra i telovadnega si>l%ma. Poleqr njih je 1 vsa drum telovadba stopila v o- * zadje. To so prireditelji dobro ob- < čutili, saj so pri javni telovadbi 1 pr«*d belgijskim kraljem Alber-torn in pred predsednikom republike ter drugimi odličnimi gosti pustili v f»rvi vrsti nastopiti Soko- i le. Zapostavili so jim eelo svoje ! proste vaje, ki jih je izvajalo nad -4000 pimnastov. » Opis tehnične strani javne telo- ] vadbe spr^tnejb^niii ] peresu. Bilo je 'mpoeantno, toda 1 pogrešal sem one pre-rrnosli, — 1 točnosti, discipline in strnmnosti, i kakor smo a i: jeni teh lastnosti J pri naših boljših nastopih, da ne i govorimo o praških vsesokolskih 1 zletih. Vtis stvari kaže. da ima 1 v^ako društvo svoj telovadni kroj 1 navadno nastopajo kar v društve- * nem kroju. Nastop jim je nekako i I« žeren, e preveč zanemar- 1 jali. zato »;;> niso poznali, kajti še da bi nas vpostevali. To je bil na i pariški mirovni konferenci velik ' minus na naši strani. Ime .,,1'eho- > Slovak" je na ustnih vsakega iz- > obraženca. bodisi v Franciji, ali < Angliji, ali drnfrod. Poznajo pač ' Srbe, Hrvate nekoliko, o Slovencih 1 pa nimajo niti pojma. i? Toda zanimivo je. da dandanes 1 poznajo ..Jugoslavijo" ter da jim 1 je bil naziv ..J npr osla ves" gladko ' na jeziku. Smelo trdim, da uživa-1( mo ves rešpekt. več kakor ra za- 1 služimo. Zato smo se s ponosom predstavljali 7a »Jugoslovane in vselej smo imeli vtis, da nas smat- 1 rajo za vpoštevanja vreden čini-.' telj. Tako v Franciji in Švici, ka- < Lor tudi v Nemčiji in Nem. Avstriji. Francoski politiki so mi za-i trjevali, da jim je imponiralo, da je prav Jugoslavija s svojimi pri- < pravijenimi divizijami preprečila • povratek cesarja Karola. (s čemur pa nikakor ni igrala v roke francoski politiki, d asi francoski držav ; niki lega seveda iz umevnih razlogov ne priznavajo. O. stavca).j ca se nam jo posrečilo to. čessar , vsa ententa r.i mogla preprečiti; nc Grškem. Se enkrat torej pou-j darjam. da velikega pomena, ako se damo spoznavati na medna-1 rodnih popri.š' ih ter da so more-! bitne materijalne žrtve, ici jih do-! prinašamo v t«? namen, le dobro naložen kapital. Belgijskega kralja Alberta, svojega najintimnejšega zaveznika, kakor ga je nazval predsednik republike, Millcrand, so sprejeli z! vsemi, njegovemu kraljevskemu dostojanstvu primernimi častmi. Prevladuje vojaški značaj tega sprejema. Mnogo artilerije. kava-lerije in pešpolki v poljski uniformi h čeladami na glavi. S citadele grme topovi, godba igra menjaje j belgijsko himno in Marseilleso, v j gostem spalirju stoječe občinstvo j m fiifiife! m ito t*ko nsivdateo, 'da misliš, da pozdravljajo lastnega »uverena : „.Vive 1' empereur !*' Kralj Albert je simpatične zu-nanjosti in p-ijaznega občevanja. Angleške krvi ne more prikriti. Visoka, sloka postava tiči v vojni uniformi. Z rde«"eličnega. dobrodušno se smehljajočega obraza, ki ga obdajaj j svitlo - plavi lasje, tae prijazno motrijo modre oči. Njegov gla>. ko je na banketu govoril, jc done} in sonoren. Z ni<" manjšimi častmi niso sprejemali predsednika republike Mil-lerauda. Poleg kralja Alberta majhna postava ti po v sej zunanjosti napravi vtis velike energije. Bujni sivi lasje so pokoncu počesani nad visokim <*elom_ Za črno obrobljenim ščipalu'kom živahne črne oči izražajo neobičajno inteligence. (iovori počasi, poudarjajoč vsako besedo, kakor bi hotel, da sc ti za vot-no vtisne v spomin. , Lep je bil prizor, ko smo na te-1 ovadiš«'u sprejeli to dvojico s številnim spremstvom. Ob vhodu sti' se razpostavila Odbor unije ter zletni odbor. Poleg teh korporaeij muo stali predstavniki došlili odposlanstev. Od vhoda do tribune pa so v lahnem vetru vihrali prapori telovadnin društev, ki jih je bilo do 250. Na telovadišču. kjer sc je izvršila ceremonija predaje zveznega prapora po odposlanstvu mesta Nice, sta visoka grosta ostala nad eno ur ). Tu je izpregovoril tudi Millerand. ki je v svojem go-voru med prijatelji Francozov na-' štel tudi nas Jugoslovane. Gostje: ni* častni tribuni so si dali pred-i slaviti načelnika ČOS br. dr. Va-j n?čka in nač»;inieo sestro Malo. ' Po javni telovadbi je bil obhod.' Tudi sprevoda si ne smemo tako predstavljati, kakor smo naprimer občudovali v Pragi. Razdelili so nas na tri oddelke, ter vsakemu odkazali posebno routo po mestu.' Na čelu vojaške godbe, igrajoče značilne francoske koračnice v tempu hitre polke. Temu primerno je bilo treba korakati kratkim brzim korakom. Pred prefekturo nam je mestna občina iz dveh ve-1 ličili nastavljenih sodov nudila kozarec dulitf čega francoskega vi-r.a. Tu je bil razhod. Sokoli pa smo prepeva je svoje sokolske koračni-ce v sklenjenih vrstah korakali do svojega izhodišča. Občinstvo, ki nas je tekom treh dni imelo priiiko spoznavati, in spoznalo tudi sokolsko delo na telovadišču, nas je burno pozdrav-' Ijalo. Poleg viharnega ploskanja si cul navdušene vzklike v vseh mogočih niansah. Z vseh oken in balkonov pa mahanje z zastavami1 in robci. Dali j-o nam vedeti, da so ponosni na naše prijateljstvo — in zavezništvo. Večerne prireditve vo bile vred-' ne pogleda. N«". telovadišču so gim-' ns.sti na štirih visokih odrih v kostumih predstavljali plastične skupine, bojne i«rre in staro - fran-j eoske plese ob karakteristični god-J bi z mehom in na gosli. Tudi žens-1 ke fur ure so pri tem igrali gimna-i sti. Ženska telovadba pri njih pa j n enda sploh ni razvita. Žal. da j razsvetljava ni biia tako ugodna,! na bi poedine skupine prišle prav; dr veljave. Morali smo jih ogleda- j ti od blizu. Nastopila so posamez-' ra društva, ki so v teh prireditvah tek m oval a med seboj. Razsodniki pa so jim prisojali cene. V najlepši harmoniji smo zaključili slavnost dneva. Za drugo leto 1 nas vabijo v Marseille; na prvi! jugoslovanski vsesokolski zlet vi Ljubljani pa so obljubili, da pridejo v lepem številu. Na povratku smo se mudili nekaj dni v Pai izn, da si ogledamo, kolikor jc v 1:iko kratkem času mogoče, nekaj njegovih znamenitosti. V petek, dne maja je i-mel Pariški S«»kol javno telovadbo. Jugoslovanski Sokoli pa smo polbe, sklenjene med aliiranimi državami in Avstrijo, leži na celotni posesti in na vseh pomožnih virih Avstrije generalno zastavno ptvo. Celotna posest in viri. kakor davki, monopoli ter stalni državni dohodki, jamčijo za poravnavo paracijskiii dolgov. Istotako jam«-;jo tudi za obveznosti. ki izvirajo iz škode, povzroče-;ne v svetovni vojni. To generalno zastavno pravo osigura terjatve naše in drugiii držav napram avstrijski republiki. V zadnjem času pa postaja to zavarovanje dokaj iluzorično. Piisiljeni po avstrijski pasivni resistenci v državnih poslih, finančni zavoženosti in glasovanju za priklopitev k Nemčiji. so zastopniki zapadnih držav v finanJ6™ sekciji zveze narodov sklenili, da daio Avstriji kredite na razpolago pod sledečimi pogoji: Za zavarovanje predujmov se z«, stii vi jo dohotiki iz carine, iz državnih monopolov, toba«"'ne režije in gozdov. Obenem se konstituira hipoteka na vse nepremične dobrine. Poleg teh pogojev, ki imajo' za našo državo lahko dalekosežne posledice, so še drugi za nas manj važni kakor vpliv na vlado, vodstvo pri novi državni banki itd. Avstrijski r;.roj za tiskanje ban-; k ovce v se ske-o ne da na kak dm-! gi način ustaviti, kakor z dajanjem kreditov iz inozemstva. Pre-i poved tiskanja nepokritih bankov-' cev bi pa pomenila za Avstrijo takojšen gospodarski polom z ne-| doglednimi posledicami. Za svojo' pomoč zahteva za p a dni kapital' generalno zastavno pravo, kar pa zopet Italija. Jugoslavija in RoJ n.unija ne bodo mogle dopustiti.' ker bi bila s tem uničena varnost' njihovih terjatev napram Avstri-j ji. Jasno je torej, da je Avstrija vodila svojo politiko v tako smer.! «j spravi v kolizijo interese za-' padnega kapitala in interese Italije. Rmunije m Jugoslavije. Za-' padne države morajo (in hočejo) | priskočiti Avstriji na pomoč, da' ><* ne izvrši fuzija Avstrije in —' Nemčije; Italija, mi in Romunija! pa smo utrpeii toliko vojne po-' škodbe. da mrramo v vsakem slučaju vzdržati terjatve napram Avstriji. Ena kakor druga stran-j ka pa ne more od Avstrije zalite-j veti druge«ra za svoj kredit, oziroma za svoje terjatve, kakor generalno zastavno pravo na posesti in pomožne ^ tre. ker česa drugega Avstrija več nima. Križanje in-; teresov je torej vsakomur jasno.j Dojrodki se razvijajo v našo škodo z neobičajno naglico. Zato naj' pazijo poklicani faktorji, da ne' bomo ponovno izijrrani. Naše ter-1 jat ve napram premaganim drža-! vam so sledeče: Od vsote, ki jo' mora plačati Nemčija, dobi naša! država pet odstotkov, od vsote, ki jo morajo plačati Avstrija, —j Madžarska -n Bolgarija pa dobi-1 _ i nji pregled potnih listov in naie prtljage. Zanimivo je. da je bila | nemška obmejna policija točno poučena, kje smo bili in koliko nas | je bilo tam. Vendar moram resnici 11a ljubo ugotoviti, da nismo culi| žal besede, marveč je bila dotična opazka izrečena z nekim rešpek-, tom. ' Preden so nas spustili v Kara-J vanški predor, smo še zaklicali:! zdrava slovanska zemlja Koroška, 1 kmalu nasvidenje! Saj so ravno ( 1 tiste dni listi mnogo pisali o tem,, Ida zasedemo Koroško. Pa niti v pisavi nemških časopisov, niti v, govorici nemških Korošcev ni bilo razbrati mnogo jeze in razburjen-( ja Kakor da nas pričakujejo kot I neizogibno zlo. Naši koroški roja-, jki pa trdno verujejo, da pridemo! iOj ta vera. kako silna si! Ti sama \ zaslužiš, da s? ti krog zmagovite-, ga čela ovije venec svobode! Za četrt uro smo bili po štiri-( najstih dneh zopet med svojimi —, nezadovoljnimi Kranjci. Saj ne veste, kaj imate, in ne znate ceniti! tega, kar imate. Prestopite samo n*ejo Nemške Avstrije, pa primerjajte. Toda smelo trdim, da imamo vsaj en minialure tudi vseeno, kar zreš in občuduješ v Nemčiji, v — Švici ali v Franciji. Razlika je le ta. ki pa je seveda odločilna, da je tam delo, obvladujoče vse panoge javnega in zasebnega življenja, ki je gonilna sila neprestanega razvoja. Mimo tega' je tam. nacionalna ideja, skladna z državno mislijo, tako zelo vkoreninjena v vseh slojih in stanovih, da zapostavlja vse druge stranske misli, pa naj si bodo še tako egoistienega značaja. To je pravi patriotizem, ki na-pravlja te države in te narode tako velike. „Prid\ zidar, se les u- cur1 QLAS XABOPA. 20. JTU 1921 SHHMbBssgesssa mo celo prvo in 15 odstotkov od 'druge poioviee. Dali so nam torej precej dubiozne dolžnike, od ka-j iterih postane Avstrija v slučajni suspenzije zastavnega prava za j nas neizterljiva. 1 V zvezi z srcneralnim zastavnim! pravom stoji začasno rešeno vpra- , šenje južne železnice. Kakor zna-'; no se dele U stniki onih železnic , mi tri velike skupine: 11a francos-'1 ke. dunajske m o.>tale akcionarje. Večji del obligacij (od 3 milijard , z*atili frankov J in pol milijardi) j se nahajajo v francoskih rokah. t Največji dolžnik južne železniee , pa je italijanska vlada, ki je prev-!j zela dele proge še v starem kra-.] Ijestvu. ni pa še tega dolga amor-j^ tizirala. Italijanska anuiteta je'j vknjižena v avstrijski železniški c knjigi in janni kot zastava upni-^ komprioritet južne železnice, to- 2 rej povečini francoskim državlja- { nom. Italija stremi že od srečnega , izida vojne sem za tem. da se izog- ^ ne plačanju anuitet južne železni- j ce in ne bo priznala samo zaradi r tega suspendiranja zgoraj omen-'n jenega generalnega zastavnega y prava, ker s? boji. da bi s tem'3 moglo biti njvuo nadaljnje ravna- r nje kakorkoli prejudicirano. Na r italijanskih anuitetah leži zastav-^ no pravo lastnikov prioritet, zato1^ pj« ima Italii'i, kakor druge drža- j. ve, generalno zastavno pravo nad ^ nam je torej, zakaj se bo upirala', suspenziji tega generalnega pra-'r va v korist inozemskih kreditov v f.:\ nabavo živ*l in surovin A v stri- je. L. Na drugi strani pa skuša itali-Jj. ianska vlada doseči odpis svojih |-anuitetnih dolgov na račan repa-1«; racij, torej v uobro vojnim dolgo- ,, vom Avstrije. Italija hoče del juž-!r ne železnice na svojem ozemlju'5 kot vojno odškodnino. Da tega ni mogla že doseči, so krive različne težkoče. Najpreje pravno ni mo »oče deliti francoskih prioriterjev jd avstrijskih. Saintgermainska pogodba vsebuje nekoliko členov, k: nasprotujejo taki ločitvi. Dunajska vlada zopet se nahaja v 1 brezupnem financijalnem položa-|z ju in ni niti misliti na to. da bi I Avstrija izplačala deleže lastnikov'p v dobro svojega reparacijskega (i konta. Zaj-adi navedenih težkoč j vprašanje o odkupu južne želez-j\ nice še ni definitivno rešeno. Na s konferenci delegatov za interesi-ji ranih držav in predstavnikov pod-!y jetja se je uvedel začasni režim. Ji ki traja do leta 192H. Za ta čas pa l pridejo progp pod kontrolo zain- t" teresiranili držav. t Naša država pa se nahaja v — 1 vprašanju juoie železniee v istem ,'t položaju kakor Italija. Suspenzi ja ! generalnega zastavnega prava bi j mogla oslabiti varstvo naših terja-'s tev napram dunajski vladi in du-'< najskim lastnikom prioritet južne L železniee. Slejkoprej moramo ne-!] omajno braniti to varstvo, naše'<. postopanje pa se bo moralo zaradi j| tega ravnati soglasno z Italijo ^n.l teči paralelno 7. njenimo zahteva-1 mi. Del južne, železnice na našem j< ozemlju mora postati naša držav-'3 nr. last. Odkuo za okoli 40 let —|s (koncesija poide družbi leta 1961 ] in takrat postane južna železnica's brez odškodnine državna last) pa'] mora biti poravnan vsaj povečini p s pomočjo reparaeijskih terjatev napram Avstriji ( V organični zvezi z ravnokar \ obravnavanimi reparacijami stoje ^ državni sekvestri Naša država še j] r.i dvignila cele vrste državnih', nadzorstev in drži avstrijska pred!< vojna premoženja pod zaporo. — Pogajanja za osvoboditev imovine tujih državljanov od državnih ■ nadzorstev, so se. kakor znano, razbila, ker Avstrija pri presoji vrednosti hotela vzeti za bazo avstrijsko krono, medtem ko so naši,! del egati vztrajali neomajano na ;-bazi jugoslovanske denarne edini- ■ ce. 2 Ako se ne bodo dala sporazum- ^ no g avstrijsko vlado osvoboditi ■ naša premoženja v Avstriji, ki; stoje pod zapoic, bo treba v skraj-i' nem slučaju rabiti represalije. — ; SiLspenzija generalnega zastavne- : ga prava pa bi mogla tudi v tem slučaju vsaj neugodno vplivati na ■ našo situacijo. Zato upajmo, da bo vlada vztrajala neomajno na dose- ] dan jem stališču in dosledno od-:' klanjala suspenzijo zastave. F. L. v „Jutru" 1 Vatikan in Francija. Excelsior" priobčuje razgovor , s francoskim poslanikom Jonnar-itom v Vatikanu, ki je izjavil o svojih prvih razgovorih s papežem ,da je Vatikan zelo zadovoljen, ker je poslala francoska vlada ravno, njega kot svojega zastopnika v| I Vatikan. Papež je izjavil, da bo. 'dobrohotno proučil politična vpra-1 sanja francoske republike z ozi-: rom na odnoaaje z Vatikanom. _ ' mi Kriu id ! Turki. Lord Curzon je predlagal, da se poslanikom Anglije, Francije in Italije v Atenah naroči, naj ponudijo grški vladi posredovanje za-\eznikov. Ak»> Grčija to sprejme, store zavezniki sličen korak v Carigradu. Ako Turki od Grkov «*pre jete«ra posredovanja ne zavrnejo, dobe zopet dovoljenje za nakupovanje vojnega materija!a in bodo rešeni finančnih omejitev, ki se bile sklenjene niese«-a novembra 1920 v Londonu. Ako prevzame Posredovanje vlada v Angori. bo uo uživali Tu~ki tudi še nadalje ugodnosti dogovora, ki ga je skle nil Bekir Semi bej v Londonu in 3«>sežejo zopet suvereniteto Smir ne. ki postane avtonomna pokrajina z mednarodno upravo. Kar s« tiče Traeije, zahtevajo Angleži tiaj obvelja vevreška mirovna po trodbu. dočim predlagajo Franco si, naj se meja preloži na črto Ene« ^ Midia. Angleži vztrajajo jyi tem naj se Turki kaznujejo, alio bi po nudbo odklonMi. Briand pa je za to, da se naloži odgovornost on' iržavi, ki bo prva pokazala kiju kovalno stališ« e. Ako bodo to Tur k j, se s tem izpostavijo zopet nerar 1 vel javi jen ju določil sevreške mirovne pogodbe in blokadi Črnega aiorja od Trapezunta do Adalje Briand se bo danes dopoldne ha iil z besedilom naročil, ki bode -podana zavezniškim poslanikom \ Atenah. Ako se priklju«'i tudi grof šforza. se pod vzame v Atenah ne K mudoma skupen korak, kar pa š« ne pomenja priznanja Kralja Kon k; itantina. V( ------- t._ P1 .-"S Vojna in Carigrad. « V Mali Aziji se pričakuje ocr 7 romna bitka. Od njenega uspeha ^ s.ivisi usod«] Grčije in Turčije. — Rati se je. «la oi Bolgarija poma gala Turčiji, da bi k tem pridobil; iznova izgubljeno Tracijo. Turči ja ima že zajamčeno pomoč boljše viške ruske armade. ..Narodni Li sty'* pišejo, da bi v slučaju tnrš kih uspehov Jugoslavija gotovo pomagala Grčiji in potegnila s se boj v boj tudi Romunijo. Balkan — bi zagorel iznova. 280.000 Turkov K i'aka povelja, tla si preseka pot do Carigrada, 50.000 boljševikov maršira preko Kavkaza kemal»s tom na pomoč. V Sebastopolu jf več ruskih rdečih divizij, da sc prepeljejo na turška tla. Francosko in angleško ljudstvo hoče vkrcanje Rusov preprečiti. Položaj Anglije je v Carigradu silno težak Francija in Anglija kličeta pomor- ; ske častnike z dopustov na bojne ladje. Angleška vlada je sporočila v "VVashingtonu. da nastane času« belli, ako se kemalisti bližajo Carigradu. Lord Curzon ima seje z Brian«lom zaradi solidarnega postopanja Francije z Britanijo. — In tudi Italijo hoečta pridobiti, da se pridruži Franciji, pa bi pomagala Grčiji le, če se v Atene vrne _ Venizelos. Dogodki v Mali Aziji so postali sila nevarni za ves Balkan, torej tudi za Jugoslavijo. (Bit če rata i pucanja, bitče vsesa i svašta na Balkanu, kajti zadnji čas je že. da se povrne tam normalno stanje. O. stavca). Erzberger o nemško - francoskem sporazumu. Sotrudnik nekega pariškega lista je imel razgrovor s poslancem Erzbergerjem. ki je govoril o svojem načrtu, ki ga je hotel izvesti za časa svojega ministrstva. Erzberger je zamislil obširen mednarodni industrijalni konzorci«, pri katerem bi bila Francija deležna 00 procentov. Vsaka udeležena država bi morala dobavljati surovine in izdelke, ki jih proizvaja. Izdelovanje fabrikatov bi se izdelova-1«» skupno. Nadalje je rekel, da Nemčija brez Gornje Slezije ne more eksistirati. Erzberger je prepričan pristaš skupnega dela med Nemčijo in Francijo. Zahteve južne . tirolskih Nemcev. „Deutscher Verband" na južnem Tirolskem zahteva od italijanske vlade popolno pokrajinsko avtonomijo z zakonodajnim ali pa vsaj pokrajinskim zborom v Boc-n«7. Nadalje zahteva oprostitev od [vojaške službe, ustanovitev miliee .in nemSkih šol pod nadzorstvom 1 pc krajinskega zbora. Profesorjem iz Avstrije se morajo dovoliti pre- I davanja. Italijanska zastava naj se ne uporablja, ampak samo rdeče - beU zast&va nemške Tirolske. Beseda ženskam* Nikar ne tehtate svo>ga iuraija z zanemarjenjem tistih nerednosti m oslabelosti, ki povzročajo toliko ggjnja. Dobite od svojega le- Cevera's ^ Regulator (Severjev Regulator). Ta regulator je blaiilno delujoča tomka in Zdravilo. Priporočljiv je za popravo tistih posebnih oslabelosti in neredov. ki so jim podvržene ienske. Cena $1.25. u Ka prodaj po vseh lekarnah. H MBttHilttBEBBB^M tad bi izvedel za svojega strica-ANTONA URI I>AR. doma iz j vasi Bor je. 1'ara Kolovrat. Pred j vojno se je nahajal v okolici I'itJsbuxgha. Pa. Prosim cenjene rojake, kateri ve za njegov naslov, naj mi ga pošlje, se mu' že vnaprej zahvaljujem, če bo Pa siimi bral te vrstice, naj mil piše na ta le naslov: Anton. Ca-' puder. R. F. D. !»."",. lr-t wiu» (20-21—7)1 VABILO NA VESELICO. Društvo sv Jožefa šr. J. s.' "C. Jednote v Little Falls. N. V., jriredi dne 23. julija veselico, o-etiti na imenovini -lan. Začetek! •eselice ob (i. uri zvečer. K obilni »'delež'-)i \abi Odbor, j (20-22—7) iCie je moj brat MATIJA TOMC?! Doma je iz Primostka pri ^Ie tliki. Preti 7 leti je bil v Chica-1 go. 111. Prosim cenjene rojake.! ce ve kdo za njegov nasi »v, da mi t*a pošlje, ako pa sani čita ta oglas, se pa naj sam oglasi svoji jestri: ^Iiss Theresa Tome. 711 S. Front St.. St eel t on, Pa. (19-21—7) ilada bi zvedela za mojega brata ANTONA DEBELAK, doma iz Vitsi Ketje št. 80 pri Loškem potoku. Slišala sem. da se nahaja nekje v St. Paul, Minn. Prosim ga, naj se oglasi svoji sestri omoženi .Mary Kozjek. Box 32, Adrian, W. V a , ker mu imam nekaj važnega poročati iz stare domovine. (19-20—7) NAPRODAJ pohištvo za 4 sobe. Pr^iam rad odhoda prav poceai. I^-t>a priliki za onega, ki i>i"-e urejeno stan o vanje. Pridite in si oglejte. Toj Floor. Broadway. Brooklyn New York. — —--, Za bolezni in bolečine PAIN-EXPELLER Tvoraišk* tcunU reg. v p»t ur. ZUr dr Prijatelj v Potrebi .................... H * ' ' ' * " * ^ :; Dospelo je novo t :: suho grozdje. t ^ liuškatel zelo sladke debele Ja- X pode. tKiksa 50 funtov .. $9._ ♦ Cip.-tr proadje največje 1Q naj- + ♦ sladkejše Jagode, boksa 50 fun- ♦ ♦ tov ........................... t T Malo črno grško grozdje, zeEo ♦ <► sladko, boksa 50 fantov $7._ X Pofiljlte $3. na rn.^un vnake boks* J I carc« lte ln poslail borno takoj T I BALKAN IMPORTING CO. 4 51-53 Cherry St.. New York. N. Y. ♦ Lahko tr nime — Kitrc ^^nTT^V^ poo»w pri mMlA vnetju mehurja jTbBi^r (midy ^K^^AJ^ BM1 im* ir ^^^^^^^ Varujte »eponaredb Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 63S Pen Ait. Pittsburgh, Pa. j^GB&t Dr. Kolw n«J-atarejtt Bloveuki JL adravnUt ipecja- ^HK • S lt»t t rittaburxhu. ^Vv *T U In »-leto« 1 prakao ▼ »drav:j*- ^^^^ nju fi*k MoffkU batrnplJeiU» kr- 1 " vl xdrmvl ■ Kla.- •vptem V*. Unl* liumel dr. pro*. Ba'Uch. Ci fumt* nnol]a all majorat vo Umu, v KTtu. lapadaaje laa. bolečine ▼ ko«,rh. pridite la IsClatli •»m bora kri N« 6akajt«. ker ta fcc-'e*en nalese. v<* niofca boleanl adravlra po o-trajeaiu JMtodt. Kakor hitr^ opaalta •a vam irene^aje adravje, ne čaka], t«, temvaft pridite - vostio RevmerUem. tntanje. bolečina o- tekUse •rWlti, Rkrofi«, |n drug® Ciie bcif>anl, k: nastanejo valed nečl-i-ie krvi. ovdravlm v kratkem čaaa fn nI potrebno letati, Nekatnr! dru*l edr^vnlkl rabilo tolmače. da, tm nt su mejo. Jaa anam 1» lz etarera kraja, aeto vax 1U|« •dr&vlta. ker vaa razumen alovenakl Ura on« ure: ob delavnikih od f do E Ob nedetJhJi od V «0 ft. adyertisements. ^M^. - 7 A CT A171? M LM I LM W P Garantirano dele l* bla # J im i £\ f I J so. Ix-Vlaje PC nnerelfc ceoih Tii rojak VICTOR NAVINSEK, 331 Greeve SI., G0NEMAU6H, PA. ORISRČEN smeh je naj-boljše zdravilo sveta. Če ste otožni, zamišljeni — se prav na široko zasmejte — pa boste takoj ozdravljeni. Knjiga [Peter Zgaga vam povzroči smeh, kadarkoli pogledate vanjo. Ena knjižica za 50 centov vam bo trajala za vedno. Izrezi te to kupon prideaite petdeset centov \ znamkah ter ga pošljite: Slovemc Publishing Co., 82 Oortlandt St., New York. Cenjeni: Za priloženih, petdeset centov v znamkah mi pošljite knjigo "Peter Zgaga." Ime .................................... Naslov ................................. DrzJivii * GLAS NAHODA, 20. JUL. 1921 SKRIVNOST ORCIVALA. BOMAH. t f > Francoski spisal Emile Oaborian. — Za O. H. priredil O. P. 41 (Nadaljevanje.) Bila je kol zadeta od strele od tega njegovega odgovora. Do takrat je imela še vedno iskrico upanja. Mislila je da jo bo vsaj skušal potolažiti, varati Pridejo časi, ko je varanje največje laskanje. Xe, — on ji je priznal. Ni vedela, kaj bi rekla. Tremorel ji je pričel na to pripovedovati o motivih, ki so ga do-\edli do njegovega postopanja. Rekel je. da ne more za večno živeti na Valfeji. Kaj more on, s svojimi navadami in okusi, storiti s par franki na leto? Star je trideset let ter more sedaj ali pa nikdar misliti na svojo bodočnost. Gospod Curtoa bo dal svoji hčerki en mi-ljon in po njegovi smrti bi dobila še več. Ali naj pusti iti to priliko mimo? On se lualo briga za Lavreneijo ter ima v mislih le njeno doto. Prav nič ni >kus«J prikrivati svoje podlosti. Postavljal se je z njo ter govoril o tem zakonu kot o kupčiji, v kateri je dal svoje ime in svoj naslov zameno za bogastvo. Berta ga je prekinila z zaničljivim pogledom, — - Nehaj vendar. — je rekla. — Ti ljubiš Lavreneijo. On bi rad protestiral, kajti v resnici je ni maral. — Dosti, — je nadaljevala Berta, — kaka druga ženska bi ti cčitala, a jaz ti enostavno pravim, da ne bo iz tega zakon nič. Veruj mi ter pusti stvar na miru. Nikar me ne prisili k dejanjem. Odšla je ter zaloputnila vrata za seboj. Hektor je bil ves divji. — Kako postopa z menoj, — si je rekel. — Ravnotako kot da bi kraljica govorila s svojim sužnjem. Aha, ona noče, da bi se jaz poročil z Lavreneijo! PostaJ je zopet hladen ter pričel resno razmišljati. Če ustraja pri j oroki. ali ne bo Berta izvedla svojih pretenj ? Očividno. Vedel je namreč preveč dobro, da je ena onih žensk, ki se ne ustavijo pri nobeni stvari, katerih ii" zadrži noben premislek. Uganil je. kaj bo storila na temelju nekega prepira, ki ga je imela z njim radi Ženi. Ona je rekla : — Priznala bom vse So v res i ju in bolj bova zvezana skupaj s sramoto kot z vsemi eerimonijami cerkve. To je bil gotovo način, katerega bi se p os In žil a, da prepreči zakon, katerega je tako sovražila. Tremorel pa se je tresel vspričo misli, da bi vedel Sov resi za vse. — Kaj bi »toril. — si je mislil. — če bi mu Berta povedala vse? Ubil bi me takoj. — v>aj to bi storil jaz na njegovem mestu. Vzemimo, da bi tega ne storil. Prišlo bi do dvoboja in če bi ga jaz ubil, bi moral zapustiti deželo. Zakon bi bil na vsak način preprečen in Berta bi še vedno visela na meni. Nobenega izhoda ni videl iz strašnega položaja, v katerega je spravil samega sebe. — Čakati moram. — si je mislil. Čakal je ter hodil tajno k županovim, kajti v resniesi je ljubil Lavreneijo. Čakal je, prevzet od bojazni in omahujoč med pozivi Sovresija ter pretnjami Berte. Kako strašno je črtii to žensko, ki ga je držala, ki se j;a je oprijemala kot klop! Nobena stvar ni mogla vstaviti njene divje trmoglavosti. Imela je eno fiksno idejo. Mislila je. da bo potolažena. ko bo Ženi odpuščena. Bila je napaka. Ko ji je Hektor rekel: — Berta, nikdar več oe bom videl Ženi, — je ona ironično odgovorila : — Gospodična Curtoa ti bo zelo hvaležna. Onefra večera, ko je šel Sovresi prek odvorišča, je zapazil pri vratih nekega berača, ki mu je dajal znamenja. — Kaj hočete, moj dobri mož? Berač se je ozrl naokrog, da vidi, če kdo ne prisluškuje. — Prinesel sem vam pisemce, — je rekel hitro in pritajeno. — Dobil sem naročilo, naj ga izročim le vam ter vas prosim, da ga pre-čitate, kadar boste sami. , Položil je skrbno zapečateno pisemce v roke Sovresija. •— Pisemci prihaja od lepe deklice, — je dostavil ter pomežknil z očesom. Sovresi je obrnil hrbet proti hiši. odprl pisemce ter čital: Gospod: Storili boste velike uslugo ubogi in nesrečni deklici, če boste prišli jutri v hotel La Belle Image v Corbeil, kjer bo čakala na vas celi dan. Vaša ponižna služabnica ...... Ženi F... V pisemcu je bil tudi pripis: — Ne črhnite niti beseliee o tem grofu Tremorelu. — Aha, — si je mislil Sovesi, — tu je nekaj omake za Hektorja Slabo za njegovo poroko. — Rekli so mi, gospod. — je rekel berač, — da bom dobil od govor. — Reci, da pridem, — je rekel Sovresi ter vrgel beraču frank. f »v . Sedemnajsto poglavje. Naslediji dan je bil mrzel in meglen. Megla, tako gosta, da ni mogel človek razločiti predmetov na razdaljo desetih korakov, je visela nad zemljo. Sovresi je po zajutreku vzel ivojo puško ter poklical pse. — Grem v Moprevoar gozd, — je rekel. — Čudnai deja, — je pripomnil Hektor. — V gozdu ne boš videl niti konca sA-oje puške. — Nič ne stori, mogoče pa bora vseeno zadei na kakega fazana. To je bila le pretveza, kajti Sovresi. potem ko je zapustil Valfeji, je odšel naravnost po poti v Corbeil, in pol ure pozneje, veren svojo obljubi, je vstopil v hotel La Belle Image. Ženi ga je čakala v veliki sobi. ki je bila ^ edno reservirana za-r.jo, odkar je postala reden gost v hiši. Njene oči so bile rdeče od solz, katere je bila prelila v zadnjem času. Bila je zelo bleda in iz-riučene poteze so kazale, da ni nič s*>ala. Njen zsjutrek je stal še nedotaknjen na mizi v bližini kamina, v katerem je plapolal vesel ogenj. Ko je stopil Sovresi v sobo, je vstala, da ga pozdravi in podala mu je roko. — Hvala vam, da ste prišli, — je rekla. — Zelo dobri ste. Ženi je bila le dekiea in Sovresi je zaničeval deklice. Njena žalost pa je bila tako odkritosrčna ter je bila videti tako globoka, da jt bil ginjen. — Vi trpite, madama? — je vprašal. — Ah, zelo, zelo. Solze so ji stisnile vrat in pokrila si je lice z robcem. — Prav sera uganil, — si je mislil Sov res. — Hektor jo je zapustil. Sedaj moram ublažiti bolest ter vendar preprečiti bodoče se-ftanke med njima.___ _ Zapadna Slovanska Zveza USTANOVLJENA 5. JULIJA 1908 INKORPORIRANA 27. OKTOBRA 1908 WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION Glavni sedež: Denver, Colorado. eLATNI ODBORI w n Mwarnvr johh rano. 44» wuh. at, Dm, cm*. Podpredsednik: JOHN FAJDIGA, Bok 83, LMdvO% CM*. Glavni tajnik: FRANK SKRABEC. 4822 Wash. St. Denver, Colo. Saplanlkar: ROBERT BOBLECK, Sta. B, Pueblo. Ooio. Glavni blagajnik: JOSIP VTDETIČ, 4486, Lopa St., Denver. Oote. Zaupnik: FRANK ZAITZ, 814 W. Oeetnat Bt, Leadvlla. Oote. NADZORNI ODBOR i Predsednik: JOHN GERM, 817 East C. St. MTTRAIBT. KAPSCH. 808 N. Spruce SL, Oolo. Bpglsas. Gola. 1" GBORGR P AVLAKO YIGH, 4717 Grant SL, Denver, Gain. I ~ POROTNI ODBORf Predsednik: ANTOI7 KOCHEVAR, 1206 Berwind Aia. Pnetolo, Oda JOHN KOCMAN, 1263 Mahren Aia, Pueblo, Oolo. FRANK CANJAK, 800-801 — 48 Avfe, Denver, Gole. / ZDRUŽEVALNI ODBOR: Predsednik: FRANK BOTRt ML 2, Cok 182, Pnebln. Odi, / FRANK MARTIN JAK, Baz 200, Ely, Mtnn ^ PETER GRSHR&U 4464 WOk Bt, Denver. Oris A _ VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. R. S. BUBKRTT, 4487 Washington Bt, Denver, Oola BLAB NARODA, 82 Oortlanftt Street Hew York. WL T. Vse denarne In ves uiadna stvari se po6U?aJo na gL taj- nika, prttolfte na predsednika gL nadsornega odbora, prcplrne eedeve Vs aa nredsednlks glemess mnutnusn odbore Zastopniki "Glas Narodi" kateri so pooMaBT^il iinSfcall ted ilno aa dnevnik "Glas Naroda"*. Vsak sastopnSk iada potrdilo aa stoto, katero Je prejel In Jih rojakoae pripo ročamo. Varočnlna na "Glas Naroda" Je : Za celo leto 86.00; as pel leta 1*J0Q\ ta stirl ssesece 82.00; en Mit led M ffO ■inn Frenrli.e, Osti Jacob Lorda Oenver, Frank Skrabs*. PneUn, Cafta.: Peter Culls. John Gen, Frani Janeeh In A. Kochevar. Ul^Oda: Laot* GoeteUe. limiraet. Cele.: Math. Karc4J. ladjanapsha, bed.: Alois Cttntsn, Ind.: Lambert Bolskar. tarara, DL _ OUcnge, DL: Joseph Bostld, Joseph BUsh h Joseph BesdHL Mlet, DL Frank BamMch, Frank ts«W In John Zeletel Usensteh. DL: Frank Angwda Ln Balle. DL Matija Konv. Verth Chicago. DLf Anton Kobal In Math. Ogcta. M Chlengew DLx Frank Gbim Springfield, DL: Matija Barbori«. Wnnkegan, DL: Frank Petkov8eK. Franklin, Kans. In okolice: Frank Leakork. Prantenae, Kansas: Rok Firm. ttnge, Kansas: Mike PenHL iitsmlUer, Mi.: Frank Vodopivaa. Ghlshoftm. Mien.: Frank GovBa __ Calumet, Mhfa.: M. F. Kobe In Pavel Behalta toieth, MHoi: tools Govda Gilbert Minn.: L. VeseL dlbbing, Mtaai Ivan PovBe. Virginia. Minn.: Frank Hroratlah. Oy. Blinn.: Frank Govds ln Jesegh J. Peafca 4t Lools, Blew: Mike Grabrlan. e&at Helena, Minil Frank Hrellr. ■■rent Falls, Bfentannf Math. Urlb. Klein, Mentann: Gregor Zob—. Gewanda, N. 1.: Kari Sterntta. Little Fab. N. It Frank Masla. Sarberten. Ohio: i A. Okolish, F. Poje ln Albl Poljanec. CeUinweed, Ohio: Math. Slapnlk. Cleveland. OUs: Frank Sakser, Charles KuihB in Jakob Reenlk. Lernln, OUs: Lools Balast J. Knm8e ta 1 Ostanek. Nlles, Ohio: Frank KogovdeC. Anton K*ki»IJ. Ore t en Ctty, Oregon I M. Justin. Frank Jskle. Lonls Hribar« Rnnghten, Pn.: Anton IpaveC (hl^ifaM^ PlBbo John Dandu« Cenwnsngh, Pn.: Ivan Pajk Is TM RovaadK. Clnrldge. Pn.: tfor. uam* rat Expert Pa.: Fereet Ctty. Pa: Mat Kamln. twmO, Pa: Jerry Okon, ; fa^crlal, Pn.: Valentine rusil Greenebnrg, Pht Frank Naval. Irwin, Pa: Mike PtTiC . , John Polane. Lasem* Pa:^^ Sk Maeek In Bui Ph aD flitdnrt, Pa: U. Jakobich. z. Jaksha, Vina Arch in L Msgister. ^ " riLwI(Bn Anton Hioa Mil Greek, Pat Frank OcMhn. West Newten, Pas Joseph Jona WfeBs VaRep* Fat -- Janj pas« . !i iiJL U - ADVEBTISEMENT8, Prijel je jokajočo Ženi za roko ter nežno potegnil robec z njenega obraza. — Le pogum, — je rekel. Dvignila je svoje solzne oei ter rekla: — Torej veste? — Jaz ne vem ničesar, kajti kot ste me prosila, nisem ničesar rekel Tremorelu. Lahko pa si mislim, kaj je na celi stvari. — Nkdar več me ne bo videl, — je mrmrala Ženi. — Zapustil me je. Sovresi je zbral skupaj celo svojo zgovornost. Prišel je trenutek, ko je moral biti prepričevalen in očetovski. Pomaknil je stol Uižje ter sedel. — Dete moje, — je rekel. — prišel je čas, ko se je treba vdati. Ljudje niso vedno mladi, saj veste. Pridejo časi, ko je treba poslušati glas razuma. Hektor vas ni zapustil, temveč uvidel potrebo, da si zagotovi svojo bodočnost ter stav isvoje ivljenje na družinski te-mel.j On občuti potrebo pravega doma. (Dalje prihodnjič,) ADVERTISEMENTS. V odgovor. Ponovno naznanjamo vsem rojakom ln rojakinjam, da prave Elgin garantirane možke in ženskne ure čisto slate prstane, verižice, priveske in vso drago zlatnino ter demante; dalje prave glasne svetovne COLUMBIA GRAMOFONE in SLOVENSKE PLOŠČE prodaja in razpošilja po celi Ameriki znani Vaš slovenski večletni trgovec z zlatnino IVAN PAJK, 24 Main St^ Conemaugh, Pa. Pišite mu po cenik, pošlje ga Vam brezplačno. Frank Sakser State Bank | 82 Cortlandt Street, New York " [■GENERALNO ZASTOPSTVO Jadranske Banke in vseh njenih podružnic. JagoHaviJa: Beograd, Celja, Dubrovnik, Kotor, Kranj; ZJubljana; Maribor, Metkori«, Barajgvo, Split, ilbenik; Zagr*. Italija: Trst, Opatija, Sata. Hodka Avstrija: Dunaj. Izvršuje hitro in poceni denarna izplačila v Ju-slaviji, Italiji in Nemški Avstriji. Izdaja čeke v kronah, lirah in dolarjih plačljive na vpogled pri Jadranski banki v vseh njenih podružnicah. * r Prodaja parobrodne in železniške rožne listke na vse kraje in aa vse črte. Izstavlja tudi čeke plačljive v efektivnem zlatu pri Jadranski banki in njenih podružnicah s pridržkom, da se izplačajo v napoleonih ali angleških šterlingih, ako ni na razpolago ameriških dolarjev v zlatu. Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanro-dno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi za one, ki se bodo posluževali naše banke. Slovenci, prijatelji ta ponavald nafta banka bp vljudno naproieni, da oposorijo na ta asi oglas svoj« nanos is Hrvatska, Dalmadj* Istra, Goriika in Omogoča, FRANK BAlfflKE STATE BANK FRANK SAKSER, predsednik. _______________________ KRETANJE PARNIKOV unij PRIBLIŽNO ODPLU JXJO IZ NXW TORKA. SAXON 1^. SS lull. — Cherbourg ' BELVEDERE 91 aua. — Trat AMERICA 26 Juil. — Cherbourg N. AMSTERDAM 13 avg. — Boulogne LA TOiiRAINE gi lull. — Havre I KROONLAND 13 avg. — Cherbourg FINLAND 23 juli. — Havre ! BERENGARIA 18 avg. — Cherbourg MOCHAMBEAU 25 Juil. — Havre NOORDAM 20 avg. — Boulogne AQUITANIA 26 Juli. — Cherbourg OLYMPIC 13 avg. — Cherbourg PARIS 27 juil. — Havre LA SAVOIE 13 avg. — Havre PESARO 27 juil. _ Geno. LEOPOLDNA 16 avg. — Hi^rt MONGOLIA 28 juli. — Cherbourg PARIS 17 avg. — Havre POTTEROAM 30 Juli. — Boulogne LAPLASD 20 avg. — Cherbourg avc. — Havre avg. — Trst WASHINGTON 3 avg. — Cherbourg LA TOURAINE 90 ROUSILLON 2 avg. — Havre ITALIA 23 ADRIATIC 3 a«g. — Cherbourg AQUITANIA 23 avg. — Cherbourg LAFAYETTE 3 avg. — Havre AQUITANIA 23 avg. — Cherbourg ARGENTINA 4 avg. — Trst AMERICA C4 avg. — Cherbourg FRANCE 4 avg. — Havre pranCE 25 avg. — H avre avg. — Tret CALABRIA 6 avg. — Trst PRES. WILSON 27 RYNDAM 6 aug. — Boulogne FINLAND 27 avg. — Cherbourg MAURETANIA 11 avg. — Cherbourg AMERICA 27 avg. — Cherbourg IA LORRAINE 8 avg. — Havre ADRIATIC 31 avg. — Cherbourg ZFELAND 6 avg. — Cherbourg WASHINGTON 3 sept. — Cherbourg CANOPIC 9 avg. — Genoa ROTTERDAM 3 sept. — Boulogne BOURDONNAIB 9 avg. — Havre OLYMPIC 3 sept. — Cherbourg CANOPIC 9 avg. — Genoa MAURETANIA 6 sept. — Cherbourg Glede cen a vozne listke ln vae druge pojamilr, obrntte ae aa rrrdka HANK SAKSER STATE BANS 62 Cartlaadt 9L. New York. AlblD UaS« MAIL COMPAWYC Direktna služba. Iz New Yorka in Boatona v Napoli In Oewov«h Kart« do Palarma In Meslne. VELIK PARXIK NA L>VA VIJAKA- POCAHONTAS" odpluje sredi julija Cene za Na^olJ ln G«novo: Kabine »160 naprej. S razred $95 lu »6 voj. davka. IZ BORNA SJLUŽtiA — KRASNE v.DOBNOSTI-Oddalak za potnik«: 46 BROADWAY. NEW YORK. Oddelek za prtljago: 120 BROADWAY. NEW YORK. V JUGOSLAVIJO Hitre zveze z vsemi točkami v Jugoslaviji. Dobra in zadostna hrana. Zaprti prostori. Velik prostor na krovu. Vse udobnosti modernega parnika. Red Star £ine Odplutje vsak teden Pomol 58—62 North River. New York NAREDBA GENERAL. JUGOSL. KONZULATA KROONLAND ICELAND LAPLAND FINLAND GOTHLA SAMLAND Antv«vpen Cherbourg "Plymouth NO( Hamburg. D i Libava, Gdansk V 1 (Samo 3. rdzr^d.) 13. avg. 6. avgusta 20. avg. 23. Jullta I 30. Jul!, sept. ^ American Link MANCHURIA', Hamburg pre- > ^ ko Cherbourga / 25. avg-MONGOLIA (v Vipo. Cherbourg Hamburg in Gdansk) 28. Juil. M IN NEK AH DA tn^^z I Gosulich črta S Direktno potovanj« t Dq< j brovnik (Gravosa) in Trst. d ARGENTINA .....• C *T|uU p PRES. WILSON .. 27. srgnsta jj| Cene za Trst in Reko ao: S $100 in $110. 5 Patom listkov Izdanih za vaa kra« K 1« v Jugoslaviji ln Srbi 11. m Razkošna ugodnosti orvega. druga-J aa In tratjeo* razrada. 9 Potniki tretjega razrada dobivala Ž orazolaSno vino. . phelps brother^ co. R Paaaanoor Daoartment ^ 4 West Street Mew York Največji, najhitrejši parnlkl na svetu. Izborna postrežba rotnlkam. V vašem mestu all bi'ilnl la lokal. nI agent« V JUGOSLAVIJO. RUMUNSKO IN MADŽARSKO. BOLGARSKO. CALABRIA 6. AVGUSTA Vozni list za Dubrovnik. Trst aH Reko $100. Vojni davek »5.00. Preko Cherbourga: AQUTTANIA .......... K. julija MAURETANIA ........ 11. av*. HAMBURG NARAVNOST Z NOVIMI PARNIKJ O&DUNA........30. julija ORBITA .......... 13. avg. OROPESA ........ 27. avg. Zaprte kabine aa ženske in otrok«. THE tOTAL MAIL STEAM PACKET CO. 26 Broadway New York all lokalni potniSkl agentL Willi. Pa.: J, PetenMll. _ SLJ Holland-America Line Potovanje v Jugoslavijo preko Boulogne, Sur-Mer in Rotterdam. Vsi parnikl, ki odplujejo Iz New Yorka so na dva vijaka. ROTTERDAM.......30. julija RYNDAM .......... 6. avguste NEW AMSTERDAM .. J 3. av*. NOORDAM........30. avgusta Vsi parniki imajo za tretji razred sobe za 2. 4 ln 6 oaeb. Cena asa 3 razred iz New Torka do Ljubljane |100, do Zagreba *101 ter $5 vojnega, davka. Za pojasnila in cene vprafiajte pri: HOLLAND-AMERICA LINE 21-24 State Street New York iV^UV^liVV^ kVi^IlV/KS S ADVERTDSEME2IT8.