Leto LXXTV^ št. & Ljubljana, torek 25* februarja 1941 Cena Din L— Izhaja vsak dan popoldne ls»sems1 nedelje ta Trst a Din 2, do 100 vrst k Din 2.50. od 100 do 800 vrat A Dte t« večji ____________ r_ rrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, Lnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« Tel J a mesečno ▼ Jugoslaviji Din 14-—, sa taoa—I Ki Dtn UREDNIŠTVO Df UPBAVNMTVO LJUBLJANA« Knailjeva aBea it. i a-a. 81-34, 81-88 ni si-ne Podralnlaa: MARIBOR, Orajaki trg *L T — NOVO MBSTO, I^efctjaaaka četa, telefon It 96 — CELJE, eeljako uredništvo: Strosamaverjeva ulica 1, telefon iL 65; podružnica uprave: Kocenove oJL a, telefon it. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Komikov trg & — Postna hranilnice t Ljubljani *L ao.35L Položaj v Bolgariji se ni zboljsal igleži zapuščajo Sofijo - Tudi angleško poslaništvo bo odšlo iz bolgarske prestolnice Priprave za prihod nemške vojske se nadaljujejo London, 25. febr. s. (Reuter). Cepiav v zadnjih urah v Bolgariji niso nastopili novi važnejši dogodki, izjavljajo na odločilnih angleških mestih, da se položaj v Bolgariji ni zboljšai. Sofija, 25. febr. AA. (Štefani), člani angleškega instituta v Sofiji so včeraj zjutraj odpotovali v Carigrad. Po poročilih s pristojne strani se bo v teku tega tedna umaknilo rudi angleško poslaništvo. Sofija, 25. febr. s. (Reuter). Priprave za prihod nemške vojske v Bolgarijo se nadaljujejo. Opaženo je bilo zlasti, da posebni oddelki bolgarske delovne službe vrše z vso naglico popravila na najvažnejših cestah, predvsem na cesti, ki pelje iz Sofije proti severu. Popravila nadzorujejo nemški gradbeni strokovnjaki. Načrti za ta popravljalna dela so bili izvršeni že pred več tedni, vendar so se popravila zaradi snega zakasnila. Sofija, 25. febr. s. (Columbia BS). Po vsej Bolgariji so bili v večjih mestih izdani ukrepi za zatemnitev. Kam bo šla nemška vojska po prehodu čez Dunav Ankara, 25. febr. AA. (Reuter). Po razgovorih, ki se vodijo na temelju sem prispelih glasov, je možno, da bi nemške Čete po prehodu čez Dunav dospele do grške meje. pri Kuli, 75 milj od Soluna, če bodo krenile preko Strune In Mesta. Mostovi v severni Bolgariji so bili podprti in pojačani, da lahko vzdrže večja bremena, na podlagi česar sklepajo, da utegr-nejo Nemci uporabiti tudi velike tanke. Smatrajo, tudi, da bi Nemci lahko poslali svoje čete proti jugovzhodu v smeri Malega Trnovega, kjer bi dospele do glavne koncentracije bolgarskih čet vzdolž turške meie. Turški in grški poslanik pri Churchillu London, 25. febr. s. (Reuter) Ministrski pred Sredn ilc Churchill je včeraj sprejel v svojem kabinetu turškega veleposlanika in gr^keca poslanika pri angleški vladi. Zvedelo se je, da je ob tej priliki Churchill obvestil oba poslanika v podrobnostih o misiji zunanjega ministra Edena m šefa imperialnega generalnega štaba Dilla na Bližnjem vzhodu. Prav tako- je Churchilli obema poslanikoma pojasnil nadaljnje angleške strateške načrte v Sredozemlju. Obenem je izrazil Churchill grškemu poslaniku ponovno svoje občudovanje za junaško borbo, ki jo vodi grški narod. Turski protest Carigrad, 25. febr. s. (Reuter). Vplivni list >Jeni Sabah« kritizira udejstvovanje nemške propagande v zvezi z bolgarsko-turško nenapadalno deklaracijo. List ironično izraža zahvalo nemškemu poslaniku v. Papenu, da se tako zanima za turške zadeve. Protestira pa, da skuša nemška propaganda prikazati bolgrarsko turško izjavo kot zmago nemške diplomacije. List opozarja, da Turčija nikdar ne bo prelomila obveznosti svojih pogodb, tudi če bi JU to koristilo. Politične aretacije v Sofiji Sofija, 25. febr. s. United Press poroča, da je bolgarska policija včeraj zopet aretirala S oseb, in sicer 4 vodilne Člane zemljoradničke stranke in 4 voditelje makedonskega pokreta. Uradno poročilo pravi, da so bile te aretacije izvršene v interesu Javne varnosti. Zadnje dni je bilo izvršenih v Bolgariji Se več drugih aretacij iz političnih vzrokov. Aretiranci so bili menda odpremljenl v posebna koncentracijska taborišča. Tatvina v angleškem konzulatu Sofija, 25. febr. AA. (Štefani). V poslopju angleškega konzulata v Sofiji je bila izvršena večja ta vina. Ukradena je bila ročna blagajna, v kateri so bili razni dokumenti in vrednostni papirji. Uradno poročilo o incidentu v Sofiji VFashington. 25 febr. a (Asa Press) Ameriški poslanik v Sofiji Earl je poslal beda j svoji vladi uradno poročilo o incidentu, ki se mu je primeril v soboto zvečer v neki sofijski restavraciji. Pos!anik je narcčifl godbi. n, I ' f > W i tf> r f *r * l \ . * * \ t. + • -r ^ \ % * i. jt j j a a , i* Resolucija naših in bolgarskih gospodarstvenikov Beograd, 25. febr. AA. Predstavniki bolgarskega in jugoslovenskega gospodarstva organizirani v Bolgarsko jugoslovenski gospodarski zbornici v Sofiji ln v Jugoslovanski oolgarskJ gospodarski zbornici v Beogradu, so na svojem prvem rednem skupnem sestanku, ki je bil 23. m 24. februarja 1.1. v Beogradu, prezreti s čustvi bratske solidarnosti in željami za napredek medsebojnih gospodarskih odnašajev razpravljali o vseh važnih vprašanjih, ki se nanašajo na gospodarsko sodelovanje med obema državama Svoje želje in potrebe glede tega so iz- razih v resoluciji, ▼ kateri so obrazložili predloge ln zahteve gospodarstvenikov glede napredka medsebojnega trgovinskega prometa, sodelovanja gospodarskih m zadružnih ustanov, glede sodelovanja obrtništva in izmenjave obrtniških surovin ter proizvodov m glede sodelovanja strokovnih, inženirskih organizacij ter ustanov Tudi o tem, kako bi se pospešil medsebojni turistični promet ln Je bilo glede tega predlaganih nekaj predlogov. Zadnja točka resolucije Izraža upanje, da bodo vsi predlogi naleteli na popolno raz umevanje pri odločilnih člniteljlh « obeh državah ln da se bodo v najkrajšem času uresničili v dobrobit obeh bratskih ln v srečo ter mir vsega Balkana. Angleški letalski napad na Addis Abebo Angleške čete zosedle dve važni postojanki v Italijanski Somaliji v Abesiniji pa Alamat Na bojišču v Eritreji so se Angleži približali s severa na 30 km Kerenu Kairo, 25. febr. a (Reuter). Poveljstvo angleškega letalstva v Adenu javlja: Bombniki angleškega vojnega letalstva so izvedli nov napad na Addis Abebo. Povzročena je bila obsežna škoda na zgradbah na tamkajšnjem letališču. Prav tako so angleška letala napadla transportne kolone v ozemlju pri I>essieu ln Alamatu. Povzročena je bila znatna škoda na sovražnih motornih vozilih, pa tudi vojaški oddelki so bili zadeti. Vsa angleška letala so se vrnila ste h operacij. Kairo, 25. febr. s. (Reuter). Včerajšnji komunikeji iz Kaira in Nairobija so javili, da so angleške čete v Italijanski Somaliji zasedle važni postojanki Dželib in Marge-ri to. Dželift Je bil zavzet že v soboto po močnih bojih. Sedaj napredujejo angleške čete ob levem bregu reke Džube na vsej fronti. Italijanski protinapad na eno izmed mostišč se je ponesrečil. V angleških vojaških krogih opozarjajo na važnost zavzetja Kismaje tudi zato. ker so s tem Italijani izgubili svoje edino letališče v južni Somaliji. Odslej lahko Italijanska letala operirajo samo še z letališč nad 300 km dalje proti severu. V Abesiniji so se angleške čete znova približale Gondaru ter so zavzele Alamat. V Eritreji je bilo te dni posebno aktivno angleško ln južnoafriško letalstvo. Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja, da bombniki neprestano napadajo Keren, Asmaro in Guro. Letala se po večkrat na dan dvignejo z novimi tovori bomb s svojih oporišč. Južnoafriški lovci so posebno uspešno napadli letališče v Mak ali v Eritreji. Osem italijanskih letal, pet bombnikov ln tri lovska letala, je bilo pri tem uničenih. V letalskih bitkah so bila sestreljena tri nadaljnja letala med njimi dva bombnika V operacijah kopne vojske v Eritreji je posebno važno nadaljnje prodiranje angleške kolone s severa, ki se Je približala Korenu že na približno 80 km ter Je ▼ borbi z Italijani prt Kubknbu. Medtem se angleška vojska zapadno od Kerena Se dalje pripravlja za odločilni napad na mesto. Francoska svobodna vojska na bojišfib Kairo, 25. febr. a Svobodna francoska agencija AFI javlja: Takoj po svojem prihodu v Egipt je angleški zunanji minister Eden posetil vrhovnega poveljnika svobodne francoske vojske na Bližnjem vzhodu generala Catrouxa ter mu je Čestital k velikim uspehom svobodne francoske vojske. Eden ove čestitke so bile v obliki posebnega dnevnega povelja sporočene vojski. Svobodne francoske čete v vzhodni Afriki in na Bližnjem vzhodu so sedaj v akciji na štirih frontah. V Libiji so svobodni Francoal učinkovito sodelovali v vseh dosedanjih bitkah. V južni Libiji so puščavski oddelki ponovno uspešno napadli italijanska letališča in oporišča, preko katerih je bila vzdrževana zveza med Italijo ln Abesinijo. V Abesiniji operirajo oddelki znamenite francoske kolonialne konjenice _ Spahijev v podporo vojske »abesinskih patriotove. Sedaj so svobodne francoske čete v akciji tudi še na četrti fronti, v Eritreji. O prihodu svobodnih francoskih čet v Eritrejo poročajo naslednje nove podrobnosti: Oddelek je krenil na pot lz Forta Lani v Francoski Ekvatorski Afriki že sredi decembra ter je rabil več tednov, da je skozi 1600 km puščave prispel v Sudan. Oddelek vodi neki francoski polkovnik, ki je šele v novembru pribežal lz Francije ter se pridružil generalu de Gaulleu. Preje je ta polkovnik sodeloval ▼ francoski C komisiji za Izvajanje premirja. Ko Je oddelek pod njegovim poveljstvom prispel v Sudan, je bi na svojo lastno Željo po nalogu vrhovnega poveljnika angleške vojske v Sudanu generala Platta takoj poslan v Eritrejo. Angleške ladje so prepeljale francoske vojake lz nekega Sudan-skega pristanišča v Marso Taklal v Eritreji, kjer so pristali preteklo nedeljo. V oddelku je tudi skupina senegalskih strelcev. Angleške operacije v Sredozemskem morju ' Kafro. 25. febr. a (Beuter). Posebni Reuterjev Doročevalce Javlja, da Je gleško vojno brodovie izvedlo nove uspešne operacije v vzhodnem Sredozemlju Medtem ko an^LšKe v^ine .ad.c stalno Ščitijo promet ob Uoijsk: obali, ie ff.a.na sila angleškega sredjzenvsketca vcjn_*ga brodovja pravkar v štir^nevni vožnji spremila več lad jskih konvojev sk zi srednje Sredozemlje Ob te i priliki so angleške vojne ladje odbile več silovitih napadov nemških strmo^lavcev. ki so poskusili konvoje pot^Diti. Naoad: so bh izvršeni zopet v bi.zini mesta, kjer so Nemci pred mesecem napadli matic o ladjo za letala »IUu^trious*. Tokrat sd o priliki napadov zelo uscesio intervenirali angleški lovci in ni bila niti ena angleška ladja zadeta Associated Press dot ča. da je bilo celo pet nemških letal ob tej priliki sestreljenih. Angleško vojno brodovie ie ootem. ko je ladje iz konvoia spremilo v določano pristanišče. Izvedlo se ob^žno patr lino vožnjo skozd Sr3d^>--remlie Brodovje ie ori tem dospelo prav v bližino ita ijan ka obale, ne da bi naletelo na sovražno b O-dovie. Ves čas so bili vsi tonovi na angleških vejnih ladjah, od na j ve: jih do najmanjših, v pripravljenosti. V teku vožnje so nemška leta1 a zonet ponovno napadla brodovie. toda angleški lovci so vse napade odbili. Pri prvem napadu, ki so ga izvedli bombniki tipa Hein-ckeL ie bilo eno nemško letalo sestre! ieno in drugo noškodevano. Ostali n mški bombniki so se umaknili. Istega dne pa-noči se je približala angleškrm vojnim ladjam večia skupina nemkih bombnikov. Id pa napada ni izveila do kanca, čeravno je bilo vreme ugodno. Albansko bojišče Atene, 25. febr. a (At. ag.) Grški generalni štab iavlja v svojem snočnjem 111. vojnem poročilu: Omejena aktivnost patrulj in topništva Grško protiletalsko topništvo je seslreJlo dve sovražni letali. Atene, 25 febr. s. (Reuter) Pose bai Reuterjev pon čevalec na boiišcu v Albaniji iavlia da ie bilo včerai ves dan angleško letalstvo v Albaniii izredno živahno Od iutra do večera so aneie^ki b tmbiiki bombardirali sovražne postojanke v dolini reke Skumbe. pri Elba anu. pri Linu in Podradcu. ItaHisnska vojska ie bila v vseh teh predelih prt tekli teden zelo oia-čena. Eden irrnei italija~sVh bo^bnkov ki so ea zasledovala en^le^-a in grška lovska letala, se ie mora! zat č! nad nevtralno ozemlje Nevtra'-no protiletalsko topništvo ie Drisililo itnl:ianr,ko letajo da ie pristalo na n^vtra'nin tleh Posadka 6 letalcev ie bila internirana. Atene, 25 febr su (A«a&. Press.") Po gH&th infoTTnacviflh preprečujeta sneg tn dež razvoj večjih operacij na bojišču v Albaniji. Pač pa je zeflt aktivno letalstvo na obeh straneh. Grko protiletalsko topništvo ys včeraj na severnem sektorju bojišča sestrelilo italijan&k' bembnik. Posadka, ki so jo tvorili en aktivni častmk in 6 rezervnih častnikov, je bila ujeta Dve drugi italijanski letali sta bili v isti bitki poškodovani V letalski bitki v blizini morslce coale je bilo neko italijansko letalo prisiljeno, da se ie spustilo na morje. Grški motorni čoln je odhitel na pomoč ter je rešil 4 člane posadke. Nad srednjim sektorjem bojišča so grški lovci sestrelil; dve italijanski letali, neko drugo pa je bilo poškodovano. Angleška ponudba Grčiji Sofija, 25. febr. a (Columbia B. S.) Po informacijah tukajšniih diplomatskih krogov je Anglija ponudila Grčiji pomoč svoje kopne vojske, ki naj bi se izkrca-na grškem ozemlju. Grška vlada je baje to ponudbo odklonila, Drugi Zapadna fronta zaporedni nočni napad na Brest — Zmanjšan nemške letalske aktivnosti nad Anglijo London, 25. febr a (Reuter) Letalsko ministrstvo javlja, da so bembniki vojnega letalstva preteklo noč izvedli nov močan napad na doke v Brestu Bil je to že drugi zaporedni nočni napad na Brest, kjer imajo nemške podmornice eno svojih glavnih oporišč. London, 25. febr. a (Reuter) Letalsko m notranje ministrstvo javljata v svojem današnjem jutranjem komunikeju: Sovražna letalska aktivnost nad Anglijo je imela preteklo noč zelo majhen cb-seg. Nekaj eksplozivnih in zažigalnih bomb je bilo vrženih na razne izolirane točke, večinoma v vzhodni Angliji. Človeških žrtev ni biHo mnogo, toda v nekem mestu v vzhodni Angliji je bilo ubitih nekaj oseb in razdejanih nekaj poslopij. London, 25. febr. a (Reuter) Sovražna letala so, kakor poročajo nevinske agencije, preteklo noč napadla v glavnem vzhodno Anglijo ter vzhodni del Middflanda. Povzročene je bilo nekaj <3code na zgradbah in bilo je tudi nekaj človeških žrtev. Sovražna letala se- bHa nadalje opažena nad dolino reke Mersev ter je stopilo v akcijo protiletalsko topništvo. Do napada pa ni prišlo. Letalsk' alarm je bil tudi v Londonu, vendar bombe na prestolnico niso bile vržene. Vsi napadi so bili orne Joni na prvi del noči Nova francoska vlada Vichy, 25. febr. s. (Asa Press) Uradno porečejo, da je bila francoska vlada sinoči povsem preosnovana. Pod predsedstvom maršala Petama kot državnega voditelja, tvori vlado odslej samo pet oseb. ki imajo osem rosorov. Admiral Darlan ostane de nadalje podpredsednik vlade kake r tudi zunanji, notranji in mornariški mnister. General Huntzinger ostane minister za narodno obrambo. Pravosodno ministrstvo je prevzel Bathelemv. finančni minister p« je ostal BouthilieT. Poljedelski minister je Casšeaiuc- Poleg tega je vlada hner-jvala generalnega ravnatelja za gospodarska vprašanja Berncta a posebno nalogo da bo urejal vsa gospoda raka vprašanja z gospodarsko delegacijo komisije za izvajanje nemško francoskega premirja. Uradno poročilo posebej naglasa, da ostane nemško francosko sodelovanje temeljna osnova francoske politika Iznajditelj insulina smrtno ponesrečil Ottawa 25. febr. a (Reuter). Snočl le bilo uradno objavljeno, da ae Je o priliki letalske nesreče na Novem Fnndianda smrtno ponesrečil znameniti kanadski učenjak sir Frederick Banting. Bantinf Je bil z vojaškim letalom na poti is Kanade v Anglijo v neki važni misiji. O priliki nesreče so se ubili vsi trije potniki, edino pilot se Je reiil. Letalo so pogrešali ie več dni. Banting je bil rojen leta 1891. Kot mlad zdravnik se je udeležil svetovne vojne in se je odlikoval v bitki pri Cambraju. Leta 1919 je postal šef-zdravnik notranjega oddelka bolnišnice v Torontu. Kmalu na. to je pričel z raziskavanjem za zdravljenje sladkorne bolezni ter je leta 1922 iznašel insulin. Leta 1923 je za to prejel Nobelovo nagrado. Sedaj je Banting služil zopet kot prostovoljec v kanadski vof- 8 proslave 23letnice sovjetske vojske v Beograda Komandant Beograda armijski general Petrovič čestita ruskemu vojnemu atašeju generalu Aleksandru Georgijevfcen S a m o h i n u Danes se sestane sovjetski parlament Moskva, 25. febr. s. (Columbia B. S.). Danes opoldne se prične v Krrmlju novo zasedanje sovjetskega parlamenta — sovjeta nacionalnosti. Zvedelo se je. da bo imel predsednik sveta kom sa rje v in komisar za zunanje t zadeve Molotov govor, v katerem bo podal ; poročilo o notranjem in zunanjepolitičnem položaju. Na seji parlamenta bodo navzoči skoraj vsi tuji diplomati v Moskvi kakor tudi mnogi posebni poročevalci inozemskih listov. Za gospodarsko osamosvojitev Rusije Moskva, 25. febr. AA. Osrednji odbor stranke in svet ljudskih komisarjev SSSR, sklicujoč se na ukrepe 18 strankine kon-! ference sta sklenila, da bosta začela z delom splošnega gospodarskega načrta SSSR za 15 let tako da naj ta načrt zagotovi, da bo postavljeni cilj dosežen, ki obstoja v tem, da bi SSSR prekosila velike kapitalistične države glede proizvodnje (povprečno na vsakega prebivalca) surovega železa, jekla, kuriva, električne energije, strojev in drugih sredstev ter predmetov vsakodnevne uporabe. Proizvodnja premoga v SSSR Moskva 25. febr. AA. (Tass). Objavljeni so bili službeni podatki o proizvodnji premoga v SSSR v prvih 20 dneh februarja. Podatki dokazujejo, da je proizvodnja v tem času presegla vsa pričakovanja. Najugodnejše so številke za proizvodnjo v moskovskem področju v Kuznjeckem bazenu in v Srednji Aziji. Rusko švicarski gospodarski sporazum Moskva, 25. febr. a (Tass). Včeraj jo bil v Moskvi podpisan gospodarski sporazum med Sovjetsko zvezo in Švico. Sporazum določa, da bo Švica dobavljala R uli ji elektrotehnični material, turbine, generatorje, parne kotle itd., Rusija pa v zameno S vid žito in les, kakor tudi lesene proizvode. Sporazum določa dedje, da bo v prvem letu medsebojnega prometa znašala vrednost dobav z vsake strani 112,400.000 švicarskih frankov, v drugem letu pa 150 milijonov frankov* Sporazum bo veljaven, ko ga odobrita sovjetska in švicarska vlada. Sporazum sta podpisala za sovjetsko vi a do komisar za zunanjo trgovino Nikojan, za Švico pa vodja švicarske trgovinske delegacije dr. Ebracht Švicarska delegacija je nato že včeraj z beloruskega kolodvora odpotovala iz Moskve v Švico. Na kolodvoru so se poslovili od nje zastopniki komisariata za zunanjo trgovino. Moskva, 25. febr. AA. (Tass). Švicarska trgovinska delegacija je včeraj zapustila Moskvo. Na postaji so se od nje poslovili komisar Miličin, trgovinski ataše Sovjetske zveze v Nemčiji, Sivkov in šef protokola ljudskega komisariata za zunanjo trgovino. Macooka potuje v Moskvo? Tokio, 25. febr. a (Columbia B. S.). Po inrnormacijah iz dobro poučenih japonskih krogov bo zunanji minister Macu oka najbrže že v marcu posetil Moskvo in Ber lin. Pričakujejo, da bo o priliki obiska v Moskvi Macu oka podpisal sovjetsko-japon skd nenapadalni pakt* Napovedujejo, da bo krenil Macu oka na pot v Evropo takoj, ko bo zaključeno sedanje zasedanje japonskega parlamenta. Uradno vest o potovanju Macu oke v Moskvo sn Berlin Se ni potrjena, Stran 2 »SLOVENSKI HA ROD«, tortk. m. Mmr)i W*L mm; 46 Hitler napovedal nemško pomorsko ofenzivo V marcu in aprilu bodo nastopile nove netnifcs podmornice — Prvi odmevi monakovskega govora Momkovo, 25. febr. 1 V aiavnostni dvorani »tarega Hofbraukellerja (klet dvorne pivovarne), kjer je bila pred 21. leti z objavo strankinega programa ustanovljena nemška narodno socialistične delavska stranka, je včeraj govoril kancelar Hitler pred svojimi starimi borci. V svojem govoru je Hitler orisal narodno socialistični pokret in njegovo zgodovino, nato svojo borbo proti versajskemu diktatu, potem pa se je dotaknil italijansko-nemskih odnosajev, poudarjajoč, da Je ta zveza nerazdružljiva V nadaljnjem govoru je prešel na vojne dogodke in naglasai, da se bo borba na morju šele začela, Če§ da je Nemčija iz-vežbala dovolj moči za podmornice, ki bodo šele sedaj prav za prav nastopile-Poudarjal je, da so samo v zadnjih dveh dneh nemške podmornice potopile 215.000 ton sovražnega brodov j a, od tega samo v enem konvoju 125.000 ton. Na najhujše pa srn morajo Angleži pripraviti v marcu in aprilu. Hitler je nato orisal nemško gospodarsko politiko, ki odgovarja njenim gospodarakim in življenjskim interesom, nato pa vojaško silo Nemčije, ki Je največja na svetu. Nemška vojska je najmočnejša po številu in tudi najbolje opremljena. V zvezi s tem je Hitler poudarjal, da ni treba misliti, da bo morda v Nemčiji kdaj izbruhnila revolucija, ker Nemčija nikoli ne bo stradala kakor v svetovni vojni. Na koncu Je rekel, da trdno veruje v božjo previdnost in Je prepričan, da nemški narod, ki je toliko žrtvoval ln delal ne more biti premagan. Nemški narod Je moral prestati hude preizkušnje, zdaj je teh konec in s svojim trdim delom si Je LOi-don. 25. febr. s. (Reuter). Včerai je sprejel ministrski predsednik Churchill japonskega veleposlanika Sigernica, Izvedelo se ie. da 1e ob tej priliki ministrski predsednik obrazložil japonskemu veleposlaniku osnovna načela angleške politike slede na Daljni vzhod. Obenem ie Churchill izročil veleposlaniku odgovor angleške vlade na noto. ki jo je v začetku preteklega tedna poslal japansku zunanji minister Macuoka zunanjemu ministru Edenu. Kakor znano, je bilo srx]ročeno, da ie v tej noti ponudil japonski zunanji minister Macuoka svoje posredovanje v vojni med Anglijo ki Nemčijo. Odgovor, ki ga ie včeraj rndnstrski predsednik Churchill izročil, ne dopušča nobenega dvoma o tem. da je Angliia odločena nadaljevati vojno do zmage in da ne vidi nobene druge možnosti za zakl j u-Ček vojne. Ministrski predsednik Churchill bo že v kratkem, najbrže danes, v parlamentu prečital besedilo japonske note. kakor tudi odgovor, ki ga ie včerai izročil Tokio, 25. febr. AA. (Reuter). V Tokiu je bilo izdano uradno rxyročilo. da ie premirje med francosko Indokino in Siamom podaljšano za 10 dni. Poročilo pravi dalje, da so japonski posredovalci posred vali pri pogajanjih med francosko in siamsko delegacijo ter da so zaradi nekaterih točk. zaradi katerih se ie treba zapet posvetovati, zahtevali podališanie pogodbe o premirju, na kar sta obe strani pristali Nova ojačenja na Malajskem polotoku Singapor, 25. febr. s. (Columbia B. S.) Na poti na Malajski polotok so nova angleška in avstralska ojačani a. Cenijo, da bo prispela še cela nova divizija kopne vojske, približno 15.000 mož. Ajtgleškl državljani morajo zapustiti Mandžurijo Harbin, 25. febr. AA. (DNB). Vsi angleški državljani, ki bivajo v Mandžuriji, so dibi ukaz, na1 takol zapuste državo. Vsi, ki bi radi še naprei ostali v Mandžuriji, pa ostane i o tam na svojo lastno odgovornost. Ljubljana, 25. februarja Ljudskih sol je v banovini 875, to Je 4 več kot lani. Med njimi Je 13 zasebnih, S ambulantnih, 8 zasilnih in 6 specialnih (glu-honemnica v Ljubljani, zavod za slepe otroke v Kočevju, pomožni soli v Topolsčid). Poleg teh ljudskih sol je še 52 javnih in 0 zasebnih otroških vrtcev in 22 zavetišč (11 javnih in 11 zasebnih). V preteklem letu so bili ustanovljeni novi otroški vrtci na Kočevskem in na severni meji. Skupaj je v banovini 958 ljudskih ln njim sorodnih edini c, 13 pa jih je ustanovljenih, toda ne odprtih, ker niso pripravljeni prostori zanje. Teh 875 šol ima skupaj 4112 oddelkov. Učnih oseb je 4384, to je 52 več kot lani, med njimi 1527 moških ln 2867 žensk. Z ljudskih sol je dodeljenih drugam 280 oseb, zaradi nadaljnega studija pa ne po* uoujt 80 oseb. Vseh učnih oseb, U na poučujejo v svojih oddelkih, je pa 618. Svoj oddelek ima le 3866 oseb, ker je pa 4112 oddelkov, manjka se 246 oddelkovnlh učiteljev (lasi 228). To pomanjkanje bo trajalo ie nekaj **** zaslužil božji blagoslov. Ko bo prišlo povelje, bo marširala vn Nemčija. Antffisfcl popravcfc London, 25. febr. AA. (Reuter). Z mero-dajne strani izjavljajo, da ni točen odstavek Hitlerjevega oovera, ki nravi da is bilo v zadnjih 48 urah potopljenih 215.000 ton angleškega brodovia. Američki odgovor New York, 25. febr. s. (Columb a B. S) Današnji newyorski listi komentirajo v uvodnikih včerajšnji govor kanclerja Hitlerja. »Newyorx Times« omenjajo napoved, da bo nemška vojna mornarica s podmorni-škimi napadi skušala uničiti angleško bro-dovje ter pripominja da Hitler ni govoril o drugih nemških volaskih načrtih, list opozarja, da Hitler doslei še nikdar ni javno v naprei razložil nemških strateških načrtov. List piše: Hitler ie dej d. da razpolaga s silami za uničenje Angliie s tem da ji prereže pomorsko zvezo z Ameriko T~>da tudi Amerika ima k temu povedati jvro besedo! Mi proizvajamo za Anffliv> tonova granate, tanke in letala, ne nikakor nimamo namena, da bi bila ta orod'ikcija samo zato. da W ves ta tmter al Nemci potopili. Zediniene države marajo na- en ali drue način poskrbeti, da bo ameriški matpi^al AnglUo dosegel. »Newyork Herald T^bunec poudarja, da ie naiv^eiše za AnrrMjo v sed^nii voini. da nrHema v redu ve1;ke am *rl*5ke dobave vojnega ma*erhia Ce ^e ppvo7 te^a materiala v Ang,'ir» ne nosre^" bi bila vsa nosoeSena p^zvo-inia v Zedi-njefllh državah brez smisla Angleško vojno brodovje preiskuje Atlantik London, 25. febr. a (Reuter) Uradno poročajo, da operirajo močne edinice angleškega »domačega vojnega hrodovja« pravkar v Atlantiku, kjer iščejo sovražne vojne ladje. Angleškim vojnim ladjam pomagajo močne skupine letal. Doslej je bilo preiskanih že več tisoč kvadratnih kilometrov morske površine, ne da bi angleške ladje naletele na sovražnika. Operacije se nadaljujejo. Ameriška vojna industrija VVashington, 25. febr- AA. (Reuter). Od tri milijarde 851 milijonov dolarjev, ki jih je Roosevelt zahteval od kongresa kot naknadni kredit, bodo uporabili 292 milijonov dolarjev za povečanje proizvodnje vojnega materijala in 880 milj ionov dolarjev za letalstva \Vashington, 25. febr. a (Ass. Press). Na podlagi svojih izrednih pooblastil je ameriška vlada odredila, da morajo vse tvornice aluminija in tovarniških strojev ter orodja odslej priznati prednost naročilom za ameriško narodno obrambo. Ta odredba velja do 1. maja. To je prvič, da se je ameriška vlada poslužila pravice, da določa prioriteto glede industrijske proizvod nje. Angleški cttj v Indiji London, 25. febr. & (Reuter). Minister za Indijo Amery je govoril snoči po radiu. Hvalil je velike vojne napore Indije ter poudaril strateško in gospodarsko važnost sodelovanja Indije v vojni. O ustavnih problemih Indije je dejal, da kongresna stranka od leta 1935 dalje ne pristaja na noben kompromis, temveč stremi po gospostvu nad vsemi drugimi indijskimi skupinami. Cilj, ki ga zasleduje angleška vlada, pa ie, da bi Indija postala res svoboden in enakopraven član angleškega imperija, kar pa je mogoče edino na ta način, če bodo upoštevane pravice vseh narodnostnih skupin in razredov v Indiji. Edino na ta način bo Indija zavzela svoj prostor med evropskimi in azijskimi narodi ter bo pripomogla mnogo k sreči in miru človeštva. V vseli ljudakoSolskih edinieah je bilo 183.182 otrok, lani pa 5630 več. Ta padec je treba pripisati tudi Številnim predčasnim odpustom lz šol. V solo se ni vpisalo 939 otrok, med njimi 875 otrok zaradi telesnih ali duševnih nesposobnosti. Izdelalo ni 18.7% otrok, šolski obisk je znašal 89.3%. Treba ga bo vsekakor še Izboljšati. Močno ovira reden ln uspešen pouk pomanjkanje primernih šolskih prostorov in pomanjkanje učlteljstva. Pod vplivom svetovnih dogodkov in propagande so v nekaterih krajih tudi starši nedvomno slovenskega rodu priglasili svoje otroke za vpis v manjšinske oddelke. Oblast je otrokom odločila pouk, ki mu gre po njegovi narodnosti. Zaprta sta bila dva nemška manjšinska oddelka v Starem logu in Spodnjem Logu, odprt pa je bil drugI manjšinski oddelek v Mariboru sa katerega sa je priglasilo 81 otrok nem-Urin državljanov. V banovini je 48 drftavnm ln 8 zasebnih meščanskih šol. Vseh učencev ln učenk je v meščanskih šolali 10.817, ln sicer 5006 učencev m 5781 učenk, te Je 888 več kot lansko lato. Prirastek isfeasujejo is dršav-ne meščanske šola Na državnih meščanskih šolah poučuje 638 učiteljev in učiteljic. Ustanovljene so bile 8 nove realnu gimnazije e tem, da so se prva m tretja v Ljubljani ter realna gimnazija v Celju razdelile na dva zavoda, Sedaj je t bsncvlnl 17 državnih gimnazij, v katerih Je 8483 dijakov m 4326 *tj-v»»j skupaj 18408. V treh nedržavnih gimnaziju h, to Je v uršu-linski In mestni ženski v Ljubljani ter škofijski v št. Vidu Je v 28 oddelkih 382 dijakov In 630 dijakinj. V vseh srednjih po* lah skupaj je 8865 dijakov ln 4855 dijakinj. V obeh državnih učiteljskih šolah je 870 učencev in 333 učenk, v treh zasebnih učiteljskih šolah je pa 207 učenk. Ljudslca presveta V pretekli sezoni je delovalo 6 ljudskih univerz, najagilnejsa je ona v Mariboru, ki je imela 41 predavanj. V gledališčih v Mariboru, Ljubljani, Celju tn Ptuju je bilo skupaj 21 opernih, 11 operetnih, 51 dramskih premier tn 2 baleta. Vseh predstav je bilo v štirih gledališčih 688, prodanih vstopnic pa 227.034. Predstav je bilo 28 več kot predlanskim, obiskovalcev pa 6330 več. Gospodarsko stanje gledališč, zlasti Narodnega gledališča v Ljubljani, ki se mu je posrečilo dobiti večjo denarno podporo, se je znatno zboljšalo. Na 12 1. udskih odrih je bilo 196 predstav, Id jih je obiskalo 38.362 oseb. Kulturnih prireditev je bilo 1.1939 4150, v katerih se je udeležilo nad milijon ljudi, število prireditev ^e doseglo višek L 1936 in poslej naglo i ada. Narašča pa Število športnih Ljubljana, 25. februarja Tik pred pustom smo dobili uprizoritev nove VValter Kollove operete »Tri stare škatle« s predigro in v treh dejanjih. Nova opereta pa ima po dejanju in po glasbi prav solidno star značaj ter nas z vso svojo vsebino prestavlja v dobre stare čase. Banalni naslov nam je zbujal bojazen, ki se je izkazala neutemeljeno, saj je dejanje snažno, brez bedarij ln običajnih pretiravanj, brez človeških karikatur ln za lase privlečenih efektov. Nasprotno, dejanje je zgrajeno s krotko, prijetno okusnost-jo, značaji so zajeti realistično, vse dogajanje poteka mirno in dovolj naravno, čeprav kajpak v celem neverjetno, pa vendar prijetno veselo in zadovoljivo. Kollova opereta pa se tudi glasbeno izživlja v starih ljubkih oblikah, večinoma v valčkih, prikupno melodično, ne baš posebno izvirno in udarno, pa zelo čedno in spretno. Tako je opereta ali spevoigra publiki, Id je napolnila gledališče, vidno ugajala ter našla obilo hvaležnih poslušalcev m smejalcev. Pa saj je bila tudi uprizoritev v poznem biedermeierskem slogu po režiserju ing. Golovinu in dirigentu Demet. Žebretu igralski in spevno kakor tudi orkestralno polno zadovoljiva Inscenator ing. Franz je dobro uporabil stare dekoracije in prispeval zanimiv pogled na pročelje in cerkev sv. Petra z njeno nekdanjo bližnjo okolico. Vse dejanje iz boljše meščanske ln oficirske družbe je namreč po prevajalcu N. stritofu spretno in brez preveč občutne sile lokalizirano v Ljubljano. Tudi ima govorica dveh zastopnikov ljudskega sloja, kuharice Katre in njenega korporala Zajca, dovolj pristnega lokalnega kolorita, ki bi prišel do veljave iz ust pristnih Ljubljančanov. Za humor in smeh skrbita predvsem ta dva, ki ju poosebljata štefa Poličeva in Modest Sancin z igro, petjem, posebno pa z rajnimi plesi res zabavno, tako da žf>.-njeta s svojima ulogama obilo smeha in priznanja Zlasti na galeriji in na stojišču. Menim pa, da bi slogu operete bolje prireditev Jn število umetniških raastsv. Radijska postaja Je oddajala L1888 v ostati 3022 ur. Ob koncu L1940 Je bilo 25046 radijskih naročnikov, sa 4706 vse kot prejšnje leto. V banovini je 86 kmsmatograf ov, od teh Je 68 stalnih in 12 sezonskih. Njih število je naraslo aa 4. V vseh Je bilo 20.683 predstav, ki ee jih je udeležilo 2.792 339 oseb. Število vstopnic je naraslo za 426.678. Zal smo navezani samo na tujo filmsko produkcijo m to ti filmi mnogokrat vse prej kot vzgojni. — V banovini je 18 muzejev in stark, ki so javnosti dostopne. Vse muzeje je obisalo 51.672 oseb. Prešernov dom na Vrbi Je doslej obiskalo okrog 5000 učencev. Folklorni institut je priključen prosvetnemu oddelku kot poseben referat za glasbeno narodopisje. L. 1939 je izšlo pri nas 318 knjig, v tujini pa 38. V primeri s prejšnjimi leti se opaža padec v knjižni produkciji. V banovini izhaja 231 listov, med njimi 6 dnevnikov, 22 tednikov, 123 mesečnikov itd. Po vsebini Imamo 30 političnih, 8 znanstvenih, 19 liter arnok uit urnih, 34 strokovnih, 38 stanovskih, 14 mladinskih, 39 nabožnih, 2 glasbena, 15 propagandnih In 25 rasnih neopredeljenih listov Izven banovine izhaja 21 listov, večinoma v Ameriki. Število listov se Je od lanskega leta zvišalo za 5. Knjlšnlc imamo v banovini 2802 s 2 mil. 227384 knjigami, od katerih je bilo izposojenih 1,517.461 knjig. Knjižnic je 10 več, kot predlanskim, število knjig je naraslo za 155.326. Število izposojenih knjig pa je padlo za 9.650. število društev se je lani povečalo za 301, dne 31. avgusta 1940 je bilo v banovini 6363 društev. ustrezalo in bi bil efekt lepši, ako bi nasa dva komika ne karikirala hoje in kretenj, se izognila pretirani grotesknosti ter ostala Čisto naravna. Zakaj bi ne bila Katra civilizirana in čedna punca? Saj gre celo Loti za gardno damo! In zakaj bi ne bil Zaje simpatičen veseljak, a brez krivih, židovskih nog in brez grbavosti? Resnično Vam povem, da smo tako obrabljenih načinov karakterizacije že strašno naveličani ln si želimo vedno nove, izvirne in čim naravnejše in okusne j se komike. Glavno ulog o Lote Ima Bar bičeva, kl je zopet zunanje prav prikupna, v Igri in plesih zadovoljiva, v petju pa kakor gruleča grlica čisto svojstvene kolorature. Zlasti prijetno veselo in zunanje dražestno se uveljavlja kot »Ančkac na elegantnem oficirskem plesu, pa prav dobro predstavlja tudi učiteljico z naočniki med porednimi solarčki, ki so se vedli. Igrali ln govorili zelo naturao. Končno jo tu še Vidmar, v predigri plahi zaljubljenec, v opereti po desetih letih pa lep stotnik in še vedno zvest ljubimec, ki zakoleba, ko se po tolikem času sni d o s svojim postaranim idealom, z Loto ter se na plesu zaljubi v Ančko, Lotlno nečakinjo. Toda izkaže se, da ta Anšfea ni nečakinja, temveč Lota sama Le navidezno omahljivega komisarja stotnika igra in poje Belizar Sancin simpatično in učinkovito. V primerni vlogi se je zelo srečno in polno obnesel. Vse ostale vloge opravljlvih dam in veselih, skočnih Častnikov dobre igre so epizodne. Neizrazita je tudi resignlrana Urška, Lotina sestra, ki jo okusno in nevsiljivo izvaja marljiva in prikupna Polajnarjeva. čas bi že bil, da dobi pravo pevsko vlogo v operi; dobro pa je, da si prisvoji odrsko rutino v opereti. Kot baletni vložek so odlično zaplesali B ravni carjeva, Moharjeva ln Pilato Jon. Straussov *n«ni valček Pomladni glasovi in želi zanj zasluženo priznanje. Opereta je prinesla uspeh. In ni nobenega vzroka, da bi je ne pokazali tudi abonentom, ki bodo z njo gotovo zadovoljni. Fr. G. 1 m 1 esstneg* člana. — Proračunsko poročilo je zelo ugodno In Izkazuje lep prebitek. Za letošnjo jubilejno proslavo pripravljajo Zarjani posebno pevsko prirod rte na kateri bo naš rudarski pevski sber pokazal gotovo lep pevski napredek, do katerega se je povzpel s dolgoletnim marljivim dolom, ki bi služilo lahko kot zgled marsikateremu trboveljskemu društvu. fie(oinica KOLEDAR Danes: Torek, 25. februarja: VsJbarga, Pust DANAŠNJI PRIREDITVE Kino Moste: Madžarska rapsodija. Vesela ločitev in Mej odi ja noči ob 17. in 20.30 Ljubljanski Sokol mask ara da s gor lom »Vse v smehu ob 20. v Narodnem domu Bohemakl večer gledaliških igralcev ob 20. prt Mlkliču Družabni večer v restavraciji Slamič Valčkov večer Sokola na Viču ob 20. v Sokolskem domu Sokolsko društvo Ljubljana-šlška pustno rajanje v vseh prostorih Sokolske ga doma Razstava slikarjev Godca, Kralja tn La~ kovlča v- Obersnelovi galeriji na Gospo-svetski cesti DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Reslieva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12, Komotar, Vič — Tržaška cesta 48. 3;pod s'ta Za spremembo neksf pustnemu torka primernega... 7 am doli v prelepi lentlov-renski dolini in fari ie bilo. Kar za\TŠalo je med ljudmi kakor v ulju, ko zapoje matica. Gospod župnik je predzadnjo nedeljo oklical Janeza in Malči. ki naj bi še vzela* in zato je med ljudmi zairšalo. Jeh so suši jati, nekateri so se tudi muzali in smejali. STo\'ica je šla od ust do ust. Eni jo mislili, da gre za pred pust no šalo drugi ao pa samo ugibali, kako je prišlo do tega, da se bosta Janez in Malči \*endarle vzela. Janez je na tihem klel, Malči pa je bila vsa objokana, ko ie zvedela za oklice Janez in Malči sta se nekaj let rada imela in vsi so mislili, da se bosta vzela. Naenkrat pa je spla\'ala poroka po vodi. Prišla je vmes lepa Slavka, s katero se Je Janez domenil, da se poročita. In tako je prišlo v nedeljo do usodne pomote Janez je bil namreč pri gospodu župniku, ki so pa imeli mnogo drugega dela in ga niso utegnili poslušati Povedal jim je, da se ženi in gospod so si to zabeležili. Pripetila se jim je pa u9odna pomota, se\*eda brez njihove krivde. Zapisali so namreč, da sta na oklicih Janez in Malči. Tako jo s priž-ntce tudi powdali. Po cerkvi je završalo, Janez Je stisnil pesti, nesrečna Malči bi te bila najraje vdrla v zemljo, pa tudi ne\*esta Slavka Je zaihtela. Po maši Je odšel Janez h gospodu župniku in domenila sta se o novem oklicu kor pri deseti maši. Tako Je J/o končno vse po sreči, da sta se Janez in Slavka vzela, uboga Malči se bo pa morala zadoi'oljiti jutri s ploltom. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20 url Torek, 25. februarja: saprto Sreda, 26. februarja: Zaprta vrata. Red sreda Cstrtok, 2T. februarja: Othello. Red četrtek Petek, 28 februarja: ob 15. uri: Romeo tn Julija. Dijaška predstava OPERA Začetek ob 20. urf Torek. 25. februarja: Tri stare Škatle. laven Sreda, 26. februarja: Hlapec Jernej. Red B Vlomi in tatvine Ljubljan 25. februarja V noči na soboto so vdrli vlomilci v gostilniške prostore Petra Marinclja ▼ Hrast-ju v občini DM v Polju. Ta čas, ko ao domači spali, so si privoščili v gostilni pravo pojedino, ki so jo seveda tudi pošteno zalili. V gostilni so prebrskali vse kote in omare, odnesli so par moških gojzarjev, par nizkih moških čevljev, rjav moški zimski svršnik, usnjato aktovko, par deških gr j za rje v iz rjavega usnja, ženski plašč iz modrega blaga, ženski šal, 5 namiznih prtov, dve dekliški baretki, velik kuhinjski nož, več škatel cigaret, nekaj škatel vžigalic, več predpasnikov, 30 moških robcev, nahrbtnik iz zelenega blaga, nekaj kuhinjske posode, celo zalogo klobas, dva hleba kruha in nekaj kovanega drobiža. Vlom je oškodovanec takoj naslednje jutro prijavil orožnlski postaji v Vevčah. Orožniki so osamili vloma Cigana, ki so so že nekaj Časa klatili po okoliških vaseh, po tem vlomu so pa iaginili. Orožniki iz Polja zasledujejo tudi nekega Mihaela Neta, po poklicu brezposelnega delavca, doma iz oklice Kranja Net, ki je že star grešnik ln ki je zaradi raznih tatvin že večkrat sedel, se je zadnja čase klatil po Zalogu, Zadobrovi, okrog Sv. Jakoba m drugod, kjer je kradel, kar mu je prišlo pod roko. V Za^kibrovl je pobral nekim hlapcem tudi več obleke, potem pa izginil. V Predoslju pri Kranju je bfto oni dan vlomljeno v trgovino Marije Kuraltove. Vlomil je Ciril Jane, te okolice Kranja, ki je odnesel iz trgovine več moaklh srajc, SO parov nogavic, več žepnih svetilk, nekaj čokolade in več galanterijskega blaga. Vlomilec je stikal tudi za denarjem, ki ga pa ni našel. Kuraltovo js oškodoval za 3173 din. Na Brezovici pri Ljubljani pa ao biti že dalj časa na delu prijatelji kokšje pečenke, Id to ponoči kradli perutnino po tujih hlevih Razen tatvin kokst, je bilo prijavljenih tudi več manjših vlomov, sled sa vlomilci pa je vedno vodila nazaj proti Ljubljani. Orožniki domnevajo, da so prihajali krast na Brezovico tatovi, ki stanujejo v mestu att pa v viškem predmestja. Iz Radovljice Za obtok Planice pripravlja tujatoopro* metno društvo odpravo potnikov s popustom. Vsi, ki si šele oglsdatl to prireditev, naj am čimprej zglase pri tujskoprefnet- nam tottFsV Naše prosvetne in šolske prilike Iz poročila načelnika prosvetnega oddelka na zasedanju banskega sveta SOKOL Sokolska župa LJubljana Na seji plenuma župne uprave, ki se je vršila v nedeđjo, je bilo sklenjenih več važnih skklepov. Nekatere od teh omenjamo že danes radi njihove važnosti za široko sokolsko javnost. Predvsem je ugotovljena pomnožena delavnost na vsem župne m področju, odkar je rešena dolgotrajna župna kriza. Ncva uprava t načel-ništvom z vso intenzivnostjo vzpostavlja redno delo po četah, društvih in okrožjih. Da se to delo šc bolj pospeši, je sklcnie-na prireditev župnega z-leta, ki se bo vršil v prvi polovici meseca junija pn Sokolu II v Trnovem. Ob tej pri'liki se bodo vršile tudi splošne župne tekme za vse oddelke. Kot priprava za zlet in tekme, naj se vrse čim številnejše okrožne in meddni«tvene tekme na vsem župnem področju. Da bo pa mo^če izvršiti vse te važne sk-epe, je potrebna ureditev župne-ga finančnega gospoda rs t va V ta namen je uprava sprejela pmraćun dohodke v in izdatkov za tekoče lete r.a bazi župnega prispevka kakor je bil lam Društva tj čete naj čim prei poTavnajr zaostale prispevke. Zadeve t'ska in drugih važnih \-praSanj\ ki so akUia'ne za vse področje naše banovine, se bodo razpravljale na medžupnem sestanku, ki bo v nedelo ° marca v Ljubljani. Narodne obrambnemu delu bo župa posvetila vso svorV pozornost Pripravlja se tudi prosvetni tečaj, ki bo spomladi, in sicer tri zaporedne nedelje Temu tečaju bodo sledili tudi prednjašfci tečaji. Vse župne enote se morajo skrbno prepraviti za velike zletne svečanosti ki bedo septembra v Beogradu V ta namen je pomnožiti število krojev Društva naj javijo čim prej. koliko krojev bodo potrebova-la radi skupnega naročila sukna. Ljubljansko sokolsko okrožje bo imelo v nedeljo 2. marca svoje prve splošne tekme za članstvo in naraščaj. Tekmovalo se bo v nižjem in srednjem oddelku. Ker je dvorana na Taboru okupirana za lastno društveno pr'redltev. se bodo t^kme vrtJTe na naslednji načm- mo-Skl oddelki bodo tekmovali pn Sokolu II v Trnovem V ta nsrnen naj bode vse vrst? članstva zbrane za nastop že točno ob 8.. vrste naraščaja pa točno ob pol 11. Isto- tam. ženski oddelki bodo tekmovali v telo- vadnici Ljubljanskega Sokola, tn sicer naj bodo članske vrste postavljene enako ob 8., narasčajniške pa ob pol 11. Seja sodnikov in sodnic bo v soboto 1. marca ob 18. na galeriji telovadnice v Narodnem domu Te prve okrožne tekme bodo nazorno pokazale izdatnost notranjega dela v zimskem času leta 1940/41. Vse prijave prosi okrožno načelstvo do sobote opoldne. V nedeljo je pa priredilo zbor svojega moškega naraščaja, ki se pripravlja za okrožne tekme. Tega delovnega zbora so se udeVžlli tudi mnogi odposlanci moškega nirasčaja iz sosednjih okrožij, tako da je bilo zastopanih 17 društev. Ta sestanek ie vodil vaditelj Ljubljanskega Sokola, br. Boris Gre^orka s pomočjo Se nekaterih bratov ir. bližnjih društev. Na začetku je br. Grcgorka razložil prisotnim namen tega in bodočih delovnih sestankov in poudaril vzgojno važnost redne sokolske telovadbe zlasti za nas Jugoslovane, kjer naj vsak posameznik pomeni za dva. Pri praktični vadbi so bile formirane tri vrste srednjega ln štiri vrste nižjega oddelka. To trdo delo je tra'alo polne Štiri ure, nakar je bil zaključen ta uspeli sokolski sestanek. TakSno delo se bo v ljubljanskem <~krožJu intenzivno nadaljevalo tudi z drugimi oddelki. Iz Trbovelj — Dela\*sko pevsko društvo »Zarjam Je te dni zborovalo na letni skupščini. Udeležbe je bila polncštevilna. V imenu Hu-badove župc se je zbora udeležil g. Dore Mat vrt. ki je zborovalce iskreno pozdravil v imenu župe ter jim želel, naj delajo tudi v bodoče i isto sloinc*tjo in veseljem za pTocvit na*e pevske glasbe Zbor je otvo> ril predsednik društva 2 £avbi, ki je svoje pevce vzpodbudil k podvojenemu pevskemu delu. poudarjajoč, da je »Zarji« spričo letošnjega desetletnega jubileja potrebna posebna pevski marljivost in požrtvovalnost če hoče dostojno proslaviti prvo društveno pevsko slavje. Tajniško poročilo g. Straščeka kaze, da |e drusrvo, ko* vedno, tud* v zadnjem letu bilo zelo delavno ter v vsakem pogledu napreduje. Zarja je bit* rud lansko leto v Trbovljah edine — razen Trboveliskib slavčkov — pevsko društvo ki je sodelovalo pri raznih pri red t vab Zarja n« so koncerti ral 1 v Trnov* ja h in Radečah prredili promenediii koncert v delavski kokmijt »Ne njivi« ter peli pri mnogih pogreb;h. Društveni odbor je imel česte seje in članske seatssAe. — Zarja šteje dane« 44 rednih, 66 pnripnriHh Angleški odgovor na japonsko mirovno ponudbo Je izročil včerai ministrski predsednik Churchill japonskemu veleposlaniku — Premirje med Siamom in Indokino podaljšano do 7« marca Nova opereta: Tri stare Škatle Lepo opremljena ln prav dobro izvajana opereta je prinesla poln uspeh • 40 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 25. februarja 1941. Stran S Novi proračui e občine ljubljanske Proračunsko leto od i. aprila do konca koledarskega leta — Letofafi za IZ627.I00 din višji od lanskega Ljubljana, 25. februarji Letos je bil osnutek novega proračuna ljubljanske občine razgrnjen mnogo pozneje kakor prejšnja leta. Osnutek proračuna za proračunsko leto 1940/41 Je bil lani razgrnjen že 16. januarja, med tem ko so osnutke proračunov za letos razgrnili šele včeraj. Včeraj so tudi zastopniki ljubljanskih listov prejeli podatke ter pojasnila o novem proračunu v mestnem finančnem oddelku, kjer jih je sprejel predsednik finančnega odbora prof. K. Dermastia v imenu župana Devetmesečno proračunsko leto Predsednik finančnega odbera je pojasnil^ zakaj ni bil letos osnutek proračun pripravljen prej. Prejšnja leta so prejemal: navodila finančnega ministrstva za sestavljanje proračuna že do julija, lani pa niso dolgo zvedeli, kakšno obliko naj ima novi proračun. Po prvih poizvedbah je kazalo da bodo morala biti v novem proračunu mestna podjetja izločena iz skupnega proračuna, pozneje so pa zvedeli, da se bo moralo proračunsko leto kriti s koledarskim. Kljub temu, da niso prejeli ob pra vem času navodil o sestavljanju proračuna, so se lotili dela zgodaj, tako da je prvi osnutek bil že predložen v razpravo ožjemu ođl> ru mestnega sveta 11. decembra. Ta osnutek je bil sestavljen za 12-mesečn'. proračunsko leto. Izdatki so znašali 15S milijonov ©05 Sli din ter so bili znatno višj; kakor v sedanjem proi ačonskem letu. Izkazalo se je. da bi bilo okrog 30 milijonov din primanjkljaja. Oi.ji odbor, ki je proračun proučil skupno z načelniki mestnih oddelkov, jo moral pieračun primerno zmanjšati in pcIskati kiitja za povečane izdatke. Crtati so morali vse investicije, triko dn se ne;:, ieten ne obeta nobeno večje občinsko delo. razen regulacije šubi-čeve uiire Končno so bile izdane odredbe o sestavi novega proračuna; proračunsko loto oe bo moralo kriti s koledarskisa, tako da bo novi proračun veljal ssmo 9 mesecev, ker sedanje proračunsko leto traja še do 1. aprila Izdatki :/ 12*5% višja 9 sdaiiji proračun za proračunsko leto 10 10 41 znaša 134.305.383 din dohodkov kakor izdatkov. Nn podlagi tega proračuna so računali ladatke novoga proračuna za 9 me?ecev. če od proračunske vsote sedanjega proračuna odračunimo četrtino izdatkov, sprevidi', ip, da znesejo izdatki za tričetrt leta 100 729.039 din. V osnutku novega proračun-} .^o pa izdatki proračunani na 113,356.139 din ter so torej za 12.627.100 din višji. To so skupni izdatki mestnega za kida in mestnih podjetij. Izdatki mestnih podjetij se pa krijejo z dohodi podjetij, tako da prihaja za razčlenitev predvsem v postov proračun mestnega zaklada. Proračuni mestnih podjetij znašajo 44,726.569 din. mestnega zaklada pa CS.629.579 din. Skupno poi ..: :c novega proračuna En asa skoraj 133 milijon . din ali 11.13 . Proračun mestnega zaklada za 7,744.799 £Iu višji Izdatki mestnega zaklada v sedanjem proračunu znašajo za tričetrt leta 60,884.780 din nižji kako v osnutku novega proračuna, v resnici je pa razlika še večja, ker je treba upoštevati, da so izdatke mestnega z.aklada krili še s prihranki, in sicer SO izdali še 3 milijone din az tržnico, če upoštevamo š? ta izdatek, sprevidimo. da je treba najti kritje za 10,744.799 din aH 15.65 % višje izdatke mestnega zaklada. Zakaj zvišanje Po prvotnem osnutku bi dohodki mestnega zaklada znašali za 12 mesecev 74 mil. 077.085 din, kar znaša za tričetrt leta 55 mil. 557.814 din, a izdatki so za 13,071.765 din vifiji. Povečanje izdatkov je razumljivo: proračun izdatkov mora biti zvišan zaradi splošne draginje, zaradi večjih prispevkov občine za državne ustanove in zvišanja prejemkov mestnih uslužbencev. Tako se je proračun zvišal zaradi draginje za. 3.700.000 din. a razen tega je določeno še 500 000 din za nadaljne podražitve; za policijo bi naj občina prispevala 300.000 din več; občina prispeva za splošno bolnico 6ro rolničninega proračuna, ki se je tudi povečal zaradi draginje; računajo, da se bodo plače mestnih uslužbencev zvišale za 10%, če zaslužijo do 2000 din na mesec, mod tem ko bodo dobili uradniki s plačo 2000 do 4000 din na mesec 5% povlaka. To zvišanje plač povečuje proračun za 1 miL 500.000 din, a razen tega se bodo Izdatki povečali za 1,300.000 din, kolikor bodo znašale doklade uslužbencem po 200 din za žene. Na račun napredovanj se bodo izdatki povečali za 900.000 din. Skupno se bodo izdatki za mestne uslužbence povečali za 3.700 000 din. K vsem tem izdatkom je treba še prišteti številne druge manjše, n. pr. plačilo anuitet, zavarovalnin in sredite za cestna dela. Predvsem pa moramo upoštevati, da bodo izdatki že zaradi tega nekoliko večji v primeri z dohodki, ker so treba marsikaj plačati za vse leto, a dohodke bodo prejemali le za 9 mesecev. Izkušnje tudi kažejo, da so dohodki v drugi po'ovici proračunskega leta vedno večji kakor v prvi. a lotos bo proračunsko leto za četrt leta krajše. Težave s kritjem Vprašanja kritja primanjkljaja ni mogoče rešiti tako lahko; najti je treba dohodke za okrog- 13 milijonov din poviška. Večje izdatke bodo le delno krili z večjimi rednimi dohodki. Računajo, da bo porast rednih dohodkov znašal skupno z blagajniškim presežkom (3.979.16S) 7,104 169 din. Ostane še 5.967.596 din primanjkljaja, ki ga bo treba krit z novo vrsto dohodkov. Okrog 1.500.000 din bo dala več dohodkov 60% občinska doklada na neposredne davke, hišne davščine pa 525.000 din. Razni režijski prispevki bodo dali okrog 1,100.000 ved dohodkov. Novi viri doftodkov ln sacialai davek M« novimi viri dohodkov računajo tudi a >socialno občinsko doklado na državne neposredno navite« kakor io Imenujejo v pravilniku o rror-č-nu To je povsem nova davščina, kj je doslei naša samoupravna snasta niso poznala- Plačevale jo bodo vse fizične in pravne osebe, ki jim je na teritoriju Ljubljane predpisan karSen koli davek po zakonu o neposrednih davkih, če jim davkarija ugotovi čisti dohodek najmanj 70.000 din na leto. Obdavčitev je progresivna od 3 do 40 Od te davščine si obetajo 975.000 din dohodkov. — Dajatev za večjo porabo vode (povečana na 2 din od 1.5 din za m*) bo dala 150.000 din več dohodkov. Posebno važno pa je, da proračun določa zvišanje mestnih trošarin in uvozni n. Zvišana bo trošarina na vino in pivo od 1.5 na 2 din. Zvišanje trošarin in uvoznine je proračunano skupno za 2 972.500 din. Toda pri tem so upoštevali, da se bodo letos dohodki trošarine in uvoznine znatno zmanjšali zaradi zmanjšanja konzuma nekaterih vrst blaga ter da bo treba kriti tudi ta primanjkljaj. — Uvajajo tudi novo pristojbino, ki jo bodo morali plačevati lastniki hlS ob kanaliziranih cestah, če Se niso priključeni na kanalsko i omrežje: dohodki bodo znašali okrog 1 mil. 1 032 596 din Dalje si obetajo po višek doklade k tarifnim postavkam taksnega zakona na 187 500 din. Uvajajo se novo takso za napise tvrdk. ki jo bodo morali plačevati vsi. Če imajo samostojni poklic, in sicer od 30 do 3OO0 din aa leto. Obetajo si 375.000 din dohodkov. — Važno je tudi, da je zvišana prirastkarina, od česar si obetajo 225.000 din več dohodkov. Razen tega je uvedena še nora taksa »za pospeševanje stavbnega razvoja mesta«. To takso bodo plačevali lastniki tistih hiš v središču mesta (v obliki doklade na zgrada-rtno), ki segajo Izven regulacijske (stavbne Črte) in lastniki nezazidanih parcel. Dohodki so proračunani na 50.000 din. — Z vsemi temi novimi dohodki bo krit primanjkljaj proračuna mestnega zaklada. toka za 30 par Povečani so seveda tudi proračuni mestnih podjetij. Predvsem vas bo zanimalo, da se bo nekoliko podražil električni tok. pa tudi plin bo dražji. Kranjske deželne elektrarne so podražile tok za 15% aH 10 par pri kVVh. Mestna elektrarna kot od-jemalka toka banovinskih elektrarn pa bo podražila tok za 30 par, tako da bo kWh veljala 53 din brez trošarin. Koliko se bo podražil plin, še ni znano. Proračunski zaključek mestne občine V preteklem proračunskem letu (1939*40) so znašali vsi izdatki 178,S3S«390 din in dohodki 79390.129 din — Cisto premoženje občine je znašalo 31* marca lani 238,510.643 din Ljubljana, 25. februarja Ob tej priliki, ko Je razgrnjen osnutek novega občinskega proračuna, bo tudi marsikoga zanimal računski zaključek mestne občine za preteklo proračunsko leto. (Računski zaključek za sedanje proračunsko leto. ki iraja do konca marca, seveda še ne more biti predložen.) Proračun rednih izdatkov za proračunsko leto 1939 40 je znaSal 126.132.766 din, čisti predpis 123.S50.732. plačano pa je bilo 123.803.S61 din, med tem ko so zaostanki znašali 4C.S71 din. Predpis je bil v primeri s proračunom za 2,282 034 din višji. Razen tega je bilo še izdatkov izven proračuna 12.370 560.5 din - plačano je bilo 12,309.995 in zaostanek je znašal 60.566 din — a obveznosti iz prejšnjih let so znašala 42 mil. 419.675 din. Začetni blagajniški prebitek je znaša! i 721 470 din, končni pa 854.738 din. Iz pregleda dohodkov je razvidno, da odpade največ na trošarine In uvoznine. Po pioraeunu bi naj znašala trošarina, uvoznina in specialna trošarina 25,140.000 din, predpis je pa dosegel 29 595.149 din ali 4,455.149 din več. Cisti predpis občinskih davščin, taka in pristojbin je znašal 24.740.649 din. plačano pa je bilo 22.602.235 din. V osnutku novega proračuna znašajo dohodki davščin taks in pristojbin Slanlkovo poiedfnoota prinesla obilo snežnega blagoslova. V nedeljo je celo malo pomrzniio. no včeraj pa nam je medlo ves d?.n v presledkih suh in moker sneg. Vsi pa si gotovo želimo, da naj bi bil ta blagcjlov peclednji. — Vrtnarski tečaj. Kraljevska banska uprava dravske banovine priredi za mesto Kranj in bližnjo okol.co brezplačen vrtnarski tečaj, namenjen malini posedi nikom, posebno gospodinjam, da si vzgoje čim več in čim boljšs zelenjavo. Tečaj se bo vršil samo v četrtek 27. t. m. ob 14. v hotelu >Jelen-i. Za tečaj je določena posebna soba (vhod z vrta). Tečaj bo obsegal vse najvažnejše pojme vrtnarstva, in to: ureditev vrta, obdelovanje, gnojenje, pridelovanje zelenjave, semena, škodljivce, bolezni, spravljanje in p režim ovan je povrt-nine. Tečaj bosta vodila priznana strokovnjaka v vrtnarstvu inž. C. Jeglič in ravnatelj mestnih nasadov A. Lap iz Ljubljane. Podružnica vas vabi. dA se tečaja zanesljivo udeležite in povabite še svoje prijatelje in sosede. — Sadjarski tečaj bo vršil nekoliko pozneje, kar bo objavljeno na oglasnih deskah. Koncertna plesalka Tatjana Farčiceva Ljubljana, 25. februarja Na svoji turneji po Jugoslaviji je pri^a tudi r Ljubljano mlada koncertna plesalka Tatjana Farčičeva, rojena Splrtčanka, ki se jo v dobrih dveh letih prodorno uveljavila v plesni umetnosti. V ponedeljek: 3. marca bo nastopila v ljubljanski opori na samostojnem plesnem večeru s prav izbranim klasičnim sporedom. Ljubljanska kulturna javnost, ki visoko ceni tudi plesno umetnost, tega večera gotovo ne bo zamudila, saj so v našem mestu kvalitetni plesni nastopi zelo redki. Tatjana Farčičeva se je lotila študija plesne umetnosti v Zagrebu pri gospe Fro-manovi. Ze njeni prvi javni nastopi so pričali, da jo nenavaden talent. Kritika ji je napovedala sijajno bodočnost. Iz Zagreba je Farčičeva odšla v Beograd, kjer je bila gojenka znane plesne pedagoginje ge Poljakove. Tudi v prestolnici je takoj zbudila pozornost s svojim izrodnrm talentom. Žela je uspeh za uspehom na prireditvah beograjskega baleta, riapredovala pa jc tako hitro, da jc po razmeroma krat* ki študijski dobi na .stepi! a samostojno v beograjs.ki operi. Mod viscikimi gosti, ki na občudovali njene sposobnosti, je biLa te«Aaj tudi Nj. Vis. knegmja Olga. Po teh uspehih jc Tatjana Farčičeva dobila štipendijo za studij p!e~*ne umetnosti in odpotovala je v Pariz, kjer je bile go-jenka v šoli svetovnoznanc ple&ne pedagoginje ge Preobraženske in Elize Duncano-vc. S pričetkom sedanje vojne 9c jc morala nehati tudi ta študijska doba nadarjeno plesalke. Vrnila se je v domovino in samostojno nastopala a pet v Bcograsiu. Njen baletni koncert je dirigiral Lovro Matačić. Spet s-i je plesalka priborila zmago v svoji umetnosti. Kritika jc ni mogla prehvaliti in je podčrtala, da plesalka ni-»na tekmovalke. Sledila jc turneja po Jugoslaviji. Z velikim uspehom je doslej Farčičeva nastopila v NVvcm Sadu. v Sarajevu in v drugih mest h. Njen prvi nastop v Ljubljani sastusl vso pozornost našega umetnost ljubečega občinstva. Iz Marlbrra Za obi*k Planice pripravlja Pv.tnlk odpravo potnikov s popustom. Vsi, ki si žele ogledati to prireditev, naj se zglase v bi-ljetarni Putnik. Iz Ptuja Za obi»k Planice pripravlja Putnik odpravo potnikov s popustom. VrI, ki si tele ogledati to pri^ediov, naj se zglase v bi-Ijetarni Putnik. Iz Kamnika Za obi«k Planice pripravlja tujskopro-metno druStvo dopravo potnikov s popustom. Vsi, ki si žele ogledati to prireditev', naj se čimprej zglase pri tujskoprometnem društvu. Materi ob 60 letnici Minila dolga vrsta let . .. Takrat, ko svet je bil moriiče, razdrlo Tvoje se ognjišče. Z otroki morala si v svet. \ajmlajši Tvoj otrok sem bila, pri tujih se ljudeh klatila. Prijeten dom mi bil neznan. Povsod drugod je moja pot \%odila me, brez vseh dobrot. Ko mučil me obup teman, nikoli nisem pozabila na Tebe, moja mati mila! Za vse. pra\' vse sem Ti hvaleina. Vre gre v pozabo, bol. trpljenje, tako pač teče nam življenje. In danes sreče sem deležna Naj čut ljubezni ne izgine iz Tvojega srca globine. Oshnm nzm zdtai'a še dolga let3, to želja je moje in Twjega zetej Merije Stm Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, torek. 25. februarja 1641. 6tev» 4 f) LJUBLJANSKI SOKOL priredi danes na postal torek ob 20. uri v Narodnem doma svojo tradicionalno maškerado z geslom »Vse v amebu" iVNE VESTI — rmOni*ki zak'hi bo izpremenjen in izpopolnjen. V zvezi z raznimi predstav-kami uradniških organizacij glede spremembe in dopolnitve uradniškega zakona objavljajo s pristojnega mesta. V zadnjem času so razne stanovske organizacije državnih uslužbencev poslale vladi predloge za spremembo in dopolnitev uradniškega zakona. Ker vlada smatra, da bi ne bilo primerno, če bi se s posameznimi spremembami in dopolnitvami popravljale krivice, ki so se pokazale pri izvajanju uradniškega zakona za posamezne uradniške kategorije, ker bi se utegnilo zgoditi, da bi se poravila ena krivica, s tem pa storila druga, je bilo sklenjeno, da bodo proučene vse potrebne spremembe in dopolnitve uradniškega zakona. Naravno je, da so se v lOletnem izvajanju tega zakona pokaeail razni nedcstaki, ki jtti je treba odstraniti. V ta namen je bila imenovana posebna komisija, ki bo proučila vsa ta vprašanja ter sestavila podrobne in konkretne predloge za spremembe in dopolnitve uradniškega zakona. — G°spodars^a pogajanja, ze več dni se mude v Beogradu predstavniki nemškega gospo: a rs k e ga ministrstva, ki vodijo pogajanja za rešitev raznih tehničnih vprašanj v zvezi z dobavami jugosloven-skega blaga Nemčiji. 1. marca odpotuje v Rim jugoslovenska delegacija za gcspo-drska pogajanja z Itaiijo. Delegacijo vodi pomočnik ministrstva trgovine Sava Obra-nović.i Pogajanja se bodo pričela v Rimu 3. marca- V Beogradu se mudi tudi poseb-- i delegacija bolgarske Narodne banke in . Jgarskega izvoznega zavoda, ki vodi pogajanja glede likvidacije raznih medsebojnih terjatev ni dolgov ter razgovore o povečam ju medsebojnega blagovnega prometa. — ZvHanje železniško blagovne tarife. 5. marca bo seja tarifnega odbora, ki jo je sklicala glavna direkcija državnih železnic. Na seji bodo obravnavali predlog direkcije o linearnem zvišanju železniške blagovne tarife za 5n o. Predlog bo najbrž sprejet- Podražitev železniškega prevoza bo seveda vplival na cene. — Za Izboljšanje rečne plovb®. Donava bo v bližnji bo&cčnosti dobila še poseben pomen kot vodna pot. Promet se bo zelo povečal zlasti zaradi nove pogodbe medi Rumunijo in Nemčijo, a upoštevati je treba, da je že prejšnje čase bilo prepeljanega po Donavi v jugovzhodne evropske države nemškega blaga za 15rr vrednosti vsega nemškega izvoza. Zdaj je promet na Dunavu še tem večji zaradi preobremenitve železnic. Zato bodo v bližnji prihodnosti primerno preurejena vsa donavska pristanišča. Uvedli bodo tudi normiranje tipov rečnih ladij, kar bo zelo pospešilo ter pocenilo promet. Pri vseh teh izboljšavah bo sodelovala seveda tudi naša država, ki je obljubila v zvezi s tem regu!irati Savo. ImSTdMTlki KINO MOSTE Danes ob 17. in 20.30 uri odlični pustni spored: Madžarska rapsodija Film temperamentne madžarske glasbe s cigansko kapelo Vesela ločitev Ciinger Rogers, Fred Astaire Film plesa, jazza ln ritma! Melodija noči BEMAMINO GIGLrl rOZOR! Pri večerni predstavi TRIJE FILMI — Uvoz sladkorja iz inozemstva. Pagod je že dobil dovoljenje, da sme izvoziti iz Češkomoravskega protektorata 1.200 vagonov sladkorja- Na merodajnem mestu v Beogradu pa baje proučujejo vprašanje še 1.800 vagonov sladkorja iz inoz^nstva. — Uredba o trgovinskih atašejih. Iz Beograda poročajo, da bo ravnateljstvo za zunanjo trgovino v kratkem predložilo svetu za zunanjo trgovino osnutek uredbe o imenovanju trgovinskih atašejev v inozemstvu. V kleti restavracije „SLON" danes in v soboto zvečer godba s plesom V restavraciji jutri slanikova poleđina Od 4. do G. ure popoldne RAZSTAVA KUHARSKE UMETNOSTI — 1.600 prekmurskih delavcev na državnem posestvu v Belju. Na državno posestvo v Belje odide v aprilu 1.600 prekmurskih sezonskih delavcev. Te dni je bila sklenjena pogodba med upravo državnega posestva in organizacijo Društva poljskih delavcev v Murski Soboti. Moški bodo imeli po 20, ženske pa po 17 din dnevne mezde poleg hrane in stanovanja. Mezde akordnih delavcev so za 50 do 80*'« višje kakor lani. — Zamenjava starih srebrnih kovancev po 10 din. Opozarjajo se zainteresirane osebe, da je skrajni rok za zamenjavo starih srebrnih kovancev po 10 din. dne 28. februarja 1941. Zaradi tega se pozivajo vsi posestniki starega srebrnega denarja po 10 din, naj te kovance zamenjajo na blagajnah Narodne banke ali pa pri državnih finančnih ustanovah zaključno do 28. februarja letos, ker po poteku tega roka imenovanih kovancev ne bo več mogoče 72 men jati. _ Naš zunanji minister posetl Budimpešto. Madžnrski listi pri občujejo pozdravne članke ob prihodu našega zunanjega minstra dr. Cincar-Markoviča v Budimpešto, kjer bo v četrtek 27. t. m. ratificirana jugoslovensko-madžarska pogodba o večnem prijateljstvu. _ Beograd dobi vojaško gledališče. V Beogradu se je že davno čutila potreba po vojaškem gledališču. Končno je bilo ustanovljeno in svečana otvoritev bo v petek 7. marca v veliki dvorani Kolarčeve ljudske univerze Prva predstava bo pod pokroviteljstvom poveljnika Beograda generala Petroviča. — Meteor je padel na Učko. Z Reke poročajo, da je padel na Učko velik meteor in da je nastala močna detonacija, kar dokazuje, da je meteor razneslo, ko je padel na tla. Kraja, kamor je meteor padel, se niso našli. III. tradicionalni kolesarski ples s vi-jolčnim večerom priredi na postni torek DKSK Edinstvo v Delavski zbornici. Preskrbljeno Je aa lepe nagrade ter dobro Jed in pijačo. Plesa željne bo vrtil »Jo~ny Jazz«. — »Vozne olajšave za 1 lanico. Za prireditev v Planiic vlada razumljivo zanimanje. Napram prejšnjim letom pa obstoja v voznih olajšavah bistvena razlika, ker glasom novih predpisov ni odobren splošen popust za vsakega potnika, temveč imajo potniki — razven znižane nedeljske povratne vozovnice pravico na posebne popuste le takrat, kadar potujejo v skupinah. Odpravo skupin izvrši v Ljubljani, Kranju, Celju, Mariboru in Ptuju potovalna pisarna Putnik, v ostalih krajih pa postajna blagajna- V vsakem slučaju je prijaviti skupine že prejšni dan. Prednje ugodnosti, ki dovoljujejo skupinam od 8 do 29 oseb popust 33 1/3° o, večjim pa popust 50"/« od normalne vozne cene, bodo izkoristili predvsem potniki, ki bodo obiskali Planico med tednom. Za obisk Planice v nedeljo, dne 2. marca pripravlja Putnik v Ljubljani poseben vlak, ki bo odpeljal iz Ljubljane ob 5.40, iz Rateče-Planlca pa ob 16.58. Ko bodo razprodani vsi sedeži bo razpisan nov poseben vlak. Uporaab posebnih vlakov je zelo priporočljiva, ker bodo redni vlaki prenatrpani občinstva iz vmesnih postaj ob progi. Ker je v sedanjih časih preskrba dovoljenega števila železniških vagonov zelo težka, se priporoča vsem zanimancem za prireditev, da se prijavijo pravočasno že med tednom. SOKOL VIČ Valčkov večer DREVI ob 20. uri. Vstopnina din 8.— — Tistim, ki se zanimajo za zelišče večne mladosti, v četrtek smo priobčili članek o zeliSču večne mladosti pod Triglavom. Tiste, ki se zanimajo za to zelišče in bi radi vedeli, kdo nam je poslal ta članek, obveščamo, da nam je poslala članek neka dama, ki pa želi, da bi njeno ime ne prišlo v javnost. Naprosili jo bomo, naj nam pove podrobnosti o tem zelišču, da jih priobčimo in da bo ustreženo tistim, ki se zanimajo zanj. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno z manjšimi krajevnimi padavinami. Včeraj je snežilo v Ljubljani m Mariboru, deževalo pa v Zagrebu, Beogradu, Splitu, K um boru in Dubrovniku. Najvišja temperatura Je znašala v K um boru 14. v Dubrovniku 13, v Beogradu 10, v Splitu 8, na Rabu 7, v Sarajevu in Visu 6, v Zagrebu 5, v Ljubljani 3.4. v Mariboru 1.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 750.6, temperatura je znašala 0.2, na letališču —2.6. v Mariboru —4, v Zagrebu 3, v Beogradu 7, v Sarajevu. Visu ln Dubrovniku 4, v Splitu 5, na Rabu 2, v Kumboru 8. — Z nožem v trebuh. 31 letni rudar Ladislav 2unk iz Trbovelj je bil s svojo ženo in znanci predsaiočniim v neki gostilni pri Sv. Katarini nad Trbcvljami. V gostilni so dolgo sedeli samo mirni gostje in se prijetno zabavali. Kasneie oa so prišli v gostilno razgrajači, ki so se jim mirni gostje raie urnaknili. Tudi 2unk s svojo ženo se ie odpravil d-mov. zunai med vrati pa ga je nenadoma napadel Matko Konrad in mu zasadil nož v trebuh. Zunk se je takoi zgrudil in so ga morali prenesti nazaj v sobo. od tam pa v dolino 2unka so snoči prerjei ali v bolnico. k:er 90 ugotovili, da ima izredno težke poškodbe. Konrada so orožniki aretirali. Zagovarjal se je. da ie mislil napasti nekoga drugega, a se je v temi zm:til. — Dva poškodovanca. V bolnico so prepeljali 131etnega sina orožniškega kapetana Vojka Stojana iz Ljubi iane ki si je na nekem bregu ori smvčania zl -mil levo nego. — V Račni na Do'en;skem ra ie padla s peči 1 leto stara po-e-tnikova hčerka Frančiška Jerič in s: zlomila desno roko. Iz Ljubljane u— Nakaznice za petrolej dobe v mestnem preskrbovalnem uradu vsi tisti, ki mu predlože potrdilo mestne elektrarne, da nimajo električne razsvetljave, ali tudi potrdilo hišnega lastn:ka. da v stanovanju nimajo napeljane električne razsvetljave, in družinsko knjižico, iz katere je razvidno število družinskih članov. Se posebno pa opozarjamo, da bo preskrbova lni urad izdajal nakaznice za petrolej samo od 1 do vključenega 8. vsakega meseca in se zaradi prezaposlenosti ne bo mogel ozirati m zamudnike, ki bodo pač morali biti v temi samo zaradi svoje malomarnosti. u— Odrezke februarskih krušnih kart morajo trgovci in peki oddati mestnemu preskrbovalnemu uradu vsaj 28. februarja, torej v petek, tako pa tudi vse prihodnje mesece najkasneje zadnji dan meseca, ker jih trgovci pozneje ne bodo mogli več spre jemati od kupcev in mestni preskrbova ln*. urad za prepozno prinesene odrezke trgovcem ne bo izdajal nakaznic za moko. V takih primerih pa morda trgovec ali pekovski mojster ne bi mogel zbrati do konca meseca toliko odrezkov, kolikor jih je treba za eno vrečo moke, to je 83 kg moke, mu bo mestni preskrbovalnl urad računal v dobro za prihodnji mesec oni del odrezkov, ki jih bo oddal za minuli mesec Nadalje obvešča mestni preskrbovalni urad vse trgovce, da bo izdajal sezname strank in krušne nakaznice za mesec marec dne 27. In 28. februarja, torej v četrtek in petek v Mestnem domu, TJ. nadstropje od 8. do 12. in od 15. do 18. Trgovce mestni preskrbova ml urad prosi, naj pridejo zanesljivo o pravem času po kružne karte. — V Unbljmnsl b°talc4 so umni: Plikur Jožef, 55 let, delavec, Zelimlje pri LJubljani; Karnar Rudolf, 34 let, delavec. Srnica pri Hrastniku; Jelene Milena, 14 let hči posestnika, Gabrijele, obč. Tržišče pr. Krškem; Rajhart Fortunata, 40 let, žen: potnega godbenika, Kropa; Zupanič Ana 60 let, zasebsuca; Kladndk Marija, 12 let hči posetnika. Vrhova, obč. Radeče pri Krškem; Wittine Marija 6 tednov, hči kočarja, Kašji petok pri Kočevju; Volčina Marija, 9 mesečevo, hči kočarja, Podgo-rica pri Ljubljani; smigoc Franc, 21 let. dijak; Bregant Albert, 46 let, vrtnar, Podutik pri Ljubljani; Marinč Frančiška, 50 let, žena posestnika, Petkovec pri Logatcu; Dobršek Ana, 2 meseca, hči delavca, Suha-Dolje pri Ljubljani; Bravhar Ana roj. Beciina, 73 let, prevzitkarica; Stapni-čar Janez, 2 meseca, sin čevljar, pomočnika; žir ovni k Josip, 81 let, šolski upravitelj v p.; Mahnič Ana roj. Robatsch, 65 let, žena na redni ka - vodnika v p.; Sede j Jakob, 61 let, gostilničar; Janež Marija, 48 let, žena posestnika, Stari kot, občina Draga, srez Ca bar; Tome Pavel, 20 let, sin posestnika Glinek, obč- Polsnik pri Litiji; čebul j Slavka. 20 let, h« drž. cestarja, Zg. Kokra pri Kranju; Puntigam Friderik, 44 let, Iesostrugar, Pflata, občina Cerklje pri Kranju. Xečcu.. za dekorativno pisavo, za katero vlada, posebno med trgovstvom veliko zanimanje, priredi KLUB IZLOŽBENIH ARANŽERJEV V LJUBLJANI Tečaj, ki se prične v sredo 5. marca t. 1. bo obsegal 7 vrst dekorativne pisave. — Prijave ln informacije: SIMONCIC L., trgovec, Fred škofijo. Odbor. —lj NA VSAKO MIZO L As KO PIVO! u— Po moko za rrahamov kruh na i trgovci peki. predvsem Da bolniki ne hodilo še v mestni preskrbovalni urad. ker še nima te moke. pač pa nai bolniki s svojimi dodatnimi kartami kupujejo gra-hamov kruh pri nekih, dokler Dreskrbo-valni urad ne bo imel za erahamov kruh posebno mlete pšenične moke. u— Vodia šole za civilno zaščito v Zagrebu in glavni organizator tamkajšnje pasivne obrambe inž. Božo Težak si ie v potek ocledal liubliansko mestno zaščitno šolo in poklicno gasilsko četo ter zelo pohvalil sicer skromno, a smotrno urejene in izkoriščene prostore zaščitne šole ter sodobne naprave mestnega gasilskega urada. Osnutki proračunov meHne občine ljubljanske za leto 1941. (za dobo od 1. a orila do 31. decembra letos) so sestavljeni in bodo po § 117. zakona o mastnih občinah od Donedelika do oetka. torej od 24. do vštetega 28. t. m med uradnimi urami razernieni občanom na vnoc'.ed v sobi 2. (vratarjev! sobi v pritličju) na mestnem poglavarstvu. Mestni trg 27. Vsak član mesta kakor tudi vsaka oseba, ki plačuje v mestu neoo5reden davek, ima pravico k osnutku proračunov staviti svoie pripombe. Te pripombe ie treba predložiti mestnemu noe'a varstvu v istem roku. to ie v času od 24. do 28. t. m »Gospodar teme« prvič v Ljubljani! Vsak ca bo lahko spoznal 1. marca ob 20 Predstavilo ea bo gledališče mladih v fran č i xks n sk i d vorani. —lj Plemenit zgled primanja dr. Bogdana Derča Sefa otro'ke JoolruŠnice K. Primari i a dr Boedana Derča pozna orebi-valstvo vse Ljubljane in okolice kot idealnega nriiatelia otrok, predvsem pa kot dobrotnika revne mladne Po viteških svoiih načelih se ie orimarii e dr Boedan DerČ spet izkazal z veMko o dooro mestnim revežem liub1iansk;m. ko ie oar svodih krasnih koni podaril za zimsko pomoč Odbor za zimsko oornoč ie podarjal nar koni od^tonil mestni občini za 15 000 din. me^ia občina na 1e oba ko^ia d^>de1il* mestni vrtrrarni za ©rva pomagača mri "reianiu otr šV<*"a p?radi*a v TKvlMu Ze v soboto prične mestn4 tehn čni oddelek urejati vso sedanio mestno vrtnarijo z ribnikom in tivolskim parkom tia do •^la^eca drevoreda za velika otroSkg igrišča ln sprehajališča ra^i'ma z samim sadnim d^viern. ter orjremliena z na^razrovrst^eišimi priprav "mi za *gra-nie in kopanje otrok. Ve'ik-du^-emu dobrotniku izreka nainka avtobus ki odpel ie turate nazaj v Kamnik k večernemu vlaku. Pri lave sprejema društvena pisarna najkasneje do četrtka 27 t. m. zvečer. —li TJdruženV dipionvranih t*tm»kov — aeke'ja Ljubljana obvešča svoie članstvo, da se bo vršil 17. redni obč>v zhrr v četrtek 27 t. m ob Iftil v restavracije pri »Sestoci« na Tvrfevi cesti 8. f Pridite danes ob 20. uri na PUSTNO RAJANJE. v Sokolski tlom v Šiško i Z Jesenic — Zvočni kino »R**0« predvaja danes na pustni torek ob 4. uri pop. in ob 8. zv. velefilm iz cirkuškega življenja >V levjih krempljih«. Med dodatki tudi Alfa kamera ln kulturni film. Sledi >Strel iz občinstva«. Iz Tržiča Za obisk Planice pripravlja podružnica Slovenskega planinskega društva odpravo potnikov s popustom. Vsi, ki si žele ogledati to prireditev, naj se čimprej zglase pri podružnici Slovenskega planinskega društva. Iz Vodic — Nov grob. Po dolgem trpljenju je nas za vedno zapustil posestnik Franc Kristan iz Sela it. 10. star 59 let. BU je mož plemenitega srca, rad je pomagal revežem in boril se je ve.no za napredek ln dobrobit delavnega ljudstva Stal je vedno v naprednih vrstah« m deloval Je marljivo v kmetijstvu, mlekarstvu, živinoreji in poljedelstvu sploh brez vsake najmanjše osebne koristi. Dragi France, počivaj v miru v domači zemlji. Ohranili te bomo v najlepšem spominu. Žalujočim svojcem nase globoko eozalje! Ker bo radi preosnove udruženja o V ni ^bor nad vse važen, vabimo vse člane kakor tudi estale dipL tehnike, da ^e ga zanesljivo udeleže. — Odbor. —lj Martinčcvs dvorana v Zg. Šiški. Danes vesela zabava pod devizo: »Ko je princ Karneval, slovo iemal«. Valček in foks. Vabi Moto Hermes. —lj Gledališče mladih uprizori v soboto 1. marca ob 20. komedijo Švicar kega pisatelja Pierrea Carrauxa: »Gospodar teme«. Mlada igralka Tuši Rajner, ki je delo poslovenila bo kreirala glavno žensko vlogo. Tudi drugi igralci bodo resili svoie vloge v splošno zadovoljstvo gledalce-/ Režiser Smtič ie delo skrbno pripravil Scagnetti France pa je poskrbel za novo scenerijo. Predstava bo v frančiškanski dvorani. —lj Valčkov večer Sokola Vič bo drevi ob 20. zaključil nadvse odlično uspelo mask a rad o Srna ra ena noč, ki ie bila po sodbi vseh številnih nosetnikov ena najlepših zabav v letošnjem pred pustu Krasne dekoracije, solidna postrežba in p'es ob zvokih Nicky jazza bodo nudili d evi vsem posetnikom obilo neprisiljene zabave. Kdor se hoče tore i drevi veselo posloviti od princa Karnevala nai pride gotovo v sokolski dom na Vič. Vstopnina samo 8 dinarjev. Tramvajska zveza zelo ugodna. 159-n —lj Zborovanje n*ci°nainega delavstva. Preteklo nedeljo je bila redna letna skup-salna ljubljanske podružnice Narodne strokovne zveze. Ob lepem Številu nacionalnega zavednega delavstva so poročali funkcionarji o dehi v preteklem letu. Iz poročil je bilo razvidno, da se je podružnica poleg stalnih mezdnih borb posebno agilno udejstvovata na prosvetnem in kulturnem polju. Ne samo doma, ampak tudi pri raznih podružnicah so se vršile po tov. Milanu Vozlju sijajno organizirane delavske akademije, kjer so poleg dramatskega uspeSno nastopali tudi pevski in tamburaški odsek po vodstvom neumornega tn nadarjenega komponista tov. Alojza Karme-Ija. Novo izvoljeni odbor, kateremu ponovno predseduje tov. Albin Jančar, se je izpopolnil z novimi močmi iz vrst nacionalnih borcev za delavske pravice, ki daje upanje, da bo v tekočem letu organizacija Se bolj uspešno zastopala interese nacionalnega delavstva v LJubljani. u— Strokovni sestanek pediatrične Vfe. d je Slov. zdrav, društva bo 26. t m. ob pol 19. v Dečjem domu. Predavajo: dr. V. Stacul: Transfuzije krvi pri dojenčkih; dr. I. Persič: Primeri iz otroške kirurgije; dr. M. Avčin: Primer trombopenične purpure. Vabljeni vsi gg. zdravniki in medicine!, —lj Danes :v»l v gostiln« Lovšin, veselo razpoloženje, dostojne maske dobrodošle! 160—n —lj Damo, kateri je bil v garderobi na Maškaradi na Taboru pomotoma izročen krznen ovratnik, se naproša, da ga vrne j proti nagradi v pisarni Sokola I na Taboru ali pa v upravi našega lista. —lj Tatvine perila Krovski mojster Ivan Janezi č, stanujoč v Star eto v i ulici, je prijavil, da n>u Je odnesel drzen zlikovce z dvorišča, kjer se je sušilo več perila, v skupni vrednosti okrog 700 din. — Z dvorišča v Zvezni ulici 10 pa je nekdo ukradel Mariji Fetter za 450 din moškega perila —lj Kaj vse kradejo- Iz avtobusa poleg evangeljske cerkve v Gledališki ulici je tat odnesel oni dan velik zaboj, v katerem je bilo 29 parov copat iz finega usnja. Lastnik Franc Brejc z Gorenjskega ima 2500 din škode. — V stanovanje Alojza Turšiča v Lončarski stezi 11 se je vtihotapil tat in mu odnesel črn suknjič, telovnik in dva metra blaga modre barve. Tur siča je oškodoval za 1200 din. — Iz podstrešja hiše št 1 v Ulici na grad je bila ukradena pocinkana pločevinasta kad, vredna 500 din. — Z dvorišča Združenih opekam na Viču je tat ukradel dve tračnici za poljsko železnico, vredni 400 din. Marija Borštnik, stanujoča v Splitski uli-ci» je prijavila, da ji je nekdo odnesel z dvoršča 100 din vredne moške hlače. — Trgovec Ferdinad Nickelsbacher pa je prijavil, da mu je bila iz kletne drvarnice na Bleiweisovi časti 5 ukradena v ročki 30 kg masti. Nickelsbacher je oškodovan za 900 din. —lj Dober lov policije. Kriminalni organi so prišli na sled trem že znanim ro-komavhorn, Triperesna deteljica je bila že dolgo na delu v Ljubljani in okolici, poprej pa se ie klatila po deželi pa tudi po Mariboru in cfolici. Policija je vlomilcem prišla na sled v zvezi z vlomom v hišo št. 15 Pred škofiio. kler so p~sku-šali v noči na nedeljo izrepati Lo-arievo zlatarsko trgovino. Ze v ponedeliek zjutraj so izsledili enega vlomilca kriminalni organi na Fužinah, kjer so ga skušali zajeti, pa ie oblečen skočil v Ljubla ic^» in to preplaval. Rešila pa ga ni mrzla kopel kajti prestregli so ga na na prstnem bregu. Se istega dne so detektivi prijeli tudi drugega rokomavha. tretii pa le neznano kam poSeenil in ea še za sled u i ej o. Iz Celja —c Troje zanimivih predavanj bo v četrtek 27. t. m., petek 28. t. m. in soboto 1. marca ob 20. v risalnicl meščanske Sole- V Četrtek bo v ekviru ljudskega vseučilišča predaval g. Tugcmer Prekoršek o moderni vojni in predvajal nad 150 skiop-tičnih slik modernega orožja in njegvoe aporabe. V potek bo v ekviru Savinjske podružnice SPD predavala gdč. Fanny Co-pelandova iz Ljubljane o gorah Velike Britanije in predvajala okrog 70 diapositivov. V soboto pa bo pod okriljem Jadranske straže v Celju predaval znani fotoamater g. Slavko Smid iz Tržiča o neznanem svetu Komatov. 25 km dolgi vrsti otokov od Murter.i preko Dugcga otoka do Sestru-nja. Predavatelj bo predvajal 180 odKčnin lastnih koloriranih posnetkov. —c r-Sumljiva "seba« v celjskem gledališču. Mariborsko Narodno glo.'ališče up: i-zori v sredo 5. marca cb 20. v ceijskivn gledališču Nusičevo učinkovito komeddjo »Sumljiva oseba« v režiji g. Vladimira Skrbniška. Sodelovali bodo m. dr. gg. Danilo Gcrinšek. Blaž. Ledinek. Hamstovič, Nakr.5t, Košuta. Košlč in Cmobori ter ge. Zakrajškova in Rasbergerjeva. Predstava je za abonma. Neabonenti dotijo vstopnice v predprodaji v Slomškovi knjigarni. —c Slanina, mast ln svinjina so t>e i>°-dražile. Mestno poglavarstvo v Celju je z veljavnostjo od 22. t. m. določilo naslednje najvišje cene v kg za prvovrstne uvožene špeharje in domače svinje ter za svinjsko meso: slanina s kožo 28 din, slanina brez kože 29 din, salo 29 čin. čista spuščena mast 30 din. hrbet m vratovina 26 din. stegno 25 drin. pleče 24 din. trebupnina 25 din, sveža rebrca 22 din. Te cene morajo biti v prodajalnah razločno označene na vidnem mestu. —c Celjski šahovski klub je imel v petek zvečer občni zbor. na katerem so bili izvoljeni v upravo nas'cdnji gg: predsednik Josip Graser, podpredsednik K- Grein, tajnik Miro Fajst blagajnik Plolerski, knjižničar prof. Tavčar, odborniki Tine Ko:-mur. Vladimir Diehl in Josip BdUMftđer. Revizorja sta gg. inž. Srečko sajovic in O. Lečmk. —c Dve povratni prvm^tveni Šahovski tekmi sta bili v nedeljo v Celju. Tekma med Celjskim šahovskim klubom in Šahovskim klubom Scštanjcm sc je končala z zmago Celjanov s 7:1. Skupni rezultat obeh tekem je 13 in pol : 2 in pol za Celjski šahovski klub. šahovski klub Gaberje je igral povratno prvenstveno tekmo s Šahovskim klubom Raiečami. Gostje, ki so prvo tekmo izgubili s 3:5. so v nedeljo zmajrali s 6:2, tr^ko da znaša skupni rezultat 9:7 za Rad?če. V nedeljo bo:,-ta Celjski iahovsld klub in šr.hovski klub Radeče igrala finalno tekmo. —c C^lj^ki karneval, ki ga je priredil SK Celje na pustno sebeto v Narodnem domu, je bil rekordno obiskan in je dosegel izredno lep uspeh. Mask je bilo okrog 200- Med njimi je bilo mnogo krasnih skupin. Rezultati nagradnega tekmovanja mask so naslednji: 1. darilo za nj-lepšo rrLsko (zlato zapestnico) je prejela gdč. Rada Presingerjeva, 2. darilo (kompletne smuči) gdč. Mczetiieva, 3. darilo (srebrno dozo) gdč. štokJasova, 4. darilo f blago za damsko obleko) gde.. Anica Cviklova. 5. darilo (blago za kombinežo) ga Dečmanova, 6. darilo (smuči) gdč. Štefka Pogorelčcva, 7. darilo (trajne kodre) gdč. Pilihova, 8. darilo (srebrno čašo) gdč. šretova, 9. darilo (Fruškogorskl biser) ga. Nikoličeva. Darilo za najorigi-nalnejšo masko (necessoire) sta prejeli ga. šumiova in gdč. Zormanova kot >siam-ska dvojčka*. —c Dva napada bi n<*sreo3. Ko se je 281etni delavec Franc Kotnik iz Vitanja peljal v nedeljo z vozom na železniško postajo Zg. Dolič, so ga napadU trije moSki z noži in ga hudo poškcdovall po obeh rokah. 7 pretemi v neki gostilni v Štorah je neki moški udaril 21 letnega delavca Antona Galufa i kamnom po glavi in mu prebil lobanjo. V sob-to si je 341etna po-sestnica Jožefa Kosova s Stenice nad Frankolovim pri padcu zlomila desno nogo v gležnju. Poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici. —c 1'mrl je v soboto na Dobrovi pri Celju 821etni posestnik Anton Skamen. V celjski bolnici je umrla v ponedeljek 201el-na delavčeva žena Štefanija Drakslerjeva z Dola pri Hrastniku. Za obisk Planice pripravlja Putnik odpravo potnikov s popustom- Vsi. ki si žele ogledati to prireditev, naj se zglasc v bi-Ijetami Putnik. Snežne razmere Poročilo Tuj^koprometnih zver v LjuMjani ln Mariboru ter SPD 25. februarja 1911 iCateče-Planica 870 m: —6. delno oblačno, 100 cm snega, pršic skakalnice uporabne Planica-Slat na 950 m: —8. delno oblačna, 120 cm snega, pršič, vzpenjača obratuje Planica-Tam^r 110R m: —S, delno oblačno, 150 cm snega, pršič Pe<-Petelinjek 1140 m: - o, delno oblačno 140 cm snega, pršič Podkoren 800 m: —6, jasno, 107 cm snega pršič BohinJ-Sv .»lan^z 530 m: 0, jasno, 65 cm snega, pršič Bohinj-Zagra^ec 700 m: —1, jasno, 80 cm snega, pršič Bohinj-Rudnica 800 m: —1, jasno, 55 cm snega, pršič Bohinj-Zlatorog 530 ra: —2, delno oblačno, 70 cm snega, pršič Dom na Komni 1520 m: —6, delno oblačno, 320 cm snega, pršič Dom na Krvavcu 1700 m: —5, jasno. 240 cm sac p-a. pršič Koča na Veliki planini 1558 m: —4, jasno, 20 cm snega, pršič Radovljica 470 ro: —1, delno oblačno, 24 cm snega, pršič Pokljuka 1300 m: —9, jasno. 220 cm snega, pršič Bfba na Meni ni planini 1508: tn: —8. delno oblačno, vetrovno, 155 cm snega Polževo 620 m: —4, delno oblačno, 25 cm snega, pršič Kranjska g°Ta 810 m: —10, jasno, 105 cm snega, pršič Mozirska koča 1344 m: —2, demo oblačno, 100 cm snega, pršič 40 »8LOVKNSKI KIROĐt, Strma 5 Da bi nihče ne zgrešil poklica svetuje banovinska pofcHcna svetovalnii nem triletnem delovanfo in pogrr^lovnlnica — Poročilo o ni« LJubljana, 25. februarja Nada poklicna svetovalnica, Čeprav prva aele pred tremi leti, je postala kmalu zna-na tudi mod slr&lmi plastmi prebivalstva, pač zato, ker je njeno delo zelo tesno zvezano z Življenjem ter potrebami našega časa. Kljub temu je potrebno opozarjati na njeno delo posebej ter seznanjati ljudi z njim tudi v podrobnostih. Prav zaradi tega ni izšla brez potrebe vprav razkošna brošura, ki zasluži ime knjiga; vsebuje podrobno poročilo o ustanovitvi in delu Banovinske poklicne svetovalnice ln posredovalnice (uradno ime), a obravnava tudi vprašanja poklicne izbire. Publikacija ima nedvomno trajnejšo vrednost, saj ni le navadno za v odo v o letno poročilo. To menda tudi upravičuje res Izbrano opremo, lep papir tn tisk, ki mu je predpisoval obliko arhitekt Nas zanimajo predvsem Izsledki zavoda med njegovim triletnim delom. Si-eer se tudi pri nas oglašajo skeptiki, ki dvomijo v nezmotljivost psmotelmikov ter da je mogoče vselej s pslhotenmčnimi preizkušnjami preizkusiti inteligenco mladega človeka. Ml se pa na to ne moremo ozirati; sklepati smemo, da so poklicne svetovalnice potrebne, saj jih Je po svetu čedalje več. Tudi v poročilu se sklicujejo na to, da >na svetu skoraj ni večjega mesta, ki bi ne Imelo poklicne svetovalnice aH psihotehnič-nega instituta.« KAKO JE PO SVETU . . . V poročilu navajajo, da je organizacija poklicnih svetovalnic v večini evropskih držav izvedena v podrobnostih ter sega do zadnjih vasi. Zanimalo vas bo, da je bila na Češkoslovaškem ustanovljena centrala poklicnih svetovalnic ze pred 19 leti ter da je bilo na Oeskem in Moravskem 1.1937 83 njenih podružnic. Vendar poklicno svetovanje nI bilo predpisano z zakonom, a podjetja so sprejemala le v svetovalnicah preizkušene vajence in delavce. V nekaterih drugih drŽavah je poklicno svetovanje vzakonjeno, n. pr. v Nemčiji že od 1.1933, ▼ Franciji že tri leta in celo v Rumunljl so ga predpisali že 1.1938. V flvlci so ustanovili prvo poklicno svetovalnico 1.1919. . . .IN PRI NAS V naši državi imamo samo dve poklicni svetovalnici, v Zagrebu in LJubljani. V Zagrebu je bila ustanovljena 1.1931. V Ljubljani smo dobili poklicno svetovalnico sorazmerno zelo pozno, čeprav so že 1. 1911 razrnišljall o ustanovitvi zavoda, ki bi služil za preizkušanje učencev ob vstopu v obrtno šolo. Tudi Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je nameravala ustanoviti poklicno svetovalnico, in sicer v okviru urada za pospeševanje trgovine, obrti in industrije, a najprej bi bilo treba ustanoviti ta I ves Milleres: Brezvestni slikarji O mer Malestroit jev stopil v trgovino s Šestimi slikami pc*d pazduho. Bil je nekoliko razburjen. Oscar Bonamv, ki se je njegovo z zvatimi črkami napisano rme lesketalo nad vrati, ga je povabil, naj mu pokaže nekaj slik in slikar se je ie vidol bocutoga. Bonamv je prodajal dežnike tn popotne potrebščine. Bil jc znaeajen in posten trgovec. Imel je rdeča, lica prijatelja žlahtne kapljice in dostojanstven trebušček mu je molel izpod telovnika kakor velik pirh. Umetnika je sprejel dobrodušno. — Tcrej, dragi moj Malestroit, da vidimo malo vaJia remok-dcla. Slikar je bil prinesel tri pokrajinske sli* Icc in tri prizore iz mrtve prirode. Trgovec se je takoj izgubil v pohvalah. Pcjavila se je njegova žena in tudi ena je pohvalila slike. Podobna je bila dragen-cu. Trojni podbradek re visel na njen široki vrat, toda iz tega bogastva nosa je d si ga 1 piščeč glas. Bonamv je pokazal s prstom na breg reke. — Koliko? — je vprašal. — Pet sto frankov. — Pet sto frankov I Trgcvec z dežniki je dejal indigniranc: — Niti vprašati vas nočem po ceni drugih vosih slik, dragi Matestroit. Ker je ta najmanjša — sem mislil. Toda midva sva daleč od tega, da bi se pogodila... — Zal mi je — je vzdihniil slikar. Že je pospravljal slike, pa se jc vmešala gospa Bt.»na:ny. — Morda bi se pa našel način, da bi se pogodili? — je pripomnila dobrodušno. — Kaj, ko bi naju gesped Malestroit portretiral? — Ah. ah! to je ideja! — je pritrdil trgovce in se popraskaj za ušesom. — Ali ste že slikali portrete, gospod?? — Seveda, gospod Bonamv. — A... koliko bi pa računali? Slikar je spoznal da mora spretno in umetniško obdelati rmrebitnega klijenta. Dvigni"! je torej glave. — Tako podkovan mor, kakor ste vi, gospod Bonamv, dobre ve, da zahteva portret mnogo podrobnega dela. Ne gre samo »t to, da se doseže fizična podobnost Moralna podobnost ni nič manj potrebna. — Da, da, razumem prijatelj, vi naglasa fce vrednost svojega blaga. Slikar je vzkipel: — Kako, gospod! Kaj morda ne veste, da je rxyrreboval Leonardo da Vinci štiri leta. da je dovršil svojo Giccondo. — Vi menda ne boste rabili štiri leta za naiina portreta? ? — Upam, da ne, prepričan p« nisem — je odgovoril slikar. V tem primeru bi rad vedel, koliko bi računali — je dejal Bonamv malo popuščajoč. — Pet sto frankov. — Pet sto frankov! Vidim, da ni kakor ne popustite od tega zneska. — Eh, dragi moj. je posegla v barantanje gospa Bonamv — nikar ne barantajva z ume tn ikom. Pet sto frankov s potrebnimi popravili, kaj ne? _ Popravila! — jc vzJdiknu slikar, ki je le komaj zadrževal smeh. Seveda .. naravno. Drugi dan je začel portretirati gospo Bonamv, m takoj se je pokazalo, da bo dek> zelo težko. Vrla dama je iztegnila vrat, da bi izginil njen trojni podbradek, ki ga je pa slikar vendarle naivno naslikal. Malo je manjkalo, da se ni onesvestila, ko m je ozrla na portret. urad. Do ustanovitve ni prišlo. — L. 1931 Je banski svetnik R. Colouh na seji Danskega sveta sprožil vprašanje ustanovitve poklicne svetovalnice. V novem proračunu Je bil odobren kredit 7000 din za organizacijo poklicne svetovalnice v Ljubljani in Mariboru. Toda kreditov, ki so bili odobreni tudi v prihodnjih letih, niso mogli izrabiti, ker Se nI bilo pogojev za ustanovitev zavoda. Tedaj ae Je začelo zavzemati za ustanovitev poklicne svetovalnice tudi društvo »dola in dom«. Na anketi o poklicni posvetovalnici 1.1934 (sklicala Jo Je banaka uprava) so sklenili ustanoviti poklicno svetovalnico s centralo v Ljubljani in podružnico v Mariboru. V začetku bi naj na nji preizkušali le obrtniške vajence in sele pozneje tudi dijake strokovnih in aredrijih Sol. Izvoljen je bil tudi pripravljalni odbor. L. 1930 Je bila zopet anketa, sele Januarja 1.1938 Je stopila poklicna svetovalnica v življenje, ko je banska uprava poverila delo v zavodu strokovnjaku dr. V. Schmidtu, a odlok o ustanovitvi svetovalnice je bil Izdan 15. februarja istega leta, torej pred tremi leti. PSIHOTEHNIK ORJB LEDINO . . . Ustanovitev poklicne svetovalnice ni bila tako preprosta zadeva. Čim Je pa bil zavod ustanovljen, so ze šele začele pojavljati posebne težave. Upoštevati Je treba, da pri nas dotelj se nismo imeli nobenega psiho-tehničnega zavoda, ne domače literature ter nobenih izkušenj. Psi h o tehnik, Id Je prevzel službo v novem zavodu, ni mogel kratkomalo presaditi brez vsake prilagoditve načinov dela iz tujine. Zato je moral predvsem prilagoditi psih odi a trn ost i čne metode našim razmeram ter določiti primerna merila Spomladi 1.1938 je bilo delo predvsem omejeno na standardizacijo psi-hotehničnih preizkusevalnih metod, ki bi naj služile za preizkušanje sposobnosti mladine, namenjene posvetiti se šolanju v strokovnih ali srednjih šolah ali obrtniškim poklicem. Preizkušenih je bilo 1225 dijakov strokovnih in srednjih šol, a razen tega ie 113 vajencev kovinske stroke. Svetovalnica je začela za javnost poslovati šele junija istega leta NALOGE ZAVODA Zavod je takoj prevzel naslednje naloge. Svetoval je roditeljem odnosno njihovim otrokom (z ljudsko šolo, 4 ali 5 razredov) glede nadaljnega Šolanja. Mladim ljudem, ki so končali delno aH povsem meščansko Solo, odnosno nekaj razredov girrnazije, so svetovali v zavodu, kateri poklic si naj izberejo ali za katero strokovno šolo se naj odloČijo. Razen tega so v zavodu preizkušali mlade ljudi, ki so jih tja pošiljali mojstri zaradi ugotovitve, ali bi bili spo- ■ izii irrrn--n—m—n-i-- — Zdaj jasno vidim, gospod, da me niste poznali, ko mi je bilo dvajset let Bila sem tako suha Treba je bik. dragonca zmanjšati na proporcije paža, zakriti rodi najmanjše sledove brčic, izpremenirl v angelski oval cbraz antične Sibile. Nazadnje je bila gospa zadovollfna, potem je pa moral O mer Maleatroit portretirati še njenega moea. Poučen po prejšnjih izkušnjah, je smatral slikar za najpametnejše vprašati po navedilih. Model je bil dobrodušen. Zahteval je samo podobneet. Toda gospa Bonamv se je uprla takemu primitivnemu stališču. — Zakaj sva naročila portrete, prijatelj moj? Zato, da bo imel eden izmed naju, če bi drugi umrl, stalno prod očmi ideeflno sliko dragega pokojnika. In mar ne odgovarja najina idealna slika podobi iz tistih srečnih časov, ko sva se spoznala in vzljubila? Omer Malestroit je bil torej prisiljen temeljito zmanjšati na portretu trgovčev trebuh, dati njegovemu rdečemu obrazu zanimivo bledico in naslikati osvajalne, kvišku štrleče rujave brke, ter izpremeniti trikot sivkastih kocin, prilepljenih pod trgovčevim nosom. Nazadnje sta bila dva dovršena portreta postavljena v trgovčevi spalnici, tako da sta s« gleda'a in slikar, ki ie bil dobil svoj honorar brez barantanja, ie mislil, da se je rešil vseh obveznosti. Toda že naslednjega dne je dobil od tTgovčcve žene pismo, naj SpC z glasi pri Bcnamvju. — Glejte, dragi gospod, mu je dejal«, čim je odprl vrata trgovine. — Zdi se mi. da je imel moj mož leta 1908. ko sva se vzela, živahnejši pogled od tistega, ki ste mu ga dali na sliki. Omer Malestroit se je spornnH klavzule o porn-avilih in zato ie pokorno naslikal dve beli piki na trgovčevi zenici Cez Sest mesecev, ko je sel mimo Bori« mv je ve hiše. ga je trgovka opazila in ga poklica-'a v trgovino. — Pomislite gospod, jaz sem na*!a v crnari samoveznico. ki jo je nosil Oscar na dan najine porr.ike. Če bi bnl tako prijazni... Slikar je bil pri«*i1 jen nastfkati še samo* veznico. Minilo je zopet leto dni. ko Je srečal na ulici vrlo t?oepo Bcnemv. Ni m ji mogel izogniti. Vzela je robec iz ročne torbice in je vsa objokana povedala, da ji je umrl mož. — Da drairi moj m o?} ček, v osmih dneh ga je pobrala težka hripa, tako hitro, da se niti prav zavedla nisem, srečna sem pa, da vas je naključje napotilo sem. Moja edina uteha v tej nesreči je ta, da se spominjam srečnih trenutkov, ki sva jih preživela z možem Tn pomislite, ko som listala oni dan po starem albumu, sem našla njegovo res ranimivo *diko. Bile« je pred vojno, ko sva gledala v mestnem gledališču »Veselo vdovo«. To sezono trva Icst noreli a za dunajskimi valčkr. Zato si je pustil Oscar rasti zali sce. kakor Franc Jožef... Usmilite se me, dragi gospod, m naslikajte na njegov portret še te zalisce, ki so mu tako dobro pristojali. Stikar j« to pot zbežal sicer bi bil počil v smeh, Od tistega dne dvigne spoštovana vdova svoje mučeničke oči proti nebu, kadar ji kdo govori o slikarjih: — Nikar mi ne govorite o teh ljudeh <— pravi • svojim nebeškim ftasorn. — Drago sem morala plačati, da sem jih spoznala, ti ljudje nimajo srca, hi pa... sa pa.. zaključi z globokim vsdlhom. —— zlasti jha zamerim, da ae opravljajo sobni za ta aH oni obrtniški poklic. — Istega leta Je zavod tudi razposlal na ljubljanske šole tiskovine, tako zvane osebne liste. Namen teh listov Je bil vabiti roditelje v zavod, a razen tega so učitelji zapisovali na listih svoje sodbe o učencih. Samo na podlagi teh listov so zaprosili roditelji leta 1938 za poklicni nasvet 1283 otrok. Toda vsem prosilcem niso mogli ugoditi, kajti zavod je zaposloval samo enega strokovnjaka in nI imel niti primernih prostor Zato je bilo le 46 individualnih psih o t etničnih preizkušenj in 51 poklicnih nasvetov. VeČina fantov ln deklet je bilo iz LJubljane, 38, kar je slaba stran organizacije zavooa, ki še ne more služIti primerno vsej banovini. DELOVANJE IN PVI USPEHI Prvo leto bi se jih naj od 51 obiskovalcev 40 posvetilo šoli po nasvetu zavoda, 5 obrtnim poklicem, 2 trgovini in 4 drugim poklicem. — Predlanakim se Je zavod notranje izpopolnil. Zaposlen je bil Se en strokovnjak. Prošenj za preizkušnje so prejeli 917, čeprav so propagando omejili. Tudi ob tej priliki so morali mnogo prošenj zavrniti, vendar Je bilo opravljenega znatno vec dela. Individualnih preizkušenj je bik> 128, razen tega so opravili še 631 in-teiigentnoetnih preizkušenj za znanstveno ugotovi Jan je meril in nekaj sto za standardizacijo testov. Psihotehnično Je bilo preizkušenih 127 obiskovalcev, 103 fanti in 24 deklet. Iz drugih krajev jih Je bilo le 31, vsi drugI so bili iz Ljubljane. Po nasvetu bi jin naj šlo študirat 72, v obrt 43. trgovino 6, kmetijstvo 2 in 5 v druge poklice. Lani je opravila svetovalnica se mnogo več dela, kar Je treba pripisovati zlasti temu, da je bila šele tedaj končana njena notranja organizacija, zbrano preizkuse valno gradivo, psihodiagnostične metode prilagojene slovenskim razmeram, da je zavod imel več osebja ter nove, primernejše prostore ( poslopju šolske poliklinike) itd. Delo je bilo razširjeno na posredovanje vajenskih mest, tako da jo zavod postal tudi posredovalnica. V začetku Je biio posredovanje omejeno na Ljubljano in okolico. Povabili so obrtniške mojstre, naj prijavijo zavodu prosta vajenska mesta. Odzvalo se je 90 moj strm', ki so zaprosili za 106 vajencev. V Ljubljani se začne učiti na leto povprečno po 400 vajencev in vajenk, zato je zavod za začetek dosegel lep uspeh. — RazposlaU so zopet osebne liste in za poklicni nasvet so zaprosili roditelji i spi otrok. Individualnih preizkušenj za poklic ne nasvete Je bilo lani 410 (400<& več kakor prvo leto) ln lnteligentnostnih 393. Psihotehnično sta bila preizkušena 402 obiskovalca, 38 so jih pregledah zdravniki šolske poliklinike in osmim so dali nasvet brez preizkušnjo. Iz drugih krajev Jih je bilo 131. Iz ljudskih Sol Jih Je bilo 177, iz meščanskih 75, gimnazij 107, gluhonemnico 8, univerze 3, eden iz strokovne šole, 4 iz pomožne šole, 13 vajencev in drugih 22. Izdali so še 85 poklicnih nasvetov pismeno. Najlepši uspeh zavoda je, da so bili poklicni nasveti v letih 1938/39 na podlagi preizkusen j pravilni v »ad 90fr primerov, . kakor je ugotovljeno po kontroli poklicnih nasvetov. POTREBA PO RAZŠIRITVI POSLOPJA V vsej Sloveniji bi balo treba na leto svetovati okrog" 80.000 otrokom, kateri poklic si naj izberejo, v Ljubljani pa 4000. Svetovalnica zdaj opravi na samem področju LJubljane komaj Izdelani so sicer načrti sa razširitev poslovanja poklicne svetovalnice, a v ta namen bi bilo treba dovolj denarja, Izobraženega osebja, razumevanja sa svetovalnice v iusmnioiiilh krajih itd. Kapaciteta svetovalnice v Ljubljani obsega Is do 500 preizkušanj na leto, kar je izredno malo. Toda kljub mali zmogljivosti v primeri z velikimi nalogami savod ne izgubi svojega pomena, te zaradi tega ima savod pomen, da njegovo delovanj« opozarja na delo. ki ga zdaj ie nI mogoče opraviti. Pomembna so pa tudi nekatera dognanja o naših razmerah v zvezi i posredovanjem zaposlitve vajencev. Na to se Še povrnemo ob priliki. Iz Zagorja — Lep pesjsaSj je imela Mari i a Debel jalova roj. Lipovfek, ki je komaj 41 let stara podlegla daljši bolezni, katero si je nakooala ori teflcem poklicu v steklarni. Na zadnji poti jo ie sttf«mUo mnenro domačinov, prihiteli pa so premnogi hrast- niski steklarji s svojo sodbo in pevskim zborom, da so se nosi o vil i od pokol nlce ter tako tudi na runa i pokazali, da so povezani kot ena velika družina. Blap: no-ko j niči in skrbni materi ohranimo trajen spomin, žalujočim ostalim naše iskreno sožalje. — Za vojn I razpored, ki bo obiavljen. le niso vsi obvezniki oddali predpisanih vojaških listin ter se s tem tmltoto. da to še v tem tednu store, sicer jih zadenejo posledice. -* lUngaraja sokolske dece 1e v nedelo privabilo v Sokolski dom mno^> občinstva, ki se je vse ooooldne nrav dobro zabavalo. Izmed tridesetih Uubkih mask so nrva in potem najoriffinalnej«a ter *e Štiri druge prejele torto, bombone in i eno vazo z natrelli. K plesu ie igral oridni in vešči narasčajnik Sušnik na koncertno harmoniko, vmes t» sta maske in gledalce zabavala dva posrečena klovna s svojimi veselimi stori jami in tpiki tako. da i o ta prva taka prireditev uspela v nalvečie zadovoljstvo vseh orisotnih. Prav tako so se izvrstno zabaval: Leča ni na sokolski maskeradi v Sokolskom domu na Lokah Dvorana ie bila polna, maske številne in so tudi tam delili nagrade. Razpoloženj je tu in ie pričnkevati. da se bodo dolinci na predvečer ofic:elnega patrona vseh nor • cev letos še orav posebno, po stari Šegi zabavali ter nekoliko pozabili na težke ease okrog nas. — Konjač ie imel pretekli teden v dolini precei dola. teda na svoiem obhodu je napravil neka i. kar se nam ne zdi v redu. Pretekli ponedeljek je blizu kina ob glavni cesti na lepem ustrelil z lovsko dvocevko jazbečarja Vildiia ge. Vodiikove ter ga pustil ležati od 11 doo.ldne d-j drcujetja iutra. ko ea ie pač nskrio odstranil. Ves t, ča> i»> »e i i udi k. 00 šli mimo zgražali in gJa?ne obajjali tako postopanje, ki gotovo ni v skladu niti s PO« klicem, kakrSen je konjaSki. Pričakujemo, da se Icai pedobne^a ne pripeti več! — Izredno zanimivo predavanje je imel v petek v Sokolskem domu banovinski zdravnik dr. Slavko G-rum o anatom, i i in fiziolo£i>i človeškega telesa za gasi ske čete v tečaju, ki ga ie organiziraLa saful-ska župa pod imenom samariianski leča i. katerega ie otvori 1 župni stareš.na g. Do-Hnar. Poleg gasilcev iz Kolovrata. Izlak, ColniSČ. Kotredeža in ckanadih. Je predavanju prisostvevado tudi mnogo drugega občinstva, ki ie z napetostjo sledilo izvajanjem predavatelja, ki uživa sloves, da zna izredno zanimivo ln nazorno obdelava ti tudi sicer najsuhoparneišo snov ter ji vdihniti življenje z vensi prav nenadofa-ne Strani. Opozarjamo, da ae bodo vršila še tri predavanja in sicer naslednic to sredo, 16. t m ob pol 1B. uri. To pot borno slišali mnogo zanimivega o stanovaivski in drujfi higijeni, torej o stvareh, ki "jim nikoli ne posvečamo dovoli pažnje. Vabimo prav toplo se ostalo občinstvo, da se tega koristnega predavanju udeleži v čira večjem številu in točno. Sledila bodo predavan ia o prvi rxsr*oči. strupenih plinih ter pasivni obrambi. Na zaključku teč3ja bodo gasilci polagali izpite za samarijane. — Utopljenec v Mediji. P:-ed kratkim je netooliko tssfliala Medija odložila v vrbovju za centi 1 trupio 28 let starega odpuSčoffkesn hlapca Murka Antona, pri-»tojneca v Račio vas. srez Krško. Orožni-Sca patrulja, ki io S? vodil narednik g. Darko Križmaričič je vpričo ban. zdravnika Slavita G nima ugotovila, do je pokojni brez znakov, ki bi kazali na nasilje, poleg nekih listin so našli ori ni em Se 59 dinarjev. Truplo so Dokopali na zagorskem pokoja liscu. Poizvedbe »o potem ugotovile, da ie bil pokr jnl radi pijančevanja odpuščen ter je me^do 400 din zapil ali pa potrati 1 v družbi neke poročene ženske iz Podkra^a. v hi Si. ki le na znano slabem glasit Od tnm je zvečer v temi odšel in najbrž zabredel prelco Bajcarjevega msstlČa v vodo. V?e dntge govorice, češ, da ie bilo izvršeno nasilie. so po tem takem brez stvarne podlage in le plod senzaciie željno publike. Iz škoffe Loke — Malo hitreje pa le.. . Ne bilo bi nič omembe vrednega, ako bi zapisali, da ie pred dnevi to\wni avto povoril psa. Do nezgode je prišlo na Kolodvorski cesti, onstran križišča pri Starem dvoru. Malo bolj čudno pa se slisl da je ležal več dni v jarlsu. Kcnčno se ea ie usm 1.1 koniaČ — Ob zaključku po»tneira BbjS* je priredil škofjeloški Sokol tradicionalni ma-Akeradni ples. Obe dvorani sta bili popolnoma zasedeni po domačih gostih in gostih, ki so prispeli tudi iz Ljubljnne Obe dvorani sta bili zelo okusno in originalno okrašeni, deloma s cvet iem. deloma I slikami, za veselo razpoloženje pa je odlično poskrbela godba planinskega o Ika. Za lačne in žejne sta poskrbela ženski in ve-selični odrek Sekola. ki sto rudi tokrat izpričala svojo veliko požrtvovalnost do skupnega sokolske ga dela. Izvoli'na ie bila kraljica večera (s. Cirila Jamni1 ova), tri najboljše skupine mask (mačke, koruz-nica in nebotičnik) so bile nagrajene. Število mask io bilo prav zadovoljivo — Nov grob. V soboto p »p ldno se ie pomikal na škofjeloško pokopališče 7elo leo in dele pogrebni ppvevod. Po'ropali smo gospodično Mici Bernikovo. ki ie zatlsnila svoje trudne oči 00 dalj.'em hudem trpljenju, fttara Sele 31 let. Pokojnica je bila zelo d.bra Ah i Vin. Bern i kova ie te/ko zbolela in vsa zd.-avn's'-a rxwn>č nd mogla odvrn;ti najhu D 1 Smrt simpatične go»apod:čn.e 1e vzbudila soiosno so-čurtvvvanie z bridko prizadetimi svojci. Pri pogrebu so zapeli r>evci pred domom in na pokopališču, v Ža*n?m ar-reved s.* nosili tudi mnogo zvetia. Gdc. BPTriknv; borno ohranili trajen so^min. s\oicem oa izrekamo iskreno sozalje! — Občnega zbora Narodne Hrokovne zveze ni bilo! Iz razlogov, ki so izven rnroči pripravljalnega cdbora, se ustanovni občni zbor Narodno strokovne zveze, napovedan ra nedello pri Otetu, ni mogel vržiti. Kdaj bo u^anovni občni zbor. bomo pravočasno javili. — Avtorja članka »Občani« vabimo, da se zglavji pri našem sta1 nem poročevalcu. Anordmni dopisi romajo v koš! MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave oeseda din L—- davek posebej, znamko — Popustov as maie oglase ne priznamo £a pismene odgovore gieđe malin oglasov je arena priložit raz no Beseda 60 par. Davek posebej Najmanjši znesek 8*— din ČEVLJE v modi in kvaliteti dobite v trgovini »EDO« Prešernova 48. 14. T. V NAJEM VZAMEM"" srednje aH manjše posestvo. Ponudbe na A. Kovalč, Lukovica 4, p. Brezovica pri Ljub-ljanL 569 m os k PRI ŽIVČNI SLABOSTI jKg 0~% r»««t - **'T6 Ei.1jk 1 Ne pozabite obiskati GOSTILNO PRI MTRLiet Tržaška 46 PUSTNO RAJANJE! Vina Se vedno po nizki ceni! Belo dalmatinsko liter din 15 črno dalmatinsko > > 15 dingač > > cviček > > ljutomercan > > sllvanec > > 16 14 16 18 572 KI! SEJE .'iiGOGCiCIl OGLAŠUJTE male oglase v „Slov. Narod«44 ker so najcenejši kupim Seseda 60 par. Davek posebej Najmanjši znesek 8.— dm KUPIM VALJČNI STOL Cvanetie Franc, mlinar, Radovi či st. 31, p. Metlika. 556 ni kl as te anode, stare niklaste kazane, odpadke niklastih anod (starega denarja ne) kupim takoj ali zamenjam za prvovrstni nikel. Ceno in količino javiti Dragu Raduloviču, Beograd — Kralja Aleksandra 293, telefon 41129. 565 PRODAM Beseda 50 par. Davek posebej Najmanist zneses S.— din SPOŠTOVANE GOSPE! Velika noč se bliza. Prodajam poceni ženske usnjene čevlje firtlerice Ia močne, velikosti 35, 36. 37, 41, 42. Crne, drap in rjave par din 120 plus posta 12 — samo dokler traja zalogi. Prodaja firma GROZDIĆ, Bjelovar. 557 KOVAŠKO ORODJE v dobrem stanju prodam, ev. oddam v najem prometno kovaško delavnico. Simon 2nidar, drkovci, Ptuj. 566 DOLGO STAROST ~ BOSTE U ČAKALI, če boste uživali medico, Id razkraja škodljive klice, pospešuje prebavo m odstranjuje rasne biološke motnja »ambroicva MEDICA« Ia MEDARNE, Ljubljana, židovska uLl 13. T. Kako sem odstranila svoje k« se eertkll ko-sssetllttJ ssselaliitl fes takozvani »odstranjevalci rab«. ENOSTAVNA DOMAČA NEGA USTVARJA ČUDA Za noc sem uporabi j« 1 a kremo, pomešano s Biocelom, ki ga pridobivajo iz jedra globokih kožr.ih celic mladih Uveli. Ta je kakor Bi očal v Vaši lastni kosi. Ts v resnici magična •ubstance •hrani« Ve So kolo čvrsto, svelo ln mlado. Odkril jo jc Claaovltl dermatolog. Zdaj je pomešana s rožnato kresa« Tekalen. Uporabil« j te to hrano as koto 1 Biocelom zvečer. Zjutraj uporabljajte belo kreme T o k a 1 o n. Ona hrani kožo, zožuje razširjene pore ln je ob enem najbolj Ia podlaga za puder ia Šminko. V vsakem primeru Je zajamčen uspeh. 6s uporabljate ti dve kremi, ali pa Vam povrnemo dvakratno kupno ceno. Slanikova pojedina ▼ sredo 26. t. m. Ruska solata s slanikom, kaviar iz slanikov. Slaniki v majonezi ter druge ribe In razna jedila. Izborna vina, sveže piva v gostilni »Pri Lovcu« Telefon 46-95 Rimska — BIcivveisova e, « 8Lian 6 »SLOVENSKI NAROD«, 1NL fttev 40 Indokina žitnica Daljnega vzhoda Zakaj je prišlo do oboroženega »popada med njo in Vkorakanje angleških čet ▼ pristanišče Indokine Hajfong Francoska Indokina je izredno bogata dežela, preprežena z rekami in prekopi Kamor se ozre oko povsod vidi sama riževa polja, povsod bogato namakana zemlja, žitnica daljnega vzhoda. Reka Me Kan g; se razliva med riževa polja v Široki delti. Vode, ki jih prinaša lz pogorja Ju-nana v južni Kitajski, se vale mimo glavnega mesta Saibuna v močvirnato morje Me Kong je glavna reka Indokine, ona prinaša in odnaša francoski državi velika bogastva. Glavno mesto Saibun ima veliko moderno letališče. Tam pozdravijo letalo nagi Anamiti. Od vseh strani prihite z velikimi glinastimi posodami in tekmujejo med se- boj kdo bo smel polniti posode s bencinom. Indokina hrani v sebi mnogo zgodovinskih in arhitektotinsklh znamenitosti, malo katera dežela ima toliko draguljev prastarega stavbarstva, ki jih se noben arhitekt ni mogel prekositi Ena največjih znamenitosti Indokine je svetovni znani hram Ang-kor Vat v džungli. Angkor Vat, eden izmed spomenikov kulture stare Kambodške države, ogromna stavba, kamor se je že zagrizla džungla, je pač vreden ogleda. Globoko v džungli stoje ostanki mogočnega budni stičnega hrama, čigar umetniški zakladi, prekrasni okraski, bas reliefi, množica starih napisov, čigar umetnine 1e ščitil pred tatovi 3.5 km dols; zid. Ne bo jih pa mogel zaščititi pred džunglo, če ne bo postala dovolj odločna človeška obrambna roka. angkor Vat leti v pasu Kambodže, ki jo zahteva sedaj Siam, opirajoč svoje zahteve na zgodovinske pravice ln uspehe svoje vojake, Z letalom ae seveda ne da priti do tega slovečega hrama. Indokina je pa tudi izredno bogata na divjačini. Nikjer na svetu menda nI toliko divjadi na vsakem kvadratnem kilometru, kakor v vzhodnem kotu francoske Indokine ▼ Annamu. Glavno mesto Annama, eno najbogatejših pokrajin Indokine, je Tou-rane. Annamskl cesar je izročil leta 1925 vse pravice francoskemu vrhovnemu rezidentu, sam si je pa pridržal samo odločitev v zadevah kulta, plemstva ln sporov o časti. Največja francoska država v Aziji Indokina je zrasla s priključitvijo Annama, ki meri 150.000 km3 na 737.000 km3 in nad 20,000.000 prebivalcev. Zemlja Indokine je kot rečeno zelo rodovitna, dežela ima ogromne, krasne gozdove, mnogo v zemlji ležečih narodnih bogastev ln visoko razvito poljedelstvo. Leta 1907 je Francija pritisnila na Siam, Id ji je moral odstopiti okraje Batambag, Siemreab tn Sl-sophon. TI trije kraji so bili priključen Kambodži, poleg tega se je pa nekoliko povečala tudi pokrajina Laos na račun Slama Ta teoritorialna pridobitev pa Franciji ni prinesla znatnejše koristi, čeprav so videli Francozi ▼ nji velik strateški pomen. S priključitvijo treh okrajev Slama k Indokini se je začela napetost med obema deželama ta iz tega se Je razvil nedavni oboroženi spopad, ki se zdaj likvidira z dnevnimi pogajanja v Tokiu. Siam zahteva nazaj svoje pokraljne. Odločimo besedo o tem sporu pa Ima Japonska, etaica barometra Osnovno idejo tega važnega pripisati Vlvlanu izuma je treba čeprav se omenja v fiziki leto 1643 kot rojstno leto barometra, vendar je treba pripisati osnovno idejo Vilianu, možu *z Galilejevega kroga. On je prišel na misel barometra 1641, torej pred 300 leti. Že od davnega starega veka znano vsesavanje vode s črpalko, se je skozi ves srednji vek utemeljevalo po naziranju grškega filozofa Aristotela tako, da se narava upira tako-zvanemu brezzračnemu prostoru, kar se imenuje v znanosti horror vacul. Ko so pri neki vodni napravi v Italiji ugotovili, da se voda v črpalki z dolgo sesalko ne dvigne nad 10 m, je izrazil Galilej mnenje, ki se nam zdi zdaj močno naivno, da ima namreč odpor narave proti brezzraZnemu prostoru svoje meje. Tako tudi ta učenjak ni mogel imeti jasnega pogleda, ker se je krčevito oklepal Aristotelovih nazorov. Italijanski fizik Evangelista Torricelli (1608 do 1647), je poskusil v prvi vrsti doseči to, da bi bil ves proces dostopen lažjemu ln boljšemu opazovanju. 10 m dolga neprozorna in težko dostopna sesalna cev naj bi bila nadomeščena z lažjim načinom opazovanja na poskusni mizi. Torricelli je prišel do pravilnega zaključka, da mora isti vzrok, ki drži v sesalni cevi črpalke vodo v višini 10 m držati tudi 13.5krat težje živo <»re-bro v tolikokrat manjši višini. Pri poskusu se je pokazalo, da je v pri- bližno 1 m dolgi do vrha z živim srebrom napolnjeni stekleni cevki, postavljeni navpično v živo srebro, pade stolpec istega do višine 76 cm nad njegovo gladino. Nad stolpcem živega srebra je ostal brezzračnl prostor »Torricellijev vacum«. In Torriceiii je kaj kmalu spoznal pri kolebajočl višini živosrebrnega stolpca, da določa pritisk okoliškega zraka na gladino živega srebra v posodi, kamor je bila cevka postavljena višino živosrebrnega stolpca. Nekaj let pozneje in sicer 1648 je francoski učenjak Ferrier opazil, da je bil stolpec živega srebra v barometru vrh 1465 m visoke gore Puy de Dome za 8 cm nižji, kakor ob vznožju 470 m nad morsko gladino. S tem je bil prvič jasno dokazan zračni pritisk za vremenske napovedi, odnosno za vreme-noslovje sploh, je bil leta 1850 živosrebrnl barometer zamenjan za anereidom. Zelo važen za fiziko je seveda vacuum v Torricelli j evl praznoti. To je morda najpopolnejši vacum, kar jih more doseči človek. Sele leta 1857 se je posrečilo Geissler-ju Izdelati na temelju tega pojava živo-srebrno zračno črpalko in z njeno pomočjo po njem nazvano cevko. Tako je bila odkrita pot k Izdelovanju brezzračnlh steklenih cevk, a te so bile pogoj za izum električne žarnice, katodnih in rontgenovih cevk ter žarnic naših radijskih aparatov. IMlywood mladosti vir vcsne Kaj pravi o filmskih igralcih in igralkah njihov zdravnik dr« Spangard Hcfllvwood naj bi bil tisti studenec večne mladosti, o katerem jc človeštvo ie davno sanjalo, pa ga ni mogle najti. Delo pr filmu ne samo. da vzdržuje mladost m svežost, temveč naj bi celo podaljšalo človeško življenje in sicer najmanj za 10 let. Tako je nazinmje enega najuglednejših zdravnikov hollywoodske bolnice dr. La-wrenca S pa n garda. On je tudi domači »d ravnik tako sloveč i h igralk kakor so Mae \Vestcva, Norma Talmadge, ALice Bradova in Georeje Raft Di Spangard je namreč izjavil: Proučevanje življenja filmskih igralcev me je prepričalo o tem, da so si malone vsi, ki so se prerinili v prve vrste obenem podaljšali življenje najmanj za 10 let. Vsak sloveči filmski igralec ali igralka mora namreč posvečati veliko pozornost in skrb svojemu telesa Že po pogedbi mora biti fizično čim večji, pa tud: duševno zdrav m vede* Lahko je ugotoviti, da ima izmed *nj takih igralcev 49 svoj poseben sistem za vzdrževanje duševnega in telesnega aoravja. 45 izmed njih pa drži še strogo dijeto Pogc-, njihovih uspehov je, da so v dobri formi Samo tako lahko računajo na štedno zaposlitev. Dr Spangard omenja tudi praktične primere skrbi za zdravje in dobro formo. Ta- ko je izračunali, da rma blizu 50 filmskih zvezd lastne kopalne bazene. Vsak lan igraje tenis. Nad 100 filmskih igralcev ie včlanjenih v veslaških klubih. 137 jih je v atie-skih klubih in 69 jih trna lastne trenerje 21 filmskih igralcev ima lastne telovadnice, nad 200 jih hoda redno telovadit k učiteljem telovadbe. Telovadnico družbe Psiamount poseda povprečno 40 filmskih igralcev in igralk. C.audette Colbertova je gotovo ena redkih izjem med filmskimi igralkami, ker mora vsak dan skrbeti, da se preveč ne zredi. Vsak dan popije dve časi mleka, mnego se giblje na soncu, igra tenis in je bpiAi pridno ukvarja s sportom. Heathcr An gelova ima enake preglavice kakor Coi-bcrtova Tudi ona je neprestano v nevarnosti, da se preveč ne zredi, in odkrila e, da so sončne kopeli izborno sredstvo za pospeševanje prebava V besedah dr. Spangarda utegne biti mnogo resnice, Vendar se pa ne zde povsem prepričljive. Slišali hi čitali smo preveč primerov o filmskih zvezdah, ki so si izpod-kr-pali zdravje z napornim delom in dijeto, ker so morali skrbeti, da te niso preveč odebelili. Zgodovina negorljivega filma Od 1. aprila lanskega leta je v Nemci j i dovoljeno izdelovati samo negorljive filme. Že skozi 40 let od začetka kinematografije se uporablja v vseh kinematografih sveta normalen pozitiven kinofilm 35 mm Širine iz lahkega gorljivega nitrofilma, ki ima na vesti že sto in sto človeških žrtev. Zato so se začeli razmeroma zgodaj po-skusi z izdelovanje negorljivega filma. Mnogo dela so opravili na tem polju tudi nemški učenjaki 2e leta 1908 so začeli v veliki tovarni za sirove filme podjetja Agfa v Volfenu pri Bitterfeldu z izdelovanjem varnega filma, toda samo ozkega formata Tega filma niso mogli uporabljati v večji meri tudi zato, ker je njegova mehanična odpornost razmeroma majhna Ko je prišlo končno na mednarodnih konferencah v letih 1931, 1935 ln 1938 do normiranja formata varnega filma, so nem Ški tehniki nadaljevali izpopoln j evan j e tr-pežnosti negorljivega filma. Glavno delo je bilo opravljeno v letih 1936/37 na pobudo državne filmske zbornice. Na njeno pobudo so takrat praktično preizkusili tri velike filmske tovarne Agfa, Koda* in Zeus Ikon 450.000 m negorljivega pozitivnega filma. Poskusi so bili zaključeni s preizkušanjem 1,500.000 m filma. Razen v Nemčiji se deda na polju varnega filma največ v Franciji, ker je bilo v pariški svetovni razstavi leta 1937 dovoljeno vrteti samo filme na negorljivem materijalu* 400 kitov uničenih Nedavno se je vrnila z Grenlandije domov ekspedicija danskih ribičev, ki so lovili tam polenovke. Doživeli so nekaj Izrednega, ko je plula njihova ladja po časi naprej, da bi ne zavozila v mino, ki bi jo utegnil zanesti v Dlizlno Grenlandije morski tok, so naenkrat zagledali pred seboj na vodi ogromno oljnato liso. Ko je zavozila ladja v njo so ribiči pobrali iz morja nekaj olja in ugotovila, da gre deloma za nafto, deloma pa za ribje olje. Ko so nadaljevali pot po morju Se drugi dan, so našli na vodi ostanke razbite ladje. Pozneje so pa našli ribiči v morju še mrtveca kita, toda glavno presenečenje jih je tele čakalo. Ko je prodirala ladja skozi ledeno skorjo so zagledali ribiči v morju se več mrtvih kitov. Končno so jih nastali blizu štiristo. Vse kaze, da se je v tem delu morja potopila nafto prevažajoča ladja Najbrž je zadela na mino ln nafta se je razlila ter zastrupila kite. Nekateri kiti so že razpadali, tako da se je njihova mast pomešala z nafto. Drugi, ki so bili zamrznili v ledu, so bili pa Se dobro ohranjeni. Se vedno je pa zagonetka kako se Je moglo pojaviti v enem delu morja okrog 400 kitov, ki so sicer dokaj redki. Eni mislijo, da jih je privabil od daleč vonj po nafti, kakor privabi mačke bencin, Ce je ta domneva pravilna so se kitJ z nafto opijanili. Vzorno delo Škofjeloških Kolašic Podružnica Šteje 273 rednih in 35 ustanovnih članic ter 4 dobrotnice ftkofja Loka, 24. februarja Kljub hudim časom je bilo delo škofjeloškega Kola jugoslovanskih sester zelo plodno. To je pokazal tudi 17. letni občni zbor. ki je bil ob lepi udeležbi sester v torek popoldne v gostimi pri Homanu. Uvodne besede je spregovorila predsednica s. Lfjuba Lendovškova, katere nagovor je btl poln Iskrene, materinske ljubezni do ubogih tn pomoči potrebnih . Sestre so predvsem počastile spomin umrlih Antonije Koširjeve in Tilke Pecherjeve, njih spomin pa je veljal tudi nepozabni s. Franji Tavčarjevi Predsednica I« nagi ažala. naj bodo uspehi dela v zadoščenje ln pogum, drugim pa v tzpodbudo! Časi so čedalje hujši, zato bo pomoč KJS čedalje bolj potrebna Sestre naj dviga misel, da ni plemenitejšega dela. kakor nom?«ati revežu pa najsi je to otrok aH starOk Potem, ko je zbor izrazil svojo vdanost Nj. Vel kralju Petru a in Nj. Vel. kraljici Mariji, so podale društvene funkcionarke Izčrpna poročila iz kiterih je bilo jasno razvidno, da KJS v škof ji Loki marljivo deluje. ^Delo je bilo tiho. a uspešno,« tako je naglašala s. Van da Jercogova. tajnica kola. Podružnica šteje 273 rednih članic. 35 ustanovnic in 4 dobrotnice. StotaJd so prišli v blagajno s prodajo zelenih in pozlačenih oljk Poleg raznih daril, članarine tn prostovoljnih prispevkov so bili to edini viri dohodkov, ki so omogočili človekoljubno akcijo. Ta pa je bila potem na Sirko razpredena. Kola&ice so obdarovale revne družine in ostarele z moko (203 kg), na pomoč pa so priskočile večkrat tudi materam, ki so bile v stiski starčkom, onemoglim, obolelim itd. Odposlal se je prispevek za rešitev Aškerčeve domačije, nadalje Zajednici doma in meščanske šole, šolski kuhinji. Uniji za zaščito dece, za zimsko pomoč pa je dalo Kolo 600 din. Glavno delo je bilo osredotočeno na prireditvi božićnice, ko je bilo obdarovnnlh 167 otrok z blagom za obleke ln peril m. s klobuki, nogavicami, rokavicami in s pecivom Bil je prisrčen praznik, ko je prejemala mladina darove ... S tega mesta gre ponovna zahvala šk^fjeloč°n<>m, zlasti poslovnim krogom ki so akcijo pravilno razumeli in jo podprli. Dokaj gorja so olajšale sestre same s svojimi sredstvi, kjer so videle, da je pomoč potrebna Izdatkov je imelo Kolo skoraj 10 0O0 dinarjev! Blagajna je bila v skrbnih rokah s Vide Horvatove. Darila za božič-nico so vrgla 3204 din kar je obenem dokaz, kako je odgovorila Skofja Loka na neumesten izpad, ki g-a je bilo del.žno Kolo za svoj trud! Kolo bo tudi v bod če stopalo po dosedanjih preizkusen'h poteh. Potem ko je bila na predlog s Marico TJstarjeve sprejeta razreSnica, je bil izvoljen odbor, ki so stopile vanj dosedanje sestre, na novo pa so bile pritegnjene v odbor Se ss Otilija Brezica rje va soproga sreskega načem'ka. Jožica Savnlkova soproga trgovca, tn Drnsrica Masterlova. soproga indu-^rijca. Lepemu občnemu zb^ru je iskreno čes+ifala odposlanka osrednjega odbora s Bela ftubičeva. katere iz^od-budne besede so naletele na največjo pozornost Mnogo pobud in BftMl je bflo izrečen fh pri slučajnostih živahna razprava je pokazala da Idealizem naJrh sester n} prav nič popustil Nasnrotno ?e z re£9o vnetno žele pomagati trpečemu bližnjemu. Dvofakova »Rusalka« obnovljena Močan uspeh ene najstrašnejših slovanskih oper Ljubljana 25. februarja Z deloma novo razcelitvijo partij smo dobili snoči Dvofakovo operno lirično pravljico, ki jc že dolgo tudi v Ljubljani ena najljubših slovanskih glasbenih umetnin prav izjemnega Čara. Odveč je torej pisati o krasotah >Ru-aalkec, ki sta jo ustvarila dva velika poeta, Jaroslav Kvapil ln Anton Dvorak. Resnica je, da nosi ta opera čudovit značaj neke umetniške-aristokracnosti in jo more polno razumevati in do dna uživati poslušalstvo posebne tenkočutnosti in ten-koslušnosti. Kdor ne najde odnosa do te tonske in besedne prelestne poezije in ne občuti tragike, ki mu kaže borbo čiste duhovne ljubezni s poltno strastnostjo, je pač siromak. Tem bolj razveseljivo je torej dejstvo, da je naše premiersko občinstvo prejelo uprizoritev Rusalke s toliko naravnost vidno naslado in globokim pojmovanjem. Nabito polno gle:aližče in živahno ploskanje po vseh dejanjih sta bila ponovna dokaza, da se je okus naše publike dvignil na stopnjo, ki dovoljuje operni upravi, da uprizarja vobce tudi novosti najbolj subtilne lepote in največjega duševnega bogastva. Dirigent N. Stritof se je ponovno strastno zavzel za čim popolnejšo izvedbo v pevskem, se posebno pa v orkestralnem pogledu, režiser C. Debevec je obnovil svojo vzgledno uprizoritev, vodja zbora Simoni ti je dognal sposobnosti mešanega in samostojno sodelujočega ženskega zbora, dekoracije V. Skružnega pa dajejo češki krajini in njeni pravljični nočni poetičnosti najbolj avtentičen in prekrasen okvir. Tako je žela nova uprizoritev >Rusal-ke< zopet močan, vsesplošno zadovoljujoč umetniški uspeh, ki je bil tem globlji, v Kolikor je bila zasedba partij se boljša kakor zadnja ta v kolikor je bila naslovna uloga Rusalke po Heyfcalovi pevski in igralski še više dvignjena in še topleje podajana Kajti Heybalova je pevski tako odlična, tudi zunanje, specialno mimično in igralsko izvrstna, da je s svojo kreacijo v celoti nadkrilila vse Rusalke, ki smo jih kdaj slišali na našem odru. Gostičev princ je ena vrhunskih stvaritev njegovega ogromnega repertoarja. Pol je z neko lahkotnostjo, toplino in prisrčnostjo, ki je kazala, da mu je uloga prav posebno prikladna. T. Laboševa je bila nova tuja knežna, zunanje zelo ustrezna, v igri prepričevalna in v vsem nastopanju učinkovita V kolikor se giblje partija v mezzosopran-ski legi, je pevski prijetna; toda, žal njen izgovor besedila je še skoraj docela nerazumljiv in zvok večine vokalov še napačen. Tu je treba delati. Tudi Izgovor Kogejeve v partiji Ježiba-be je čudno nejasen in često nerazumljiv. Ali tiči vzrok v besedilu ali v načinu peU ja, naj dožene dirigent. V ostalem je njena kreacija ostala na svoji višini., J. Bete t to je pel povodnega moža z zrelo svojo pevsko umetnostjo, predvsem lirično, sladko čustveno in s premišljeno lepo igro. Prav dober gozdar je Sladoljev, pevski svež, lgersko živahen in v izgovoru uprav vzgled en. Kuharček je Barbdčeva, zlasti s Igro ta svojo osebnostjo prav ustrežljiva. Popolnoma so se uveljavile gozdne vile, Vidaliieva, Ivančičova in l*olajnarjeva ter so bili njih spevi s primerno plesno igro zelo lepi. Vnovič se je izkazal Rakovec kot lovec v ozadju. Ker so orkester, zbora tn balet takisto storili vse svoje najboljše, je bila predstava v vsem ne le polno zadovoljujoča. temveč naravnost odlična in Izzivajoča iskreno priznanje- FT. Q» ... Nenavaden hotel Italijanski listi priobčujejo sliko gotovo najbolj nenavadnega ho«tela na svetu. Stoji na prelazu Svetega Jakoba ob italijansko Moinld meji in sestoji iz dveh — železniških voz, namreč jedilnega in spalnega voza. Ta dva voza pa ne stojita preprosto na tleh, temveč na štirih do pet metrov visokih betonskih slopih Z«i hotelom se dviga veličasten gorski masiv. A. E. Fielding mm 51 €ma mačka i--1 prinaša sreče Roman Vsi so jo zdaj gledali. Niča ji je celo položila roko na ramo. Eva je stopila korak nazaj. — Ne počutim se dobro. Ko pridem domov, ležem takoj k počitku. Pojdite naprej, prosim. Takoj pridem za vami. Toda Phyllis je ostala pri nji. Oprostite, da ostanem z vami. Tako izmučeni se mi zdi te. Ali vam ne morem pomagati? Eva jo je prrjeia pod roko. — Nič hudega mi ni. Le včasi mi šine v glavo misel, kakšne muke mora prenašati tisti, ki je umoril sira Batchelora. To mora biti res grozno — Ne razumem vas, — je dejala Phvllia, — Ce je sira Batchelora nekdo zastrupil, sem prepričana, da mu mora biti zdaj zelo težko, ko vidi kake smo vsi na. njegovi .. ali njeni sledi. Ko so vsi odšli, je stala Alison nekaj časa nepremično naslonjena na vrata. Videti je.bila zelo utrujena Stala je še vedno tako, ko se je njena sestra vrnila. — Kaj je s teboj, Alison? Ali ae je kaj zgodilo? Ali se počutiš slabše? Alison je stopila k naslanjaču pri mizi in sedla nanj. — Beatrice, nekaj ti moram povedati... Ne bflo bi prav, če bi ti ne povedala, kakšna nevarnost nam preti____ Nerada te v^emirjam. — Ali hoćeš reci, da je policija zvedela za tisti denar in da bi jo morali obvestiti o tem? — Oh ne, ne. To je mnogo hujše. Mislim, da se mreža okrog nas zapira. Beatrice je prestrašeno gledala sestro. Ni pa razumela, kaj msilL — Veš, tisto anonimno pismo, ki sem ga sežgala, — je nadaljevala Alison. — Da, kolika škoda, da ••• — Nobene škode, Beatrice. Oče je pisal tisto pismo. Beatrica je molčala. Iz njenih oči sta pa odsevala groza in razumevanje. — Vsak poena valeč pisave bi to dokazal. — On je pisal tisto pismo... Beatrice je čakala. — Ce bi se pismo našlo, bi nama oče ne prizanese! in tudi naju bi zapletel v to kašo, — je nadaljevala Alison. Bolestno ljubosumen je, toda ne iz ljubezni. On hoče, da bi trpeli — zaradi matere. Govorila je z zelo tihim glasom. Beatrice je pri-kimala. — Mislim, da ni ostal samo pri pisanju, — je za-šepetala Alison. Mi*Hm da je samo nimfi, ko je zatrjeval gospe Glaveevi, da nikoli ni odprl omarice dr. Wakefielda. Alison je obmolknila in uprla pogled v svojo sestro, Beatrice je zadrhtela in trajalo je nekaj časa, preden je vse razumela. Potem je pa strašno prebledela. — To je izključeno, — je vzdflinila. — Bojim se, da je to možno, — je dejala Alison. — Sele zdaj mi je šinila v glavo misel, da je tudi to možno. Ce je vedel, da bi se mogla ti izmuzniti, da bi imela srečen dom . . . mislim, da bi bil zmožen vsega, samo da bi to preprečil. Morda se je bal, da bi pismo ne zadostovalo. Zlasti, če bi jaz siru Batchelora dokazala, da je njegova vsebina izmišljena. Istega večera, ko je bil Henry zadnjič pri nas, je bil oče na vrtu. — Ali si ga videla? — je vprašala Beatrice s tihim, drhtečim glasom, — Opazila sem ga, kako se je skrival v grmovju pod okni. Prav v trenutku, ko sva pisala s Henrvjem za novine vest o tvoji zaroki. Najbrž me je videl, morda je slišal tudi najin pogovor... Morda je šel za Henrvjem, da bi govoril z njim med štirimi očmi in... — Saj vendar ni mogel imeti s seboj strupa! — Nekoč mi je dejal, da nosi vedno s seboj strup, ker se mu zdi življenje tako neznosno, da bi si ga lahko vsak hip končal, — je delala Alison. — Ali se ne spominjaš? Govoril je o tem nekoč, ko se je spominjal matere in njene preteklosti. Obe sestri sta se spominjali teh strašnih očetovih — Torej omarica je bila tu. Če je prišel takrat popoldne domov, preden sva ga pričakovali in Če je slišal najin pogovor s Henrvjem, iz katerega je zvedel, kaj se pripravlja___Beatrice, tega sem se vedno bala, in zdaj, ko rodbina v Broadbendsu ve za to omarico, morava obvestiti policijo. — Oh, Alison, — je vzdihnila Beatrice, — kako bo Noel trpel, če ie to res in če se dokaže. — Da, — je pritrdila Alison. — To bo zanj hud udarec. Hotela sem ti to prihraniti. Ker pa drugi že vedo za omarico ... — Ali je v nji cianovodik ? — le vprašala Beatrice plaho. — Ne vem, morda je. — Ce je storil to moj oce, moram poslati denar nazaj rodbini sira Batchelora, Gospa Evansova je vstala in si popravila lase, — Če ga je zastrupil oče ... — Ali se še nisi dotaknila tistih vrednostnih papirjev? — Ne morem razpolagati z njimi, dokler ne bo vse pojasnjeno. Zdaj, ko se je zasukala stvar tako, mislim, da bo najbolje, če jih anonimno pošljem Noelu. Nikoli ne bo zvedel, kdo mu jih pošilja... jaz bom pa vedela, da ... — Ne pošiljaj jih še, — je dejala Alison hitro. — Henrv je želel, da bi obdržala tistih dee*t tisočakov Beatrice, da bi mogla biti prosta___ — Dal mi jih je za balo. ker je vedel, da nimam ničesar, kar bi mogla prinesti v zakon, — jo je popravila Beatrice. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jena U Za opravo in mseratni del Usta Oton Ghristof // Val v Ljubljani