LETO X 3 marec 1984 glasilo szdl občine logatec Kako iz težav? Predsednik CK ZKS Andrej Marine z delovno skupino v Logatcu V sredo, 22. februarja, Je bila seja razširjenega političnega aktiva občine, ki ae Jo Je udeležil tudi predsednik predsedstva CK ZKS, tovariš Andrej Marine. Na seji, katere namen Je bil obravnava poročila delovne skupine CK ZK Slovenije z obiska v občini Logatec, so sodelovali tudi člani delovne skupine Ivan Godec, Marija Iskrenovlč In Ludvik Zaje. Po poročilih sekretarjev 00 ZK, ki jih je obiskala delovna skupina, so bile oblikovane pripombe na njeno poročilo. Člani političnega aktiva občine so bili enotni, da je potrebno zaključke iz poročila vnesti v akcijske programe osnovnih organizacij ZK in predsedstva komiteja. Seja je bila tudi priložnost za pogovor o gospodarskih problemih občine in načinu premagovanja težav Tako delavce v Kombinatu lesne industrije teži problem pomanjkanja lesa, kar pomeni hudo oviro v proizvodnji. Ker naša gospodarska politika ni usklajena, nekateri proizvajalci izvažajo deske v Italijo, kjer dobijo 130 dolarjev za kubični meter. Ta problem bi odpadel, če bi se izvozniki uspešneje dogovarjali in povezovali. Uspešno dogovarjanje bi tudi zagotavljalo, da ne bi prihajalo do nelojalne konkurence. Na KLI-ju menijo, da bi nelojalno konkurenco na zunanjem tržišču med našimi izvozniki lahko preprečili samo z zakonom. Nič manjše zlo pa ni to, da proizvajalci kopirajo proizvodne programe in potem na videz enak, a manj kvaliteten proizvod ponujajo po precej nižji ceni na zunanjem tržišču. To v KLI-ju ocenjujejo še za posebej škodljivo, ker si sami nenehno prizadevajo za čimboljšo kvaliteto, ker jim samo ta zagotavlja uspeh na tržišču. O tem in o dejavnosti komunistov v zaostrenih pogojih gospodarjenja je Andrej Marine rekel, da bi se morali zainteresirani med seboj več do-aovarjati, hkrati pa bi morali svoje odločitve veliko bolj kot do sedaj opreti na strokovne podlage Boljše rezultate bo omogočilo nadaljnje Prestrukturiranje gospodarstva in več discipline. "Naš sedanji gospodarski položaj, za katerega so značilni številni pro- VICE i ™ r blemi, na posameznih področjih pa navidezna brezizhodnost, je v veliki meri posledica preteklih slabosti v celotnem družbenem sistemu. Pri odločanju glede ciljev, od investicij do urbanizma, pa tudi nekaterih razvojnih smernic na področju zdravstva, šolstva in drugih dejavnosti je bilo preveč voluntarizma. Gospodarska kriza je hkrati tudi posledica razvojne ravni, ki smo jo dosegli v zadnjih desetletjih« O zamrznitvi cen je tovariš Marine dejal, da je to zelo negativen ukrep, ki ga tudi osebno ne podpira. Sklep je sprejel ZIS, sprejela ga je delegatska skupščina. Očitno je bil položaj tak, da je inflacija podivjala. Prišlo je do neodgovornega zviševanja cen Menil je, da je treba cene čimprej odmrzniti, vendar nikakor ne brez poprejšnjega programa. »Inflacija je kot kuga, ki razjeda vsa naša hotenja in zavzetost« je pudaril Andrej Marine. Tovariš Marine je spregovoril tudi o razvojnih možnostih naše občine. Povedal je, da smo v celotnem gospodarstvu delali napake v preteklosti, ker smo delali preveč ekstenzivno. Zato je treba zdaj iskati nove drobne programe, ki rabijo strokovnjake. Komunalnega gospodarstva ne smemo podcenjevati, saj je to področje živo in prisotno v vsakodnevnem življenju naših ljudi. Na koncu je Andrej Marine dejal, da bi morali ravno sedaj, ko so kritični časi, izkoristiti ta položaj in mobilizirati vse tiste, ki lahko prispevajo k stabilnemu gospodarstvu. Glede na številčno majhno članstvo v občini pa je opozoril, da bi morale OO ZK več pozornosti posvetiti kadrovanju in uresničevanju svojih programov. Branka Kum Z občinske kandidacijske konference Ocena dosedanjega dela je še premalo smela Že v pripravah na letošnje volitve smo se dogovorili, da bomo postopek vodili racionalno in bodo predlogi oblikovani hkrati za vse dolžnosti. V polni meri je prišla do izraza aktivnost delovnih ljudi in občanov na temeljnih kandidacijskih konferencah, preko delegatov strnjena na občinski kandidacijski konferenci. Na podlagi predloga evidentiranih možnih kandidatov in po razpravah na TKK je občinska kandidacijska konferenca sprejela SKLEP, da soglaša s predlaganimi evidentiranimi možnimi kandidati za predsednika skupščine SRS, podpredsednika skupščine SRS, predsednike zborov skupščine SRS ter predsednike in podpredsednike skupščin SIS v republiki in občini ter člana predsedstva SFRJ iz SRS. Podoben sklep je bil sprejet tudi za občino Logatec. Potrjen je bil predlog, ki je bil objavljen v prejšnji številki Logaških novic in v dnevnem časopisju. V poročilu o opravljenih kandidacijskih postopkih na temeljnih kandidacijskih konferencah je bilo povedano, da so bile le-te izkoriščene tudi za obravnavo perečih problemov v posameznih okoljih O tem bo na posebni seji razpravljalo P OK SZDL. Postopek se bo nadaljeval na 1. seji republiške kandidacijske konference in v skupščini občine ter republiški skupščini in se maja tudi zaključil. Tako smo letos prvič sredi štiriletnega mandatnega obdobja skupščin DPS in SIS potrdili tudi kandidate za najodgovornejše dolžnosti v teh skupščinah, katerih mandat je v skladu z določili ustavnih amandmajev dvoleten. Prav je tako, posebej še, ker smo skušali kadrovske rešitve povezati z odgovornostjo opravljanja teh dolžnosti v celotnem štiriletnem mandatu. Ravno ta ocena dosedanjega dela je še premalo smela. Preveč je še strahu pred zamerami, preveč so še v ospredju imena in priimki, ne pa dobro opravljeno delo Toda prvi koraki so storjeni in ocenjevanje dela mora postati naš vsak dan, naša praksa in navada in ne av-tomatizem. Zato moramo pričeti s pripravami na volitve 1986 takoj, da bo demokratičen postopek res mogoč Že danes moramo misliti, kdo bo v tej ali oni delegaciji, kdo bo njen vodja itd Zato naj bodo v bodoče ocene sprotnejše in boljše. To je naša stalna naloga, kajti pri ljudeh se samouprava in delegatski sistem začneta in končata. Več ko je volje, boljše ko so kadrovske rešitve, več je možnosti za pravi pristop, zastopanje interesov posameznih okolij, razumevanja posameznega in podrejanja posameznih interesov skupnim - skratka več je vere v resnično samoupravo Jakob KOKALJ NOVICE 2 19. seja zborov skupščine občine Razprava o uresničevanju problematike zdravstvene politike preložena 19 skupna seja zborov skupščine občine je potekala drugače, kot je bilo napisano v dnevnem redu Na pobudo sveta za zdravstvo pri OK SZDL, predsedstva OK SZDL in predsedstva skupščine občine, je bila z dnevnega reda vzeta edina vsebinska točka dnevnega reda. V obrazložitvi je podpredsednik skupščine občine, tovariš Roman Osterc povedal, da so se za preložitev obravnave odločili iz dveh vzrokov: delegati niso pravočasno dobili gradiva, ki je bilo objavljeno v Logaških novicah, na seji sveta za zdravstvo pa so menili, da je potrebno organizirati širše razprave v KS in TOZD. Delegati so se s podanim predlogom strinjali, podana pa je bila tudi pobuda, da se v vseh sredinah razprave organizirajo in z vso odgovornostjo tudi izpeljejo. V nadaljevanju so delegati sprejeli predlog programa dela občinske skupščine in njenih zborov v letu 1984, skupaj z naslednjimi pripombami: - v program se vnese obravnavo Načrta uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini Logatec, - kadrovsko problematiko, štipendijsko politiko in zaposlovanje se obravnava kot vsebinsko točko, - vsako tromesečje se obravnava tudi poročilo o izvedbi programa dela občinske skupščine. Delegati so v nadaljevanju obravnavali poročilo o delu Temeljnega tožilstva - enota na Vrhniki in ga brez pripomb sprejeli. Po razpravi pa sta bila sprejeta dva odloka: odlok o spremembi odloka o davkih občanov in odlok o prispevku za zagotavljanje sredstev za blagovne rezerve občine Logatec v letu 1984. Z odlokom o spremembi odloka o davkih občanov se za leto 1984 znižuje stopnja davka iz osebnega dohodka od 0,50 % na 0,35 %. Razlika 0,15% se bo usmerila za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv Večja količina blagovnih rezerv pomeni stabilnejšo preskrbo prebivalstva z osnovnimi življenjskimi artikli. 20. seja zborov skupščine občine bo konec meseca marca, na njej pa bodo delegati obravnavali: - uresničevanje zdravstvene politike. - poročila o delu občinskih upravnih organov, družbenega pravobranilca samoupravljanja in Temeljnega sodišča Ljubljana-enota Vrhnika. Opravljene bodo tudi volitve za funkcije v skupščini občine in za člane predsedstva SRS ter člane družbenopolitičnega zbora SRS. Branka Kum Gostinstvo, turizem in trgovina pri nas Aktiv komunistov v gostinstvu, turizmu in trgovini obravnaval oceno stanja osebnih dohodkov, saj vemo, da so osebni dohodki delavcev v gostinstvu zelo nizki Možnosti za nove investicije so take: V TOZD Lom so v letu 1983 povečali zmogljivosti in do konca tega srednjeročnega obdobja niso več sposobni za dodatna vlaganja. Njihova prvenstvena naloga je, da se kadrovsko okrepijo in poiščejo vse možnosti, da svoje zmogljivosti kar najbolje izkoristijo. V TOZD Golfturist je nujno, da povečajo svoje kapacitete, saj je žalostno, da gostom oz. poslovnim strankam v Logatcu ne moremo nuditi ustrezne prenočitve, ampak je treba koristiti gostinske storitve v drugih občinah oziroma v Lomu, ki pa je od centra Logatca precej oddaljen Tudi v tej TOZD je nujna kadrovska okrepitev, zlasti pa je nujno izboljšati kvaliteto ponudbe V obeh TOZD bo potrebno pregledati in dopolniti sistem delitve sredstev za osebne dohodke gostinskih delavcev. Takoj pa bo treba intenzivno pristopiti k pripravam predlogov usmeritve razvoja za daljše časovno obdobje, saj vemo, da se nahajamo tik pred pričetkom pripravljanja novega srednjeročnega plana 86-90. Glede gostinstva v zasebnem sektorju bo treba vztrajati, da bi vse gostilne obratovale tudi ob sobotah in nedeljah. Vemo, da nekatere ne obratujejo, in občani imajo na to precej pripomb. TURIZEM Turizem in gostinstvo sta tesno povezana, zato ju je treba obravnavati vzporedno Brez dobre gostinske usluge tudi turizma ni moč razviti in obratno. Za razvoj turizma pa je potrebno precej aktivnosti in tudi časa Najprej je treba ugotoviti, kakšen turizem v naši občini lahko raz- Osnovna ugotovitev za to področje je, da s stanjem, kakršno je, ne moremo biti v celoti zadovoljni. Obstoja namreč vrsta problemov, ki jih bo treba rešiti Naj naštejem le nekaj bistvenih: GOSTINSTVO Glavna nosilca gostinstva v družbenem sektorju sta TOZD motel Lom in TOZD Golfturist. Čeprav ti dve temeljni organizaciji ne poslujeta z izgubo, stanje ni zadovoljivo, saj so bili potrebni ukrepi samoupravnih organov in ukrepi družbenega var- stva samoupravnih pravic delavcev V obeh TOZD imajo vršilce dolžnosti poslovodnega organa. Vemo, da se zaradi takih dogodkov, ki so se in se še dogajajo, krhajo medsebojni odnosi. Veliko časa se porabi za seje, sestanke, pa tudi med delom so delavci preveč obremenjeni s temi problemi, pri tem pa zanemarjajo osnovno nalogo - zadovoljiti gosta s Cimboljšo ponudbo. Prepričana sem, da bi bili tudi finančni rezultati boljši, če teh problemov ne bi bilo. Z doseganjem večjega dohodka bi bile tudi večje možnosti za izplačilo višjih vijamo - zimski, celoletni To opredelitev bi morali oblikovati s predstavniki telesne kulture in ostalih društev (jamarjev, lovcev itd) Ugotoviti je treba vse zanimivosti našega kraja, ki bi jih lahko izkoristili za razvoj turizma. Za pospeševanje turistične dejavnosti bi morda lahko koristili storitve TOZD Golfturist, ki ima svojo enoto v Fiesi V sodelovanju z Občinskim sindikalnim svetom Logatec ali Turističnim društvom Logatec bi morda organizirali izmenjavo letovanja naših občanov v poletnih mesecih pri njih in njihovih občanov v zimski sezoni pri nas. Tudi z razvojem kmečkega turizma ne moremo biti zadovoljni, saj imamo samo eno kmetijo, ki se ukvarja s tem Teritorialno ta dejavnost ni pokrita. Treba bo ugotoviti, ali obstajajo lokacijske, finančne in kadrovske možnosti, da bi se tak turizem razvil Seveda pa se bodo morale v to akcijo obvezno vključiti kmetijske zadruge skupaj z izvršnim svetom Menim, da imamo veliko zaselkov s čudovito naravno lepoto in da bi morali to bolje izkoristiti. Ena izmed izredno pomembnih aktivnosti za razvoj turizma je vsekakor dobra reklama in informacije Brez tega ne bomo dosegli zelenili ciljev. Predlagam naslednji ukrep, da s« na tem področju naredi korak naprej: Takoj je treba aktivirati Turistično društvo Logatec, ki naj v sodelovanju z odgovornimi predstavniki raznih društev in izvršnega sveta pripravi program dela za leto 1984 in dolgoročnejšo usmeritev razvoja turizma v naši občini. V programu nfli bodo upoštevane vse aktivnosti, K' so obravnavane v prejšnjem poglavju in ostalo, kar sodi v tak prograf (odnos občanov do gostov oz turistov, urejenost kraja itd). Nadaljevanje rte 3. stran1 Programsko volilna konferenca ZK občine Logatec Programsko volilna konferenca ZK zaključuje programsko-volilno dejavnost ZK v naši občini. Osnovne organizacije ZK so svojo programsko-volilnO dejavnost imele v decembru 1983 ter januarja letos, ko se je iztekal dvoletni mandat vodstvom 00 ZK. Po sklepu KOK je programsko-volilna konterenca občinske organizacij« ZK sklicana za 21 3. 1984. Organizacijsko naj bi ta konferenca po uvodr* besedi potekala v treh komisijah, ki bi ločeno obravnavale družbenoekonomska, družbenopolitična in idejnopolitična vprašanja Vsi člani konference se bodo po razpravi v navedenih komisijah sestali n« zaključnem delu konference. Programsko volilna konferenca bo oceniH dvoletno delo občinske organizacije ZK z ocenami realizacije stališč in sklepov komiteja OK in predsedstva KOK, realizacijo sklepov in stališč sej đ ZKS in ZKJ, uresničevanje nalog s področja družbenoekonomskih odnoso« predvsem našo učinkovitost pri uveljavljanju gospodarske stabilizacije de lovanje članov ZK v političnem sistemu ter izvajanje nalog na organizacij* kem, kadrovskem in idejnopolitičnem področju Iz ocene dosedanjega del< in sedanjih družbenoekonomskih ter političnih razmer v občini in celotn družbi bo izhajal program nadaljnje aktivnosti občinske organizacije ZK Na dnevnem redu so tudi volilna opravila Izteka se dvoletni mandat pred sednika občinske organizacije tovariša Janeza Slabeta, novi kandidat je to variš Viktor Sen. Izvedene bodo nadomestne volitve v organih OK v pred sedstvu OK ter komisijah komiteja oz občinske konference Ivanka KORENĆ Ne samo razkošen šopek, tudi... Ob 8. marcu - dnevu žena - smo povprašali nekaj logaških žena, kaj mislijo o tem prazniku, kaj jim pomeni in kaj mislijo o načinu praznovanja. Z njimi smo se pogovarjali tudi o težavah in problemih, ki jih premagujejo v vsakodnevnem življenju. AMALIJA ISTENIČ je doma v veliki, enonadstropni hiši v Hotedršici 39. V tej stari hiši (zgrajena je bila pred letom 1866) živi s sinom in teto. Poleg hiše stoji nov hlev, v njem je 25 glav živine. Isteničevi ob- delujejo približno 10 hektarov zemlje. Doma pridelajo vse, nekaj let imajo pšenice toliko, da jo lahko z zadrugo zamenjajo za koruzo. Tovarišica Amalija je kmetica, tudi sin dela doma na kmetiji, sicer ne bi zmogla vsega postoriti. Povedala je, da je velika razlika med zaposlenimi in nezaposlenimi ženami: »Kmečke žene smo bile vedno zapostavljene, tudi pri praznovanju dneva žena. Takoj po vojni tega ni bilo, zdaj pa je po tovarnah vse že preveč razkošno. Zame praznik ni zato, da kaj dobim, zadostuje samo voščilo. Ta dan si ne morem vzeti prosto, saj živina ne more čakati. Že celih 15 let gospodarim sama, lotim se vsakega dela. Dolgo so bila vsa bremena na meni. Zdaj je že laže, saj se s sinom o vsem pogovoriva in mi H t e; iN « ki iti '"■ |l ro M C )7 (0 M vr 16 0 m e! M I m ar |i> ir 10, ca kril 52 II ll lu-U ril až I ka 'E It 25. 2. 1084 - Žlebe - I steni če v memorlal Na dokaj težki preizkušnji so naši tekmovalci dosegli naslednje rezultate: Ml mladinci 7 maslo Rafael Marn '5 mesto Tone Nagode St mladinke 3 mesto Judita Sovan 4 mesto Milojka Cigale Na prvenstvu veteranov je v kategoriji B *megal Konrad Merlak 25. 2. 1084 - Občlce - 8. roški tek Na 8. roških tekih v ObCicah na dolenjskem - teke organizira časopis TV-15 - so tekači iz obeh logaških šol nastopili zelo uspešno. Dobili so kar šest pokalov, in to: OŠ Edvarda Kardelja Logatec: 23 1. mesto pionirk, za 1. mesto pionirjev Za 1. mesto skupaj pionirji in pionirke OŠ »8 talcev« Logatec: za 2. mesto pionirk, za 3. mesto pionirjev lna 2. mesto skupaj pionirji in pionirke 25. 2.1984 - Mojstrana - Držav-n° prvenstvo v biatlonu za pionirje Na državnem prvenstvu v biatlonu za pionirje sta starejši pionirki SK Logatec dosegli lep uspeh. Irena Leskovec je bila prva, Mojca Usenik Pa druga. Čestitke obema! Kako se skušamo dogovarjati v SZDL 3. II 1984 je imel izvršilni odbor pri predsedstvu KK SZDL Hotedršica svojo prvo sejo. Na ta sestanek smo vabili tudi vse predsednike društev. Odzvali so se skoraj vsi. Zaradi aktualne teme se je seje udeležilo tudi predsedstvo 00 ZSMS Hotedršica. Vse seje so pač odprte in javne. Na dnevnem redu smo imeli problematiko med društvi in DPO v naši krajevni skupnosti in še nekaj drugih, tudi pomembnih točk r.f 14 El 10. a 1? a* »i n» k> r* m-zrni uc c« igli-1 :0- 10- ib-k» Hi ni 17, it. 0 16, nI. n« Srečanje brigadirjev Tudi letos bo Center za mladinske plovne akcije pri predsedstvu OK tSMS organiziral srečanje briga? ir-)6v v Kališah. Zakaj v Kališah? Menico, da so Kališe ravno prav oddalje-^e od našega vsakdanjega hrupa in 'e*av. Srečanje nameravamo organizirati 22 aprila in upamo, da bo akrat lepo vreme. Ker bo to že tretje tradicionalno srečanje želimo, da se j*a bo udeležilo še več brigadirjev, ojirno pa se, da se ga bo tudi letos udeležilo premalo brigadirskih vete-ran°v, tistih, ki so se udeležili prvih Povojnih delovnih akcij. Težko je Vsakega posebej vabiti, ker ni nobe-^69a seznama. Podatke smo poskusi zato dobiti z anketnimi listi. Že j^daj se opravičujemo, če bomo kakega od veteranov izpustili. O sre-aniu vas bomo obvestili tudi preko D|akatov. , Kot že dvakrat bomo tudi letos renili peš v Kališe. Tam bomo orga- j^nMI prijateljsko srečanje in obudi-' sPomine na dni, ki smo jih preživeli a delovnih akcijah. Ker se isti dan aključi v Kališah tudi pohod mladin-6v ljubljanske regije, bomo imeli Pri|ožnost spoznati tudi pohodnike iz S^n ljubljanskih in okoliških občin. p°drobnejše informacije lahko °b'te na OK ZSMS, Notranjska 14. Janez Arhar Prav je, da napišemo, kaj smo se pogovarjali. Predsednik KK SZDL je v uvodni besedi dejal, da to srečanje ni namenjeno temu, da bi sodili o razprtijah med društvi in organizacijami, ampak naj bi ta organ v bodoče izkoristili za to, da do sporov ne bi prišlo in da bi stvari urejali na ustreznem mestu, to je v SZDL. Mladinci so poudarili, da čutijo, da. niso v enakovrednem položaju, da jih mečejo iz kluba, ki so si ga opremili sami in ga ogrevajo z drvmi, ki so jih sami priskrbeli Člani dramske skupine naj bi se po njihovem mnenju prej dogovorili z njimi o uporabi klubskega prostora. Pravijo, da se zdi »odraslim« samoumevno, da se mladi umaknejo, ko pridejo v njihov prostor starejši - pomembnejši. Vemo, da so mladi nemirni, občutljivi, toda so tudi aktivni in v krajevni skupnosti jim naložimo marsikatero delo Mladinski klub je zelo obiskan. Prav je, da imajo mladi svoj prostor. Zgodi se tudi, da kdo kdaj kaj preveč popije in ob tem pokaže tudi svojo objestnost Toda posamezniki niso mladinska organizacija Mladinci trdijo, da se bodo umaknili dramski skupini ali komurkoli, ki ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame MARIJE MAHNIČ Merlnčne meme se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nem v težkih trenutkih izkezovali vsestransko pomoč. Posebne zahvala velja osebju Zdrevstvenega doma Logatec, sovaščanom za izkazano pomoč, družbenopolitičnim organizacijam, krajevni skupnosti Laze, osnovni šoli »8 talcev«, Društvu upokojencev Logatec in pevskemu zboru. Predvsem se iskreno zahvaljujemo za poslovilne besede tovarišu Simšiču, tov. Krmavnerju ter gospodu župniku in vsem darovalcem cvetja in vencev. Vsi njeni bi potreboval prostor, vendar ne breh predhodnega dogovora. S tem smo soglašali tudi vsi prisotni Sicer pa smo se dogovorili tudi za dolgoročno rešitev problema, tako da bomo ob adaptaciji preselili klub na podstrešje. Še to: predsednik KŠD je poudaril, da ni res, da dramska skupina nima vaj zaradi nesporazuma z mladino, povedal je, da je vzrokov več; mentor ima težave s prevozom, imajo pa tudi kadrovske težave. Na koncu smo sprejeli sklep, da bo delovna skupina (predsednik KŠD, predsednik skupščine KS in predsednik mladinske organizacie) pripravila dogovor o uporabi vseh prostorov v Kulturnem domu. ki bo pomagal odpravljati napake Osvojile in podpisale ga bodo vse organizacije in društva. In končno: sposobni smo se dogovoriti o marsikaterem problemu, samo na pravi naslov se je treba obrniti. Mladino pa je treba jemati tako. kot je Najbolj pomembno pa je, da jo znamo pridobiti In to si menda želimo: IZVRŠNI ODBOR PRI KK SZDL HOTEDRŠICA ZAHVALA Ob smrti ljubljene žene, mame, stare mame, prababice in tete IVANE MEZE se Iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izrečeno soželje, darovano cvetje in vence. Hvela dr. Skvarčl, dr. Vodoplvcu In dr. Božnarjevl. Neizmerno zahvalo dolgujemo sestrama Ivkl VVindschnu-rer In Majdi Pečkej za vso pozornost in pomoč med njeno težko dolgoletno boleznijo. Zahvaljujemo se tov. Čer-netu za poslovilne besede, gospodu župniku za obred In pevskemu zboru. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ob slovesu naše drage MARIJE TOMAN roj. KLAVŽAR se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem In znancem, ki so nam stali ob strani v času njene težke bolezni, se poklonili njenemu spominu, jo pospremili ne njeni zednjl poti, jI darovali cvetje In vence ter nam Izrekli sožalje. Posebno zahvalo izrekamo dr. Skvarčl In osebju Zdrevstvenega doma Logatec za zdravljenje In lajšanje zadnjih ur. Zahvaljujemo se tudi pevcem za zapete žalostlnke, tov. Černetu ze poslovilne besede in gospodu župniku za pogrebni obred. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očete VINKA MIHEVCA Anzelcovege se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teških trenutkih pomagali In sočustvovali z nami, darovali cvetje ter ga pospremili na njegovi zednjl poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Skverči za dolgoletno zdravljenje, kolektivom Mercetor - KZ Logatec, Slovenijales - KLI Logatec ter SSS In KCS Logatec za podarjeno cvetje, Pihalnemu orkestru Logatec, pevskima zboroma iz Dol. in Gor. Logatca, tov. Ivanu černetu ze poslovilne besede in gospodu župniku za pogrebni obred. Žalujoči: žena Ivanka, hči Anica In sin Vinko z družinama Knjige v škatlah Kadrovski in prostorski problemi v knjižnici postajajo vse bolj pereči Matična knjižnica Logatec deluje v okviru Kulturne skupnosti Logatec. Za svoje strokovno delo je odgovorna Republiški matični službi pri Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Knjižnica je urejena po UDK sistemu, ima naslovni in AIK katalog. V našem sestavu delujeta še knjižnici v Rovtah in Hotedršici. Že nekajkrat smo poskusili z delovanjem krajevne knjižnice v KS Tabor vendar smo jo morali zaradi premajhnega obiska zapreti. Jeseni 1983 se je v tej krajevni skupnosti zopet pojavila želja, da bi imeli svojo knjižnico, in pričakujemo, da bo ponovno zaživela v letošnjem letu. STATISTIČNI PREGLED DELA KNJIŽNIC V OBČINI LOGATEC ZA LETO 1983 V vseh knjižnicah je bila dosežena kvalitetna sprememba s prostim dostopom bralcev do literature. Želimo, da bi vsak občan v malo večjem kraju dobil knjigo in informacijo, ki jo potrebuje. Izkoriščanje knjižnega gradiva naj bo optimalno, zato bo v bodoče potrebno v naši občini še razširiti knjižnično mrežo. V Hotedršici smo pridobili nov prostor, ki ga uporablja samo knjižnica. Krajevna skupnost z razumevanjem pomaga pri reševanju problemov v knjižničarstvu. V Rovtah deluje knjižnica v novi šoli - v razredu V obeh knjižnicah sta obisk in izposoja knjig minimalna, v Rovtah celo upadata. Za krajevne knjižnice pripravi novo knjižno gradivo v celoti matična knjižnica. Te knjižnice bi bilo potrebno večkrat obiskati in nuditi strokovno pomoč (doslej dvakrat na leto), toda en sam knjižničar v Logatcu tega ne zmore. V obeh knjižnicah manjkajo knjižne police, vendar jih ne moremo nabaviti, ker je še vedno v veljavi zakon o prepovedi razpolaganja sredstev za financiranje negospodarskih investicij. V Logatcu presega knjižničar normo redno zaposlenega že od leta 1974! Obisk in izposoja sta zelo velika, saj se knjižno gradivo na leto obrne več kot dvakrat. Veliko je mladih bralcev, kar je še posebej razveseljivo. Na našo knjižnico so vezani vsi dijaki vozači. Sedaj je odprta petkrat na teden po štiri ure skozi vse leto. K nam prihajajo bralci tudi iz okoliških vasi - Gor. Logatca, Kale, Laz, Zaplane, Žibrš, Rovt, Pet-kovca. Po določbah UNICEF-a bi morali knjige sposojati brezplačno ali pa določiti minimalno članarino. Pri nas računamo izposojnino za vsako knjigo približno 1 % njene vrednosti. Ta znesek moramo večkrat zmanjšati, ker želimo, da bi knjižnico obiskovalo čimveč občanov in da jih višja iz-posojnina ne bi odvrnila od branja (dijaki, upokojenci). V letu 1983 smo v Logatcu dobili od izposojnine 78674,00 din, kar predstavlja za naše razmere dokajšnja sredstva, čeprav je to dodatna obremenitev za knjižničarja. Čitalnica ima samo 9 sedežev in je vedno zasedena. Večjo pozornost bi morali posvetiti izposoji časnikov in revij, saj ravno tu dobi bralec najhitrejšo informacijo. Povečati bi morali število naslovov. Sedaj jih imamo samo 40 (sosednje knjižnice jih imajo preko 100). V čitalnici so tudi poučno-znanstvene knjige, slovarji, leksikoni, enciklopedije - večinoma so to knjige večjega formata in jih praviloma ne izposojamo. V Logatcu imamo velike težave s prostorom. Ker ne moremo imeti vseh knjig na policah, smo jih vložili v kartonske škatle pod policami, vendar tudi tu ni več prostora. Bralcem sta tako onemogočena dostop in izbira knjige, knjižničar pa mora iskati želeno knjigo v številnih škatlah. Tako porabi veliko časa za iskanje in vlaganje knjig po določenem redu in sistemu. Dokler ne bo zgrajena nova knjižnica, bi lahko vsaj delno rešili ta problem s postavitvijo omar v prostor pred knjižnico, zato prosimo Kulturno skupnost Logatec, da nam nabavi vsaj tri omare. V letu 1983 smo v občini izposodili 25.198 knjig, knjižnice je obiskalo 12.254 bralcev, vseh knjig imamo 14.744 ali več kot 1,5 knjige na prebivalca Delo knjižničarja je odgovorno in zahtevno Če hočemo bralcu pravilno svetovati, moramo sami dobro poznati knjižno gradivo. To se pravi, da moramo zelo veliko brati. Sprosi je treba zasledovati nove izdaje, pregledati ocene v časopisju, radiu, TV ter z vso odgovornostjo izbrati knjige, ki jih bomo kupili. Pri tem upoštevamo tudi želje bralcev. Trudimo se, da dopolnjujemo knjige, ki jih rabijo srednješolci, toda vselej nam to ne uspe, ker je malo ponatisov. Pri nakupih moramo dati prednost slovenskemu leposlovju, izvirni mladinski knjigi, klasikom, družboslovju, marksistični in poljudnoznanstveni literaturi, tematiki NOB ter pomembnim prevodom iz drugih republik. Seveda kupujemo tudi knjige tujih pisateljev, vendar je teh prevodov čedalje manj Delo z bralci je lahko zelo široko, od ur pravljic za najmlajše (s temi smo začeli lani v jeseni, predstavitev posameznih knjig, do literatnih večerov s pesniki in pisatelji itd. Zaradi kritične kadrovske zasedbe nam je vse to onemogočeno. Čeprav imamo vsa leta velike finančne težave (s tem so vezane tudi kadrovske in prostorske stiske, pomanjkanje knjig), moramo priznati, da je bil v knjižničarstvu v občini dosežen napredek. Tudi v bodoče pričakujemo pomoč Kulturne skupnosti Logatec in razumevanje pri reševanju kadrovskega problema, pri gradnji nove knjižnice in pri dodeljevanju sredstev za nakup novih knjig. Knjižno gradivo predstavlja za knjižnico temeljno delovno sredstvo in je zato od takojšnjega nakupa ter dostopnosti odvisna kvaliteta uslug, ki jih knjižnica lahko nudi našim občanom. Logatec Rovte Hotedrsica Tabor Skupa! Stanje - število knjig na dan 31. 12. 1983 9938 1356 2199 1251 14 744 Nakup knjig v letu 1983 705 51 102 858 Darilo knjig - brošur Kulturne skupnosti Slovenije 175 29 41 245 Darilo knjig - brošur DPO in ostalih 80 - 2 *> 82 Število članov v posamezni knjižnici 1 264 42 117 - 1 423 Število obiskov 11 825 154 275 - 12 25« Število izposojenih knjig 23 893 476 829 - 25 198 •eeeMHtTj* za izposojnino knjig v letu 1983 78.674,- 2.150,- 2.850,- - 83674,- Marija ŽeljkO Nove knjige v naši knjižnici STROKOVNE KNJIGE: Vid Pečjak: Nastajanje psihologije Lev Milčinski: Droge v svetu in pri nas Anton Trstenjak: Temelji ekonomske psihologije John Phillips: Zgodba o Jugoslaviji Medicinska enciklopedija 1-3 Zgodovina 1 Evgen Bergant: Olimpijske steze Bele arene Stephen Schlesinger: Grenki sadež Gregor Kocijan: Kratka pripovedna proza od Trdine do Kersnika Andrej Novak: Papež Karel Wojtyla Raymond Moody: Življenje po življenju Michael Baigent: Sveta kri in sveti Gral LEPOSLOVJE: Božidar Jezernik: Boj za obstanek Jože Peternelj: Krtar in Dolinci Vladimir Levstik: Višnjeva repatica Branko Štimen: Past za metulje Slovenska lirika 1950-1980 Vladimir Vidrič: Hrvaška moderna Andjelko Vuletić: Dan aretacije Vile Vukas George Orwell: 1984 Martin C. Smith: Park Gorkega 1-2 Dashiell Hammett: Malteški sokol Nicholas Mayer: Sedem odstotna raztopina Sidney Sheldon: Onkraj polnoči Edvart Rolvaag: Velikani zemlje 1-2 Helen Keller: Zgodba mojega življenja Anja Meolenbelt: Sramu ni več KNJIGE ZA OTROKE: Veno Taufer: O, jej, krokodil Jože Snoj: Sanjska miška Ivan Potrč: Zebe Zmaga Glogovec: Jakec in črte Meta Rainer: Mihaha Evelina Umek: Pri zdravniku Boter petelin in razbojniki LogaAke NOVICE Dare Ulaga - naš gost ob kulturnem prazniku in prijeten sogovornik 2 Logaškim In Trboveljskim oktetom Je v koncertu sodeloval tudi Jos-ko Lukež, tržaški dramski Igralec. (Foto: MIha Trsar) Pesem moja je posoda tvojega imena... Logaški oktet je v soboto, 25. februarja, pripravil svoj 'etn/ koncert, na katerem sta sodelovala tudi Trboveljski oktet in igralec tržaškega gledališča Joško Lukeš. Polna dvorana ljubiteljev voka/ne glasbe je bila dokaz, da sije Logaški oktet na svoji dolgi in bogati umetniški Poti, pridobil stalno občinstvo. Prešernova slika na odru in verz iz Gazele sta obljubljala neka/ posebnega: igralec Joško Lukeš je odrecitiral Prešernovo Zdravljico, ki sta lo nato družno zapela oba okteta. S tem so sodelujoči °a koncertu obeležili spomin "a velikega slovenskega Pesnika. Logaški oktet je deloval sveže in toplo. Program, ki ga ie izvedel, je popolnoma nov, *•■* kaže na zavzeto in porobljeno delo. Iz prvega de'a programa gre posebej bvzeti skladbo P. I. Čajkov-skega Otče naš, s katero je °ktet začel svoj program, °dličen tenorski so/o v skladbi S. Žarova Večernyi *von in interpretacijo ameriš-^e narodne pesmi Jubilee ^adly. z njo je oktet pokazal vsq svojo svežino in umetniš-^ zmožnost, predvsem pri barvanju posameznih so//s-"Cn/ii Unij. Kot celota je skladba delovala efektno in *'Vahno. Drug/ del koncerta je oktet °blikoval iz narodnih pesmi, od katerih velja posebej omeniti izvedbo pesmi Teče mi vodica, ki jo poslušalci dobro poznamo, oktet pa jo je predstavil v priredbi Antona Rakuše. Odlično sestavljen program, kise je stopnjeval vse do konca, je Logaški oktet zaključil s šopkom narodnih pesmi v priredbi Pavla Kernjaka. Trboveljski oktet je predstavil precej lažji program, pohvaliti pa velja vse tenorske so/o //n/y'e in interpretacijo Srebotnjakove Pesmi o počenem basu. Joško Lukeš, tržaški dramski igralec, je z izbrano besedo in prepričljivim nastopom dopolnil podobo sobotnega koncerta, ki ga je prijetno povezovala naša znanka Mela-nija Šter. Še nekaj velja povedati: Logaškemu oktetu v tej sezoni že deseto leto pri delu pomaga Tomaž Tozon. Veliko lepega je v tem času ustvaril, veliko nepozabnega smo skupaj z oktetom doživeli v tem času tudi mi, poslušalci. Zato je bil tudi dolg, spontan aplavz v dvorani, poleg skulpture Edvina Puntarja Notranjski Orfej, ki jo je Tomažu Tozonu podaril oktet, zahvala in priznanje poslušalcev temu neutrudnemu in glasbeni ustvarjalnosti predanemu človeku in prijatelju. Branka Kum 7 februar je dan, ki nam bo najbrž še dolgo ostal v spominu Obiskal nas je dramski igralec Dare Ulaga. Tretjo šolsko uro smo se zbrali v telovadnici in napeto pričakovali začetek njegovega nastopa Le kaj bo odigral? Bo zanimivo? Kakšen je videti od blizu, brez šminke? Vsa ta vprašanja in še kup drugih so nam tisti trenutek begala možgane Končno se je začelo S črno torbo, v kateri je bila še ena oranžna, je prišel v telovadnico Začel je malce nenavadno, saj je vse rekvizite, ki jih je potreboval za nastop, postavil na svoje mesto kar pred gledalci Uprizoril nam je šaljivo zgodbo o ključavničarju Franciju, ki hodi v večerno šolo Da bi lahko ostal na svojem delovnem mestu, mora imeti nekakšno prednost med mlajšim konkurentom s tehnično šolo Tej zgodbi smo se prisrčno nasmejali, saj je Franci že tako smešno zgodbo z mimiko še popestril. Po končanem nastopu nam je Dare Ulaga povedal, kako je pred petnajstimi leti nastala TV nadaljevanka Erazem in potepuh: Po končani sezoni, meseca maja, so mu ponudili vlogo potepuha Oskarja Čeprav je bil zelo utrujen od snemanj in si je želel dopusta, je vlogo vseeno sprejel Bila mu je namreč zelo všeč Snemanje je trajalo dva meseca in pol. Vstajati je bilo treba zgodaj, saj se je snemanje začelo že ob devetih zjutraj, pred snemanjem pa je bilo treba zajtrkovati in priti na mesto snemanja, da maskiranja ne omenjamo Snemanje je trajalo do poznih popoldnevov Potem se je bilo treba umiti, preobleči, jesti, priti domov in opraviti še mnogo drugih stvari. Vsekakor zelo naporno, pa vseeno čudovito, kot je povedal naš gost Navdušeno smo mu ploskali, saj nam je bil izredno všeč. Po predstavi je odgovoril na nekaj vprašanj: - Kdaj ste se začeli ukvarjati z igralstvom? »V osnovni šoli, sodeloval sem na šolskih proslavah Doma sem iz Trebnjega, kjer je bil rojen tudi mladinski dramatik Pavel Golia, ki je napisal igro Jurček, in morda je tudi to vplivalo name « - V katerem filmu ste prvič nastopili? »V filmu Zarota Narejen je bil po gledališki igri Primoža Kozaka Mislim, da je bilo tako« - Kakšne vloge vam najbolj odgovarjajo? »Resne« - Katera vloga pa vam je najbolj pri srcu? »Najbolj mi je pri srcu vloga potepuha Oskarja v nadaljevanki Erazem in potepuh. Sploh pa so mi všeč vse vloge, ki so blizu občinstvu« - Kaj je vaš največji uspeh? »Kaj vem! Vse je moj največji uspeh: življenje, gledališče, družina« (Dare Ulaga ima dvojčici.) - Kdo je vaš vzornik? »Stane Sever« - Kaj menite o igralskem poklicu? »Da je to najlepši poklic na svetu« - In če bi imeli možnost, da si še enkrat izberete poklic, za kaj bi se odločili? »Spet bi izbral najlepši poklic na svetu« - Večkrat smo že opazili, da imate smiel za humor Opišite kak smešen dogodek, ki se vam je pripetil v vaši igralski karieri! »Ko smo končali snemanje Erazem in potepuh, sem šel v gostilno na kosilo, oblečen kot potepuh. Niso mi hoteli dati kosila, meneč, da sem pravi potepuh brez denarja« Bilo je prijetno Takih predstav in pogovorov si želim še veliko. Barbara ROŽMANEC, 8 d OŠ »8 talcev« Logatec ZAHVALA ob nenadni izgubi moža in očeta ALOJZA DEBEVCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za nesebično pomoč in darovano cvetje. Posebno se za-hvaljuemo Slovenijalesu In Lesnini Ljubljena, GD Tabor, OŠ Edvarda Kardelja, SNMŠ Jurija Vege Idrija, pevskemu zboru Tabor In LD Logatec za poslovilne besede ter gospodu župniku za opravljeni obred. Žalujoča žene Marinka s hčerkama Nusko in Mar-Jetko KULTURNA KRONIKA KONCERT VZAVRATCU. - V soboto, 4. februarja,so v Zavratcu počastili kulturni praznik - obletnico Prešernove smrti. Sneg, ki je tiste dni dodobra nasul vse ceste, je skoraj preprečil Logaškemu oktetu, da bi se tistega večera domogel do Zavratca. Pevsko navdušenje bi bilo ta večer premalo, da ni bilo še svojevrstne železne volje. In nagrada pevcem za vztrajnost je bila čudovita: nabito polna dvorana poslušalcev, ki jim je bil koncertni spored prekratek. - Kasneje med plesnim rajanjem je morala logaška osmerica prepeti najmanj še za debel koncert pesmi. Tudi postavljanje ni nič zaleglo, tudi sklicevanje na zaledenelo pot ne - treba je bilo ostati in ljudem peti. - Pa kaj ni to bogastvo? - Ne bogastvo cekinov, bogastvo zadovoljstva! TISTEGA LEPEGA VEČERA. - Bilo je 24. februarja v Kulturnem domu v Gornjem Logatcu. V lepem domu, na lepi prireditvi - celo izjemno lepi. Kakor da so Logačani slutili, da jim ne bo žal sicer zoprne poti skozi metež k počastitvi spomina na velikega Prešerna. Mali recitatorji, pevci in plesalci tamkajšnje osnovne šole, s katerimi so vadili Andreja Mihevc, Marinka Do-dlč, Nuša Štetančič in Zdravko Novak, so izvedli predstavo brez napake, kot se reče. Samozavestnost slehernega nastopajočega je izpovedovala zaljubljenost v lastno početje - nič ni kazalo na to, češ, tovarišica je tako April prinaša vsaj dvoje filmov, ki so resnično vredni ogleda. Najprej naj omenim film RDEČI, kije nastal sicer v ZDA, govori pa o oktobrski revoluciji, točneje o ameriškem novinarju Johnu Readu v njej. FIlm je pravzaprav analiza ljubezni v času velikih človeških preobratov. Warren Beatty, znani hollywoodski Igralec, brat tudi znane Shirley MacLaine, je požel s tem filmom toliko priznanj, da jih je nekaj resnično vredno omeniti: trije oskarji 1982 za režijo, fotografijo in stransko vlogo, zlasti globus za režijo. Kritiki v Los Angelesu so menili, da so bili ustvarjalci najboljši režiser, snemalec in stranski igralec, nacionalni svet pa je ocenil, da je film RDEČI najboljši film leta in tudi režiserju so podelili ta laskavi naslov. Kaj je vse omenjene tako zelo navdušilo? Gotovo neznani svet daljne in skrivnostne Rusije, komunizem, do katerega se je režiser obnašal popolnoma zgodovinsko objektivno, predvsem pa izredno sposobnost prenesti resnično zgodbo na filmska platna brez lažne sentimentalnosti, ki je je Hollywood vedno tako poln. Mislim, da film zasluži, da se pojavi na platnu prav ob dnevu OF. Slovenskemu prazniku je posvečen tudi film VONJ PO KUTINAH, kije lani v Pulju požel lepa priznanja občinstva. Gre za Imeniten prikaz vzdušja ob začetku druge svetovne vojne v Sarajevu, kjer se je Vzhod pričel mešati z Zahodom na najbolj krut način: z vojno. V filmu je imenitno zaigral Mustafa Nad-arevič, ki se ga kot Dujeta gotovo spomnite iz Velikega mesta, znane TV nadaljevanke. Ostali filmi v aprilskem sporedu so več ali manj namenjeni zabavi, v nekaj primerih prav dobri. V filmu TUDI BANKIRJI IMAJO DUŠO so se Francozi ponorčevali iz ljubezni starejšega moškega do mladega dek/eta. Ko izvemo, da so mu prijatelji dekle celo podtaknili, je napetost na vrhuncu. Hoteli so mu namreč popestriti zadnje službeno potovanje v Benetke. Po dolgem času je v komediji zaigrala Italijanska lepotica Claudia Cardinale, ob njej pa je imeniten znani francoski karakterni igralec Pierre Mondy. Vsekakor film za ljubitelje »literarnih« komedij. Zanimiva komedija je BANDIT V TEKSASU, kjer spet nastopa Burt Reynolds, ki je s serijo o Smokeyu požel veliko pozitivnih ocen, saj gre za komedije nekoliko boljše kakovosti. Ob sebi je v tem filmu zbral dva zelo znana igralca, omenim naj Sally Field, ki smo si jo gotovo zapomnili iz FEDORE, zadnjega velikega projekta Williama Wylerja. Za konec še beseda o grozljivki, ki nosi naslov ZVER V ČLOVEKU. Omenjam jo le zato, ker je ideja do skrajnosti absurdna. Posiljena žena rodi otroka, ki dobi čez 17 let neko čudno bolezen. Vleče ga v park, na mesto takratnega zločina, in tam se spremeni v zver. Priznam, da me film v tem prav nič ne pritegne. Pa naj bo omenjen enkrat tudi film, ki bi se ga bilo morda vredno celo Izogniti. Kaj pravite? Primož Sark Veselja dan na gomjelo&kem odru. (Foto: MIha Trsar) rekla. In kako živo je bilo vse na odru in v dušah: pa če je šlo za zabavljivke, preštevanke, dialoge, folklorne plese ali za cel koncertič nadarjene Petre Gostiša! In vsem nadrobnostim je veljala pozornost: kostumom, odrski postavitvi, rekvizitom, svetlobi, glasbeni spremljavi in pripovedni sceni, kakršne nam ni bilo še zlepa dano videti. Morda poreče kdo: vse to je nekaj majhnega. Resnično! Samo iz takih 0 majhnih reči se rojevajo velike. Škoda, da ne zmerom, ali celo: redkokdaj- b vi in VESELO POPOLDNE V ROVTAH. - Kulturno društvo Rovte je v nedeljo, 12. 2. 1984, pripravilo veselo popoldne. V uri in pol programa so se predstavili recitatorji, Nonet aktiva kmečkih žena, dramski igralci s skeči in kvizi-Tudi gledalci so sodelovali v literarnem kvizu in tekmovanju. »Spretni« tekmovalci in tekmovalke so bili deležni gromkega aplavza prenapolnjene dvorane. Jakob Kokalj Filmski spored za april 3. hongkonški pustolovski ZMAJ IZ ARIZONE, režija H. Hong, glavne vloge B. Shong, C. R. Scott. 6.- 8. ameriSki pustolovski BANDIT V TEKSASU, r. H. Needham, gl. vi. Burt Revnolds, J. Gleason, S. Field. 7- 8. ameriška komedija BRONCO BILLY, r. C. Eastvvood, gl. vi. C. Eastvvood, S. Locke, G. Levvis. 10. francoska komedija TUDI BANKIRJI IMAJO DUŠO, r. M. Lang, gl. vi. C. Cardinale, C. Goldsmith, P. Mondy. 13. -15. ameriški mladinski TIMES SOUARE, r. A. Moyče, gl. vi. T. Curry, T. Alvarado, R. Johnson. 14. -15. ameriška grozljivka ZVER V ČLOVEKU, r. P. Mora, gl. vi. R. Cox, B. Besch. 17. italijanska komedija VRELI DUHOVI, r. G. Capitani, gl. vi. J. Dorelli, G. Guida. 20.-22. jugoslovanski vojni VONJ PO KUTINAH, r. M. Idrizo-vić, gl. vi. M. Nadarević, L. Blagojević, I. Mensur, I. Hajdarhodžić. 21 -22. zahodnonemška komedija ŠEST ŠVEDINJ V INTERNATU, r. M. Toma, gl. vi. B. Lahaue. 24. finska drama MOŠKIH NI MOGOČE POSILITI, r. J. Donner, gl. vi. A. Godenius 27. -29. zahodnonemški pustolovski SUPERBABY, r. Zehet- gruber, gl. vi. R. Rittberg, K. Oginski. 28. -29. ameriški zgodovinski RDEČI, r. VVarren Beatty, gl. vi. W. Beatty, D. Keaton, J. Nicholson, M. Stapleton. Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec. Predsednik izdajateljskega sveta Franc Jerina. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Branka Kum, tehnični urednik Miro Leskovec, lektor Irena Lipovec. Številka žiro računa 50110-678-87486. Tisk Šolski center tiska in papirja, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.