fk f j/nv NatfanjskJE Glasilo Socialistično sveže delovnega ljudstva občine Cerknica LETO IV. • ŠTEVILKA 8 AVGUST 1965 CENA 35 DIN Potrebna je neposredna povezanost med višino osebnih dohodkov in rezultati gospodarjenja SEKRETAR OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS FRANC LEVEC JE VODIL ZADNJO SEJO KOMITEJA, KI JE BILA POSVEČENA NOVI GOSPODARSKI PROBLEMATIKI IN PROGRAMIRANJU DELA KOMUNISTOV. SKLENILI SO, DA MORA SLEHERNA DE¬ LOVNA ORGANIZACIJA VSESTRANSKO OCENITI SVOJ NOVI POLOŽAJ, PROUČITI STROŠKE POSLOVANJA, VIŠINO DO¬ HODKA S KATERIM BO RAZPOLAGALA, ANALIZIRATI MORA CELOTNO POSLOVANJE, ORGANIZACIJO DELA IN TEHNOLO¬ ŠKI PROCES, DA BI UGOTOVILA OBSTOJEČE REZERVE IN MOŽNOSTI ZA IZKORIŠČANJE TEH Z NAMENOM, DA IZBOLJ¬ ŠA MATERIALNI POLOŽAJ DELAVCA IN POVEČA MATERIAL¬ NO OSNOVO DELOVNE ORGANIZACIJE NASPLOH. Komunisti so ugotovili, da morajo delovne skupnosti ustrezno spremeniti svoje pravilnike o delitvi dohodka in delitvi osebnih do¬ hodkov. Zato se morajo komunisti zavzeti, da bodo organi delavskega samoupravljanja pravočasno opravili te spremembe, ker bo samo tako mogoče zagotoviti dosledno uresničevanje temeljnih načel go¬ spodarske reforme na področju notranje delitve in standarda. Pri tem si bodo morali samoupravni organi prizadevati za nadaljnjo iz¬ popolnjevanje metod delitve in določanje ustreznih osnov in meril dela s težiščem na izpopolnjevanju tistih instrumentov, ki bodo naj- neposredneje spodbujali delavce k večji produktivnosti dela, k od¬ pravljanju prekinitev pri delu, k zmanjševanju škarta, izboljševanju delovne discipline, itd. Prav tako bodo morali samoupravni organi proučiti tudi odnose v delitvi osebnih dohodkov, da bi uresničili pogoje za večjo stimula¬ tivnost, itd. Komunisti so se zavzeli, da bo potrebno uvajati indivi¬ dualna delovna merila pri slehernem poslu, kjer je to mogoče in racionalno. Tako bi ugotovili resničen prispevek vsakega delavca posamezno ali v skupini. Ista načela kot za gospodarske odnose morajo veljati tudi v druž¬ benih službah in državni upravi, so postavljali komunisti občinske¬ ga komiteja. Občinske skupščine bodo morale razen splošnega zdrže- vanja in podpiranja naporov delavnih skupnosti in organov delav¬ skega samoupravljanja opravljati tudi družbeno nadzorstvo nad uveljavljanjem splošno sprejetih družbenih načel v politiki delitve dohodka v delovnih organizacijah. Komunisti so bili mnenja, da mo¬ rajo občinske skupščine bolj in neposredneje sodelovati z delovnimi skupnostmi in jim pomagati pri urejanju problemov notranje delitve kot se je to dogajalo doslej. Komunisti so izrazili mišljenje, da je po¬ trebno delovnim organizacijam priporočiti, da bolj z racionalno or¬ ganizacijo svojih poslov zmanjšajo izdatke za lastno administracijo, da zmanjšajo stroške za reprezentanco in druge podobne izdatke, ki bremenijo kolektiv. Na seji je komite imenoval komisije, ki bodo delovale na treh področjih in sicer: na področju idejnega delovanja ZK, na področju proučevanja druž- beno-ekonomskih in političnih odnosov in na področju dela ter raz¬ voja ZK. Te skupine bodo poglobljeno proučevale posamezna doga¬ janja na sedanji stopnji družbenega razvoja in s svojimi ugotovit¬ vami pomagali delu članov ZK. D. Mazi Novi gospodarski ukrepi zahtevajo hitre in učinkovite akcije Da bi bila prizadevanja kolek¬ tivov in ostalih organizacij na sprovajanju gospodarske reforme in ukrepov čimbolj plodna in smotrna, je izvršni odbor SZDL občine Cerknica takoj po sprejeti reformi imenoval koordinacijski odbor, ki bo operativno in anali¬ tično spremljal uvedbo reforme v prakso ib predvsem učinke novih spremenjenih pogojev gospodar¬ jenja, ki imajo za cilj stabiliza¬ cijo' našega gospodarstva. Naloga odbora je da koordinira tudi delo družbeno-političnih organizacij in skrbi za pravilna tolmačenja in obveščenost občanov o konkret¬ nih akcijah v posameznih delov¬ nih organizacijah. Koordinacijski odbor je sestavljen iz predstavni¬ kov SZDL, sindikata in občinske skupščine in ZK. Na prvem sestanku, ki je bil konec meseca julija, so ugotovili, da so tako sindikat kot tudi SZDL in občinska skupščina že angaži¬ rani pri konkretnih akcijah. Ko¬ ordinacijski odbor je smatral, da so nujno potrebni izračuni in ana¬ lize rezultatov gospodarjenja v novih pogojih, prav tako pa tudi ekonomske analize zaposlenih in analize pravilnikov delitve, kajti slab delitveni sistem ni združljiv z novo gospodarsko reformo. Z doslednim izvajanjem delitvenega sistema se bodo nujno začele sproščati tudi razprave proizva¬ jalcev, ki bodo vsekakor korak k utrditvi kvalitetnih meril nagra¬ jevanja po delu. V zvezi s tem ponovno stopa v ospredje realno nagrajevanje režijskih služb po vloženem delu. Na področju ob¬ čine so primerni, kot npr. v Go¬ stinstvu Cerknica in Jelka Rakek, da imajo podjetja sicer pravilni¬ ke, nimajo pa ustreznih meril, da bi dobili pravilniki svoje mesto tudi v praksi — na delovnih me¬ stih. Prvi izračuni rezultatov gospo¬ darjenja v novih pogojih zahte¬ vani s strani občinske skupščine so pokazali • na neresnost ali pa na strokovno nesposoben kader, kajti šest podjetij izračunov sploh ni poslalo, nekateri izmed posla¬ nih pa so bili nekvalitetni. Občin¬ ska skupščina bo zahtevala sedaj, ko so posamezni ukrepi dovolj jasno precizirani ponovne izra¬ čune enotnih pokazateljev, po ka¬ terih bo moč ugotoviti v kakšni gospodarski situaciji se posamez¬ ne gospodarske organizacije na¬ hajajo. Zbiranje in analiziranje podatkov, pa bo zahtevalo tudi od občinske uprave elastično analit¬ sko službo, ki bo sposobna zbirati podatke in izdelati analize v naj¬ krajšem času, kajti le takim ana¬ lizam bodo lahko sledili hitri in učinkoviti ukrepi. Občinski sindikalni svet je že dal priporočila vsem sindikalnim podružnicam, da mesečno sprem¬ ljajo rezultate gospodarjenja v' kolektivih. Mesečno gibanje go¬ spodarstva v občini bo spremlja¬ lo tudi predsedstva občinskega sindikalnega sveta, ob tromeseč¬ jih pa bo obravnaval dosežene rezultate gospodarjenja tudi ob¬ činski sindikalni svet. Novi ukrepi zlasti ekonomska stanarina bodo zahtevali tudi ne¬ katere nove organizacijske in funkcionalne oblike nekaterih uslužnostnih organizacij, kot so npr. Gradišče in Vodna skupnost iz Cerknice in Zavod za ceste iz Grahovega. Na sestanku so načeli tudi vprašanja družbenih institucij. Tudi na tem področju bo potreb¬ no skrajno varčevanje, zlasti še ker bo znižana stopnja proračun¬ skega prispevka od sedanjih 17.5 na 12,5 % na bruto osebne dohod¬ ke, zmanjšala tudi participacijo občine v tem odstotku. Tako se bo po novih (ukrepih zmanjšal proračun občine za cca 75 milijo¬ nov dinarjev. Analogno temu bo treba vsekakor podvzeti ustrezne ukrepe tako v sami občinski upra¬ vi kakor tudi v drugih družbenih organizacijah. Določene ukrepe je npr. že izvršila osnovna šola iz Cerknice, ki je združila nekatera delovna mesta in nekatere od¬ delke. Rri vsem tem pa se ob uveljav¬ ljanju reforme, zlasti pri vsklaje- vanju cen in povečanju osebnih dohodkov nad ustvarjeno produk¬ tivnost, poraja bojazen po lokali- stičnih težnjah, po tekmovanju po čimvečjih cenah, ne glede na ustvarjeno produktivnost. Taka pojmovanja lahko dovedejo le do nestabilizacije gospodarstva in do ponovnih razmakov med blagov¬ nimi in denarnimi fondi. Za seznanjanje širše javnosti z novo reformo bo poskrbela SZDL, ki bo v kratkem organizirala raz¬ širjene sestanke krajevnih odbo¬ rov SZDL. Na teh sestankih se bodo med drugim pogovorili tudi za organizacijo javnih tribun, na katerih bodo seznanili občane s cilji gospodarske reforme. Podob¬ ne sestanke bodo organizirali tudi sindikati po kolektivih s poseb¬ nim povdarkom na gospodarjenju v lastnem podjetju. Za permanentno in učinkovito spremljanje uvajanja novih go¬ spodarskih ukrepov v življenje, se bo koordinacijski odbor sestajal tedensko. GLAS NOTRANJSKE Proslava 20-letnice osvoboditve na Slivnici ZDRUŽENJE BORCEV NOV JE DNE 25. JULIJA OR¬ GANIZIRALO SLAVNOSTNO PRIREDITEV V POČASTI¬ TEV 2O-LETNICE OSVOBODITVE PRI LOVSKI KOCI NA SLIVNICI. Ob udeležbi borcev NOV, čla¬ nov združenja rezervnih oficirjev pripadnikov JLA, gojencev pred- vojaške vzgoje, družbenopolitič¬ nih delavcev in številnih občanov je proslavo začel predsednik ob¬ činske skupščine Cerknica tov. Kavčič. Povdaril je zgodovinski pomen proslave, nakar je predal Narodni heroj Hribar Janez govori o spominih za časa NOV na pro¬ slavi na Slivnici besedo narodnemu heroju tov. Hribar Janezu, ki je med ostalim dejal: »•Letošnje leto je jubilejno leto saj praznujemo 20-letnico osvo¬ boditve Jugoslavije. To leto je ob¬ enem tudi obletnica osvoboditve vsega človeštva izpod fašizma. 20 let je minEo Odkar je bila konča¬ na veličastna, težka in krvava borba, ki je prinesla Jugoslaviji zmago naprednih socialističnih sil. Večina Slovencev se je lielta 1941 zavedala Cankarjevega zgo¬ dovinskega izreka, 'ki pravi: »Slo¬ venska narod si bo pisal sodbo sam, ne frak mu je ne bo in ne talar.« In tudi stiha: »Manj temna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužnji dno vi.« Danes ob 20-letmicd osvoboditve pregledujemo prehojeno pot in se spominjamo vseh ogromnih težav, ki smo jih morali v tem obdobju premagati. Boj, katerega cilj je bila osvoboditev izpod fašizma in uničenja domačih izdajalcev, se je potem dvignil z revolucionar¬ nimi silami, ki so postavile teme¬ lje ljudske oblasti brez izkorišča¬ nja človeka po človeku. Vsa Jugoslavija je lepa . dežela, posebno Slovenija. Tudi Notranj¬ ska, ki je sestavini del te male slovenske dežele, se ponaša z iz¬ rednimi prdrodnimi zanimivostmi, ki so danes v svetu žal še prema¬ lo poznane. Kaka škoda bi bila, da bi se s temi lepotami ponašali tujci. Na Notranjskem je poteka¬ lo leto 1941 v intenzivnem politič¬ nem delu. Pozimi leta 1941/42 so bila skoraj po vseh vaseh organi¬ zirani odjbori OF, v mnogih pa tudi organizacije KP. Poleg tega je tukaj že od zgod¬ nje jeseni naprej delovalo več partizanskih čet, katere so izvedle več akcij na železniško progo Ljubljana — Trst. 19. oktobra leta 1941 je večja skupina borcev napadla italijansko posad¬ ko, 'ki 'je čuvala Skladišče munici- je v Bezuljaku nad Begunjami. Drugega februarja 1942 leta so partizani napadli železniško po¬ stajo Verd nad Borovnico. Nadalj¬ nje akcije je tokrat preprečil velik sneg, ki je zametel vso po¬ krajino. V mesecu aprilu in maju leta 1942 se je vsa naša domovi¬ na dvignila v splošni upor in na¬ rasla je mogočna partizanska voj¬ ska, tki 'je bila organizirana v not¬ ranjskem odredu, ki je štel pet bataljonov. Od teh je bil en ba» taljon oborožen tudi z avtomat¬ skim orožjem in imel ime Lukov bataljon po njegovem komandan¬ tu. Luki. Bataljon je štel 550 borcev. Po italijanski ofenzivi leta 1942 je bila organizirana Sercerjeva brigada, katera je imela svoj lo¬ gar na Mokrcu. Ta brigada je stalno operirala na enem delu Do¬ Po želji je bil udeležencem proslave na Slivnici na razpolago pristni partizanski golaž lenjske in po Notranjski. Kasneje je brigada odšla na Dolenjsko in v Belo krajino, kjer je bila vklju¬ čena v XIV. divizijo, ki je v za¬ četku leta 1944 odšla na svojo le¬ gendarno in zmagovito pot na Štajersko. Naši Notranjski borci niso prelivali svojo kri samo na Notranjskem, temveč je biiia nji¬ hova kri prelita tudi na Primor¬ skem, Dolenjskem, Štajerskem in drugo. Zdaj ko živimo v svobodi, pa naš boj še ni končan. Poiskati mora še neodkrita torišča, izpo¬ polniti tehniko in znanost. Treba je ustvariti resnične socialistične, humane odnose, torej take odnose, kjer se bo človek resnično čutil svobodnega in kjer bo postal go¬ spodar svoje usode. Vedeti pa moramo, da smo šele na začetku razvijanja takih res¬ nično demokratičnih odnosov 'in ter za upravičnejšo delitev notra¬ njega bogastva. Hočemo, da se bo človek prene¬ hal boriti samo za svoj obstoj. Na¬ stajajo pogoji, ko bo človek zaži¬ vel potno svobodo in duševno kulturno izživljanje. Tudi mladi¬ no moramo vzgajati v pravem du¬ hu, da ne bo videla svojega iz¬ življanja samo v šporitu, ki je si¬ cer potreben, temveč da bo tudi znala ceniti duševne in kulturne vrednote. Pri vsem tem se je tre¬ ba zavedati dejstva, da vse, kar se gradi in ustvarja, da je vse to namenjeno sreči našega delovnega človeka'. Treba je sisltemaitično proučevati procese in jih tako usmerjati, da bodo vsi ljudlje ime¬ li čimlepše in zadovoljnejše živ¬ ljenje.« S tem je tovariš Hribar zaklju¬ čil svoj' govor. Sedemčlanska de¬ legacija je v imenu članov ZB po¬ ložila venec na grob neznanemu partizanu NOV. Partizanski invalidski pevski zbor iz Ljubljane poje partizanske borbene pesmi da 'bo še mnogo časa preteklo pre¬ den se bodo ustvarili taki odnosi. Danes, ko se pripravljajo novi predpisi na področju gospodar¬ stva, bomo morali sistematično iz¬ koriščati notranje rezerve, se bolj povezati z ostalimi predeli Jugo¬ slavije. To nam ibo omogočito od¬ ločnejši in zmiagovitejši nastop v mednarodni delitvi dela. Borimo se za resnično socialiisltično«demo- kratične odnose v družbi in za razvijanje modernih tehnoloških procesov in modeme proizvodnje Svečani del proslave jie nada¬ ljevala skupina Invalidskega par¬ tizanskega zbora iz Ljubljane, ki so izvedli nekaj borbenih pesmi in pihala iz Cerknice. ' Tej svečani proslavi jie priso¬ stvovalo okoli 2.500 ljudi iz No- trainjske in drugih krajev, ki so se ob koncu proslave zabavali in uživali v lepi prirodi. Na splošno je prireditev zelo doibro uspela, saj je bilo udele¬ žencem proslave na razpolago vse kar so si želeli. IZ ZAKONODAJE 147. člen novega temeljnega Za¬ kona o delovnih razmerjih določa, da v prvem letniku vajenec ne more imeti manjših osebnih do¬ hodkov kot je polovica povprečne¬ ga osebnega mesečnega dohodka za nekvalificiranega delavca. V zadnjem letu vajenske dobe pa ne manj kot 80 odstotkov povprečnež ga mesečnega dohodka nekvalifi-' ciranega delavca. I Z ozirom na to, da je pri nas povprečni osebni dohodek nekva¬ lificiranega delavca okoli 30.000 dinarjev, bi imel vajenec v prvem letu učenja najmanj 15.000 dinar¬ jev, v zadnjem letu pa najmanj 24.000 dinarjev mesečnih prejem¬ kov. S takšno ureditvijo vajenskih osebnih prejemkov se je doseglo tisto, za kar so se mnogi strokov¬ njaki in družbeni delavci že dalj časa potegovali. Po novih določilih torej odpade¬ jo tiste borne nagrade po štiri, pet in šest tisoč dinarjev, ki so jih va¬ jenci prejemali do sedaj. GLAS NOTRANJSKE 3 0 gibanju gospodarstva in gospodarski reformi Skupščina občine je na 4. redlni segii razpravljala o gibanju gospo¬ darstva in o splošnih ukrepih v gospodarskih odlnosih. Uvodni re¬ ferat o tej aktualni problematiki je imel poslanec gospodarskega zbora Republiške skupščine tov. LESAR Jože. V svojih izvajanjih (jie nakazal nujnost in dalakosežni pomen ulkrepov, ki jih sprejema¬ jo predstavniški organi politično teritorialnih enot. V uvodu je tov. Lesar poudaril, da je dinamika razvoja našega gospodarstva zelo hliltra in da se je naša država naj¬ hitreje preorientirala iz zaostale agrarne dežele v industrijsko. Hitri gospodarski razvoj pa je onemogočal enakomeren razvoj vseh panog, ker se je v vsem po¬ vojnem obdobju gradila predvsem težka in predelovalna industrija na škodo primarne indusltrije (surovine). Takšen razvoj ni zns- čiien samo za našo deželo, prišel pa je pri nas najbolj do izraza v tem obdobju, ker smo od izred¬ ne višine razvili predelovalno in¬ dustrijo. Ukrepi, ki ;jdh sprejema¬ mo bodo postavili tudi primarni industriji cene na ekonomsko osnovo. V te ulkrepe in spremem¬ be nas silijo ekonomske zakoni¬ tosti, sicer bi ogrozili lasten ob¬ stoji, ki bi začel povzročati indi¬ vidualno, kolektivno in družbeno škodo. Ce ibd nadaljevali z nereal¬ no in neekonomsko politiko v ce¬ nah, bi prišli v neprimerno večjo krizo in 'bi morali uvažati surovi¬ ne, ki jih imamo v zadostni koli¬ čini doma. Reprodukcijski stroški in inve¬ sticijske obremenitve so postav¬ ljale naša podjetja v položaj, ne¬ konkurenčnosti na zunanjem tr¬ žišču. Nova reforma postavlja vse odnose v približno isto raven, naj¬ osnovnejši cilji teh ukrepov pa je izravnavanje diružbeno-ekonom- skih odnosov. Nove Eden bistvenih elementov go¬ spodarske reforme so spremembe v odnosih na področju cen in nji¬ hovo prilagajanje tržnim pogojem. V uveljavljanju novih odnosov na trgu in oblikovanju politike cen imajo odločilno vlogo samouprav¬ ni organi in občinske skupščine. In prav te so že sprejele prve od¬ loke o najvišjih prodajnih cenah za nekatere važnejše prehrambene artikle, to je za meso, kruh, moko, olje, mleko in sladkor. Seveda kot potrošniki vemo, da so se dvignile cene tudi za vrsto drugih industrijskih in prehram¬ benih artiklov, kar je v skladu z namenom reforme v odnosih na področju cen in prilagajanja le-teh tržnim pogojem. Ti ukrepi sicer niso bili nepričakovani, dejstvo pa je, da mnogi naši občani niso seznanjeni o načinu formiranja cen. Vedeti moramo, da se obliko¬ vanje cen odvija v štirih smereh, ■in sicer: v smeri povečanja cen za dolo¬ čene proizvode do s predpisi dolo¬ čenega odstotka; v smeri obveznega zniževanja cen za nekatere proizvode; nada- ije svobodno oblikovanje cen za Za gospodarske organizacije in kolektive bo to velik napor, ker reforma zahteva intenzivnejše dviganje produktivnesti na ravni Stroškov mednarodnih cen, kar pomeni, da se na realnih osnovah Vklapljamo v mednarodno delitev dela. Delovnim organizacijam z večjo produktivnostjo in z real¬ nim dviganjem cen omogočena razširjana reprodukcija. Poleg zviševanja cen, se v novih pred¬ pisih predvideva 'tudi devizna re¬ forma in ukrepi na zunanje-trgo- vimskem področju. Reforma bo brez dvoma vpli¬ vala tudi na družinske proračune in na omejitev potrošnje. Zaradi tega bo niujho potrebno na vseh področjih uveslti smotrno gospo¬ darjenje z razpoložljivimi sred¬ stvi. Pri vsem Item ni izvzeta dr¬ žavna uprava in javne službe, ker se delitveni sistem tudi tu spre- Med kulturnimi dogodki v slo¬ venskem družbenem življenju je bil v zadnjem času nedvomno naj¬ pomembnejši XXXIII. kongres Mednarodnega PEN kluba pisate¬ ljev od 2. do 7. julija v festivalni dvorani na Bledu. Kongresa se je udeležilo okoli 600 pisateljev iz vseh dežel sveta. Tu si lahko videl predstavnike najrazličnejših naro¬ dov sveta, od velikih in malih, od skrajnega vzhoda do zahoda ze¬ meljske oble. Kongres je bil pod pokroviteljstvom predsednika so¬ cialistične federativne republike Jugoslavije Josipa Broza-Tita in je imel svečano in zelo delovno obeležje. Predsednik kongresa pesnik, dramatik Matej Bor je z veliko or- določene proizvode in storitve ter prepoved zvišanja cen za določene proizvode. Občinska skupščina Cerknica je na seji dne 28. VII. 1965 sprejela odlok o najvišjih prodajnih cenah za določene prehrambene artikle, in sicer za goveje meso do 1200 din/kg, telečje meso do 1400 din/ kg, svinjsko meso do 1100 din/kg, bel kruh do 220 din črn kruh do 150 din in žemlje do 25 din. Z istim odlokom je določila tudi najvišje cene za moko, in sicer: za belo moko do 242 din/kg, polbelo do 190 din in črno do 142 din. Najvišja prodajna cena za pasteli- zirano mleko je 145 din, za olje v sodih 470 din/kg, olje v stekleni¬ cah pa 500 din/l. Določene so tudi najvišje cene za sladkor v krista¬ lu do 265 din in sladkor v kockah do 305 din. Razprava o novih cenah je tra¬ jal skoraj 3 ure. Odborniki so se zavedali, da bi nepremišljeni sklepi močno škodovali ne samo prizadetim gospodarskim organi¬ zacijam, pač pa tudi potrošniku. Cene določene s sprejetim odlo- iokom so torej določene in pre¬ pričani smo, da so v današnjih tržnih pogojih tudi realne. rrsinja. Konkretno o gospodarski situaciji na našem območju je go¬ voril načelnik za gospodarstvo tov. TORNTČ. Poudaril je, da so naše gospodarske organizacije na¬ pravile v petih mesecih za 32 % več od istega obdobja v lanskem letu in planska predvidevanja smo prekoračili za 3 %. Gospodar¬ ske organizacije so se tudii držale priporočila občinske skupščine in omejile investicijsko potrošnjo. Od predvidenih planskih investi¬ cij v znesku milijardo 600 milijo¬ nov smo inevestirali komaj 77,600.000.— Izvoz v naši občini v prvih 5 mesecih ni dosegel plan¬ skih predvidevanj zaradi tega, ker se gospodarske organizacije, ki so v planu predvidele izvoz še do da¬ nes niso vključile v mednarodno delitev dela. V prvih 5 mesecih je Kombinat "Brest« izvozil 736.675 dolarjev, kar znese 33 % predvidenega plan- ganizacijsko spretnostjo dosegel, da je kongres vsestransko uspel v veliko zadovoljstvo udeleženih go¬ stov, ki so spoznali lepote naše zemlje in ponesli v svoje daljne kraje spoznanje o veliki kulturi in organizacijski sposobnosti malega naroda, kakršen je slovenski. Mali slovenski narod je bil to pot go¬ stitelj in priznano enakopraven član družine velikih duhov sveta. Jugoslovanski književniki, in zlasti slovenski, so uporabili ta kongres, da so vmes udeležencem posredovali dosežke naših litera¬ tur v prevodih, tako da so jim po¬ klonili v francoščino ali anglešči¬ no prevedeno knjigo Conteurs slo- venes contemporains (Sodobni slo¬ venski pripovedniki), Nouvel essai yougoslave (Novi jugoslovan. esej), Slovene poets of to-day (Sodobni slovenski pesniki), A collection modern croatian verse 49 poets — 49 poems (Zbirka moderne hrvat- ske poezije 49 pesnikov — 49 pesmi. Pisatelji so na skupnih ali loče¬ nih sestankih obravnavali žive probleme sodobnega literaturnega ustvarjanja (Pisatelj in družba, Vloga literature v današnjem sve¬ tu, Literatura in sodobna komuni¬ kacijska sredstva, Odnosi med ve¬ likimi in malimi literaturami). Slo je za resnične vrednote spoznava¬ nja med posameznimi predstavni¬ ki velikih in malih narodov na tem kongresu, za utrjevanje kul¬ turnih stikov, za mednarodno po¬ vezavo v duhu Prešernove Zdrav¬ ljice: Žive naj vsi narodi, ki hre¬ pene dočakat’ dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, ko rojak, prost bo vsak, ne vrag le sosed bo mejak, kot je lepo pov¬ zdignil Prešernovo človečanstvo in mednarodno misel pesnik Matej Bor. Za predsednika Mednarodnega kluba pisateljev je bil izvoljen po¬ pularni amer. dramatik ARTHUR MILLER, ki je pokazal svo¬ jo veličino kot napreden sodobni pisatelj in človek že v predava¬ nju LITERATURA IN SODOBNA KOMUNIKACIJSKA SREDSTVA in v besedah, s katerimi je priznal duhovno sorodnost z našim pesni¬ kom Prešernom: To sem tudi jaz skega izvoza. Ker se v drugi polo¬ vici leta predvideva večji izvoz upamo, da bodo planske obveze pri Kombinatu "Brest« Cerknica izpolnjene. Zaskrbljujoča za naša podjetja pa je razlika med faktu¬ rirano in plačano realizacijo, kar dokazuje, da imajo podjetja vedno več dolžnikov, oziroma neplačanih faktur. Zaradi navedene proble¬ matike je po vsestranski razpravi skupščina sprejela sklep, da delav¬ ski sveti v vseh delovnih organi¬ zacijah ponovno analizirajo gospo¬ darsko stanje. Službe v delovnih organizacijah pa naj napravijo ustrezne izračune na podlagi pred¬ videnih ukrepov, ki jih nakazuje gospodarska reforma. Delavski sveti naj o gospodarskem stanju podjetja o sedanjih pogojih infor¬ mirajo tudi kolektive, tako da bo sleherni proizvajalec vedel, kako gospodari njegova delovna orga¬ nizacija. MEDNARODNEGA PEN KLUBA PISATELJEV NA BLEDU _ (Srce je prazno, srečno ni, nazaj si up in strah želi.) Kongresa so se udeležili tudi pi¬ satelji Sovjetske zveze, to pot le kot opazovalci, ki pa so izrazili pripravljenost, da bodo na prihod¬ njem kongresu, ki bo v New Yor- ku, že tudi člani PEN KLUBA. Njihov predstavnik Leonid Leonov je simpatično pozdravil kongres v obširnem govoru in napil bratstvu vseh narodov sveta. V tem smislu so potekale tudi zdravice na skup¬ nem banketu v Kazini na Bledu, kjer so se ustvarili mnogi tesni stiki med pisatelji raznih narod¬ nosti. Od jugoslovanskih književnikov se je udeležil kongresa tudi Nobe¬ lov nagrajenec IVO ANDRIC. Uvodni govor je imel kritik JOSIP VIDMAR, ki je govoril o književ¬ niku in sodobni družbi. Mogočen vtis je na tuje pisatelje napravi¬ la pesem SREČKA KOSOVELA, ki jo je v francoščini lepo recitiral Jože Javoršek. Člani kongresa so v posebni re¬ soluciji izrazili protest proti pre¬ ganjanju in zapiranju naprednih pisateljev na Portugalskem in Španskem. Med kongresom so se udeležili sprejema v Titovi vili na Bledu, sprejema pri predsedniku ljubljanske občine, ogledali so si Gotovčevo opero Ero z onega sveta v ljubljanskih križankah, doživeli piknik v Škofji Loki, se združeno udeležili svečanosti na blejskem gradu, si ogledali Prešernovo roj¬ stno hišo v Vrbi, po' kongresu pa napravili izlet v Dubrovnik, kjer je bil leta 1933 znamenit kongres Pen kluba, na katerem je PEN KLUB obsodil pohod nacizma in fašizma. Omenimo naj, da je bil razgo- vorni jezik na kongresu francoski in angleški. Vsak udeleženec je dobil mikrofonske slušalke, da je lahko spremljal kongres tudi v prevodih v slovenščino, večina udeležencev pa je kajpak razume¬ la oba velika tuja jezika. Kongres je bil zaključen v zna¬ menju bratstva in utrjevanja mednarodnih kulturnih stikov. Stanko Jan** Vtisi s XXXIII. kongresa 4 GLAS NOTRANJSKE Krvodajalska akcija - uspela ali ne? Kakor vsako leto je tudi letos občinski odbor Rdečega križa Cerknica organiziral akcijo prosto¬ voljnega odvzema krvi — krvoda¬ jalsko akcijo. Po že vnaprej pred¬ videnem razporedu Zavoda za transfuzijo v Ljubljani, na katere¬ ga občinski odbor ni imel vpliva, je bila akcija organizirana v začet¬ ku meseca julija. Za orientacijo navajamo primerjavo uspeha akci¬ je v letu 1964 in 1965: Krvodajalska akcija je v pre¬ teklem letu uspela 110 % v prime¬ ri s predvidenim planom, v letu 1965 pa 72 % do plana. Akcija v številkah ni uspela — skušajmo najti vzroke za to? Prav gotovo je trenutno stanje našega gospodarstva, ki pričakuje gospodarsko reformo, imelo dolo¬ čeni vpliv na uspeh akcije. V pre¬ cej visokem odstotku zmaterializi- rano družbeno dogajanje nasploh je zameglilo, če ne že preveč za¬ temnilo občehumani in v bistvu visoko socialistični pomen te pro¬ stovoljne akcije. Vsi očitki in pri¬ pombe posameznikov o trgovini z oddano krvjo so absolutno neosno- vani in milo rečeno, zlobni ter so dokaz nepravilnega odnosa do zdravstvenega standarda našega prebivalstva. To je prvi negativni vpliv na uspeh akcije. Neurje in vremenska katastro¬ fa, ki je naše kraje prizadejala neposredno pred samo akcijo, je prav gotovo v poslednjem trenut¬ ku močno zavrlo uspešnost akcije, ker so prizadeti prav v času akcije skušali reševati tisto, kar se je re¬ šiti ali popraviti dalo. O vremen¬ skih katastrofah v naši državi na¬ sploh poroča občinski odbor RK na drugem mestu v tem glasilu. Organizacijske priprave, ki jih je podvzel občinski odbor, so bile v letošnjem letu precej obsežnej¬ še in temeljitejše, kakor lansko le¬ to. Obveščene so bile vse gospo¬ darske organizacije in njihovi sa¬ moupravni organi, vse krajevne organizacije RK, organiziran je bil poseben sestanek s predstavniki Bresta in Kovinoplastike kot naj¬ močnejšima predstavnikoma go¬ spodarskih organizacij v naši ko¬ muni. Na magnetofonski trak je bilo posneto posebno predavanje dr. Pušenjaka o pomenu akcije, organizirana so bila predavanja v tem smislu in v radiu so bile ne¬ posredno pred akcijo objave o kr¬ vodajalski akciji. Priprave in pro¬ paganda so bile nedvomno dobro pripravljene — problem ne samo krvodajalske akcije, ampak orga¬ nizacije RK nasploh je v drugem: ali je res samo Rdeči križ tista or¬ ganizacija, ki naj moleduje za do¬ ber uspeh recimo krvodajalske ak¬ cije? Ne! Smatramo, da je ravno krvodajalska akcija tako občečlo¬ veška, humana in prostovoljna splošna akcija, ki naj v svojem uspehu ali neuspehu izpričuje vi¬ šino socialistične morale naših ob¬ čanov! Pozivamo vse tiste pred¬ stavnike družbeno političnih orga¬ nizacij, gospodarskih organizacij in odgovorne v družbenih službah, naj se zamislijo in ugotovijo ali so sploh kaj storili za uspeh krvoda¬ jalske akcije! Ni dolžnost članov Rdečega križa, da prosjačijo za uspeh akcije! Naša dolžnost je bila akcijo pripraviti v tehničnem po¬ gledu in jo popularizirati — pre¬ pričevati predstavnike našega družb, življenja, da je potrebna za naše zdravstvo, ni več potreb¬ no — to ti predstavniki morajo ve¬ deti tudi s stališča ekonomike zdravljenja ali reševanja njihovih članov kolektiva. In ne verjamem, da bi lahko našel nekoga, ki bi si upal trditi, da za akcijo ni vedel iz enega ali drugega vira! Predvidevamo, da bomo letos odlikovali tri člane RK, ki so od¬ dali kri že 10-krat — z zlato me¬ daljo in enega člana, ki bo za 20- kratno oddajo krvi prejel posebno diplomo. Elememitajnne nesreče so v naši diržatvi v poslednjih desertih me- sedilh povzročite ‘ jpo nepopolnih podiartkih za okadi 400 milijard di¬ narjev škode: Tu so vštete po¬ plave,. ki so prizadejale Zagreb, nekatere kraje v Hrvatski in ele¬ mentarne nesreče v Srbiji, Bosni iin Sloveniji, V Vojvodini je škode za 80 di¬ narjev, poplavljeno' pol milijona ha zemlje, poplavljenih 4400 hiš, od (teh 800 porušenih. Prizadetih prebivalcev je coa 500.000. V Slavoniji je škode za 52 mi¬ lijard 20.000 ha obdelovalnih po¬ vršin je za letošnje leto uničenih, 3000 porušenih Stavb. V Vukova- ru, Belem ManaStiru in Osijeku je brez strehe več kot 15.000 lju¬ di. V času poplav je tu poginilo preko 5000 jiedenov, srn in druge divjadi, izginile so cele perutnin¬ ske farme itd. V Srbiji in Bosni je škode zaradi poplav ca. 82 milijard — 61 v Srbi¬ ji in 21 v Bosni. Nevihte s točo so v zadnjem času v Srbiji, Bosni in Sloveniji povzročile škode za 25 »Glas Notranjske« Izhaja mesečno — Izdaja ga občinski odbor SZDL Cerknica — Urejuje ured¬ niški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Dane Mazi - Člani uredni¬ štva: Franc Tavželj, Slavko Brglez, Slavko Tomič in Milan Strle — Teh¬ nični urednik: Janko Novak - Korek¬ tor: Janez Lavrenčič - Tisk: CZP »Kočevski tisk« Kočevje — Letna na¬ ročnina 240 din - Rokopisov in risb na vračamo Foto Bost Krvodajalska akcija v letošnejm letu še ni zaključena. Zavod za transfuzijo krvi v Ljubljani bo prav gotovo še potreboval kri za naše klinike in druge zdravstvene ustanove. Ce bo takrat poziv za prostovoljni odvzem krvi našel bolj plodna tla kakor v pravkar zaključeni akciji — potem ta čla¬ nek ni bil zaman in bodo perspek¬ tive delovanja Rdečega križa bolj rožnate kakor pa so sedaj črne. milijard dinarjev. Vsa škoda pa še ni evidentirana in so številke za¬ enkrat še približne, na vsak način pa ne bodo manjše. V tej situaciji, ko so elementar¬ ne nesreče hudo prizadejale naše republike in številno prebivalstvo, je Izvršni odbor GO JRK Sloveni¬ je sklenil, da pokrene akcijo za organizirano takojšnjo pomoč naj¬ bolj prizadetih družin. Pri tem gre za zbiranje vseh dobrin in sred¬ stev, ki jih občani, delovne organi¬ zacije in drugi lahko darujejo kot neposredno takojšnjo pomoč pri¬ zadetim. Akcija pričenja takoj, trajala pa bo do konca leta 1965. Organizacije RK v Sloveniji pri¬ čakujejo ustrezno podporo vseh družbeno političnih forumov, zla¬ sti pa še računamo na sodelovanje občanov naše komune. Akcija bo potekala po posebnem razporedu preko delovnih organi¬ zacij, ki bodo posebej obveščene o načinu pomoči. Prav tako bodo krajevne organizacije dobile po¬ sebna navodila za zbiranje po¬ moči. Že sedaj pa lahko obvestimo vse občane naše komune, da prispevke pomoči v kakršnikoli obliki lahko oddajo občinskemu odboru RK v Cerknici ali pa odbor samo obve¬ stijo o svojem namenu in bo od¬ bor sam poskrbel za prevzem po¬ moči. Za vsako denarno nakazilo kot izraz pomoči prejmejo daro¬ valci posebna potrdila. O poteku in nadaljnji organiza¬ ciji akcije bo občinski odbor RK Cerknica občane sproti obveščal. dr. Boris Kravanja Nekateri sklepi občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti skupščine občine Cerknica — Občinska skupščina ponovno priporoča delavskim svetom pod¬ jetij, da sedaj po polletni bilanci analizirajo stanje tako, da ustrezne službe napravijo izračun na podlagi predvidevanj, ki jih nakazuje nova gospodarska situacija, — 8 % amortizacija, ki je izračunana na dveh izmenah. Delavski sveti naj informirajo člane svojih kolekti¬ vov o gospodarskem stanju podjetja po sedanjih ukrepih. — Na zasedanju naj podjetja vabijo tudi predstavnika zbora de¬ lovnih skupnosti občinske skupščine. Občinska skupščina pa naj po določenem razporedu obvešča posamezne odbornike zbora delovnih skupnosti, da se udeležijo zasedanja. — Potrjen je osnutek finačnega načrta sklada zdravstvenega za¬ varovanja Komunalne skupnosti Vrhnika — Logatec — Cerknica za letošnje leto. Potrjena je tudi osnovna stopnja zdravstvenega zava¬ rovanja v višini 8.5 %. — Občinska skupščina soglaša z ustanovitvijo javnega tožilstva na Vrhniki za območje občinskih sodišč na Rakeku in Vrhniki. Po¬ trdi se imenovanje Tominca Leopolda za občinskega javnega tožilca na Vrhniki. Sklenjeno je, da se zaradi finansiranja občinskega javnega tožil¬ stva sestanejo vsako leto predstavniki vseh treh občin in o tem skle¬ nejo pogodbo. — V upravni odbor medobčinskega gasilskega sklada v Postojni je s strani skupščine občine Cerknica imenovan Šilc Andrej iz Že- rovnice. Ta sklep je sprejet zato, ker je ukinjen okrajni gasilski sklad. — Imenovana je posebna odborniška komisija za postavitev re¬ gulacijskega transformatorja. V to komisijo so imenovani: dip. ing. Franc Tekavec, dip. ing. Berto Vovk, Marko Žnidaršič in Franc Li¬ povec. Imenovana komisija tesno sodeluje s podjetjem Eiektro Ljubijana-okolica in s potrošniki. predsednik dr. Boris Kravanja Jugoslovanski Rdeči križ začenja akcijo za pomoč priza¬ detim ob elementarnih nesrečah glas notranjske Člani kolektiva Brest Cerknica iz zadnjega izleta v Bohinj Foto Bost Hudo neurje je odtrgalo celo pločevinasto streho na tovarni ivernih plošč v Cerknici Foto Vidovič Skladišče bazenske žage v Cerknici po neurju Foto Vidovič Kot po bombardiranju je nudila pogled streha I. strojne v tovarni pohištva v Cerknici Foto Vidovič •«» Spremembe voznega reda SAP Ljubljana V zadnji številki je bil objavljen vozni red našega podjetja za Cerknico. Zaradi tehničnih vzrokov je v času izida zadnje številke prišlo do sprememb in sicer: 1 . Proga — Cerknica — Ljubljana — prej 6.14, sedaj 7.05 2. Proga — Ljubljana — Babno polje — prej 12.15, sedaj 12.30 3. Proga — Cerknica — Rakek — prej 6.14, sedaj 7.05 Ostali podatki so do nadaljnjega točni in veljavni. Prosimo bralce, da te spremembe upoštevajo. Poslovalnica SAP-a Cerknica tudi na poslopjih in skladiščih po¬ slovnih enot Bresta. Največje raz¬ dejanje so utrpele strehe na to¬ varni ivernih plošč, tovarni pohi¬ štva Cerknica, Martinjaku in Sta¬ rem trgu. Prizaneslo ni niti strehi kegljišča, ki je bila pred tem te¬ meljito popravljena. Ekipa gasil¬ cev in ostali člani kolektiva so ta¬ koj po neurju prihiteli reševati, kar se je rešiti dalo. Žalostno sliko je nudilo tudi skladišče rezanega lesa v Cerknici, prva strojna to¬ varna pohištva, katera je bila do¬ cela poplavljena z vodo, in ostali prostori po poslovnih enotah. Ma¬ terialna škoda je velika in bomo o njej poročali v naslednji številki. V počastitev Dneva borcev so bili člani ZB Brest Cerknica na- Studij se bo pričel v tem šol¬ skem letu. G E R K N I C A Izhaja mesečno kot priloga GLAS-u NOTRANJSKE Sindikalna podružnica tovarne pohištva Cerknica je konec meseca junija organizirala dvodnevni izlet za člane kolektiva in mladince. Izleta se je udeležilo sedemdeset članov kolektiva in članov mla¬ dinske organizacije Bresta. Ogledali so si tovarno »Stol« Kamnik, letališče Brnik, Bled, Bo¬ hinj in žičnico na Vogel. * grajeni s knjigami iz španske voj¬ ne. Nagrajenih je bilo preko 130 članov ZB. * Na oddelku Višje komercialne šole, ki je organiziran pri Delav¬ ski univerzi Cerknica, je vpisanih 13 članov Bresta. Študirali bodo: komercialo, finančno knjigovod¬ stvo bančništvo in zunanjo trgo¬ vino. Hudo neurje, ki je zajelo naše kraje v začetku meseca julija je prizadelo veliko materialno škodo Novice iz Bresta 6 GLAS NOTRANJSKE Nfl TEM0: Domači turizem in rekreacija Ce je popotnik željan miru, po¬ čitka, svežega zraka in čiste stu¬ denčnice se napoti iz Nove vasi na Blokah proti Bloškemu jezeru. Le¬ pa, komaj 1500 metrov dolga pot ga bo popeljala tja. Lahko bo za¬ dovoljen z idile, ki jo tu ponuja narava. Kot da bi bilo vklenjeno med gričke in breze, smreke in brinje, zaprto z velikim nasipom, kot ribje oko med zelenim oko¬ ljem narave, se odpre BLOŠKO JEZERO. Po velikosti se sicer ne more meriti z Blejskim, Bohinjskim, magali, saj bi bil njihov trud, po¬ plačan stoletno. Najprej bi bilo treba določiti prostor za wekend naselje. Inte¬ resentov za to, zlasti med lovci, je precej, saj je divjačina tukaj pre¬ cej številna. V bližini je že mar¬ sikateri kopalec našel lepega jurč¬ ka, lisičko, mavraha in malin, pa borovnic in jagod je tudi bilo na pretek za pridne roke. Zares: Rekreacija svoje vrste — posebno za nemotorizirane. Ob ne¬ deljah pripelje avtobus v Novo vas ob 6. in 9. uri, odpelje pa ob 14. Uredništvo »Glasa Notranjske« Ker nam revija Tovariš noče objaviti odgovora na njihov čla¬ nek '-Kadar se vmešajo coprnice«, seznanjamo našo javnost z dopisi, ki jih pošiljamo iz Cerknice v Ljubljano in nazaj. Kaže, da se sku¬ pini Tovariševih novinarjev ne zdi potrebno objaviti našega odgovo¬ ra, ali da so revijo posvojili, oziroma čakajo, da bo glavni urednik stavil na naš odgovor svojo parafo. Zgleda, da »beseda« uredniškega odbora ni dovolj učinkovita. Zacoprano kaj?! No, pa vendar ne toli¬ ko, da si ne bi lahko neovirano avtor članka o coprnicah v 29. števil¬ ki Tovariša sposodil iz našega odgovora novo ime »Coprnicam preda¬ ni« Niko Lapajne. Ne vemo ali misli tovariš Lapajne, ko piše, da je koval Cerk¬ nico v zvezde, da si želimo le pohvale. Hočemo odkrite kritične članke. Prav nič pa nas ne zanimajo njegovi intimni odnosi, ki ga vežejo na Slivnico ih njene coprnice. Cerknica, 27. julija 1965 Občinska turistična zveza Cerknica Pogled na 3 ha veliko Bloško jezero iz hriba Ogrnik, kjer so pozi¬ mi lepa smučišča domačim Cerkniškim ali drugimi jezeri. Skromno je kot so skromni ljudje, ki živijo blizu jezera in mu pravijo »naše jezero«. Skozenj gle¬ dajo v lepšo prihodnost, vidijo boljše čase, »njihovo jezero« jim bo lahko dajalo večji kos kruha kot, doslej, če . .. Ce bi poleg svojega razumeva¬ nja in želja našli razumevanje še pri tistih, ki bi lahko finančno po- in 18. uri proti Rakeku in Cerkni¬ ci. In če ugotovimo še to, da je tu¬ di za žejne preskrbljeno, potem bomo kaj hitro pozabili, da voda ni bila najbolj čista, saj smo se splaknili, v čisti studenčnici, ob¬ žalujoč, da janček na ražnju, ki ga vrti voda, še ni bil pečen. Pa drugič — saj naš obisk prav gotovo ni bil zadnji! — ius — Janček bo kmalu pečen, zato skrbi mojster Janez s pomočniki Občinsko turistična zveza Cerknica Na vaš ponovni dopis v zvezi s prispevkom, ki smo ga objavili pod naslovom »Kadar se vmešajo co¬ prnice«, bi vam radi le povedali, da je naš glavni urednik tov. Šega Milan na rednem letnem dopustu, zato vam odgovarja samo novinar Niko Lapajne. Kar zadeva javno polemiko, bo vsekakor moral reči odločilno besedo tovariš urednik. Kar pa zadeva sramotenje de¬ lavnih Cerkničanov, je iz omenje¬ nega prispevka in njegove osti več kot jasno. Da ne gre za polemiko za zaprtimi vrati, govori dejstvo, da so o zadevi »Vulkan« dobro obveščeni tudi na Turistični zvezi Slovenije itd. Odgovorni urednik Sergej Epih 1. r. Spoštovani tovariš urednik! Ker že v dveh zadnjih številkah, odkar smo vam poslali odgovor na članek tovariša Lapajneta »Kadar se vmešajo coprnice«, niste obja¬ vili našega odgovora, se vam po¬ novno oglašamo. Ne vemo, kaj je takemu ravna¬ nju vzrok, kajti če ste že enkrat načeli neko vprašanje javno, sma¬ tramo, da upravičeno zahtevamo tudi javen odgovor. Dopis tovariša Lapajneta smo sicer prejeli, ven¬ dar tak način polemiziranja za »zaprtimi vrati« in še to le s strani novinarja, kateremu mi sploh ni¬ smo naslovili naš pismeni odgovor, ne sprejmemo. Pripravljeni pa smo vsako polemiko tudi s tovari¬ šem Lapajnetom, seveda na javen način, tako kot so bili javno osra¬ močeni naši delovni ljudje. Vsekakor želimo, da bi našli skupen jezik. V kolikor do tega ne pride, oziroma v kolikor naš odgovor ne nameravate objaviti v vašem listu, vas prosimo, da nam to takoj sporočite uradno, da bo¬ mo vedeli ukrepati. Občinska turistična zveza Cerknica Občinski turistični zvezi Cerknica V zvezi s prispevkom »Kadar se vmešajo coprnice«, ki je bil ob¬ javljen v 23. št. Tovariša, in na vaš odgovor bi vam na kratko po¬ vedal naslednje: Prvim penzionskim gostom — 1000 nočnin — so v cerkniškem »hotelu« Jezero pokazali vrata. Gre za dejstvo, vse ostalo ni bi¬ stveno. Na nekoliko humoristično zajedljiv način sem skušal skozi oziroma s pomočjo »mističnih« (!?) coprnic, svinj in prašičkov po¬ vedati, kako žalostno je, da delo. hotenja in želje Cerkničanov za¬ radi nesposobnih, da ne rečem ig¬ norantskih posameznikov, tako klavrno propadejo. Tovariši, najboljša turistična re¬ klama niso uvoženi barvni pro¬ spekti, temveč zadovoljen gost ali, kakor pravimo: Dobro vino se sa¬ mo hvali, zato ne potrebujemo imena! »Z vso vnemo coprnicam preda¬ ni Lapajne ne ve ali pa noče vede¬ ti..., da so delavni ljud.ie kot malokje pri nas ... na svojih ple¬ čih ustvarili sodobno Cerknico, industrijo ... « Tovariši, slučajna ali »zavestna zmota? Kaj ne veste, da je prav t »coprnicam predani Lapajne«, od¬ kar je novinar, v zvezde koval va¬ šo Cerknico? Dvajsetletnico vstaje, Delo, »Zemlja se vrti v nasprotno smer« ih še in še, pa dobro, saj to menda predobro veste. Na Cerkni¬ co, Slivnico in njene coprnice me ■veže več intimnih spominov, če hočete! Ko prebiram vaš odgovor, z grozo ugotavljam, da ali ne ra¬ zumete ali pa nočete razumeti na¬ čina pisanja. Gre za karikiranje dejstva, da ste prvim penzionskim gostom z barvnim prospektom v rokah pokazali vrata. Mar ne? Nihče zato ne trdi, da so delovnim Cerkničanom coprnice zmešale glave. To in vse drugo ste lepo skonstruirali. Kaj ni vse to le ma¬ lo preveč? In, ko hkrati predobro veste, kje vas žuli čevelj. V skopo odmerjenih vrsticah, ki so mi pre¬ ostale za direktorja tovariša Kle¬ menca, sem ga citiral dobesedno. Nihče torej ničesar ne posplošuje na vse cerkniške občane, temveč zgolj in samo karikira gostinsko- turistični diletantizem, ki je žal /splošno slovenskega in jugoslovan¬ skega značaja. V nekaj vrstah opi- « sani dogodek, v tem primeru — a (Nadalj. na str. 7) glas notranjske -----r Te nesrečne vstopnine (Nadalj. s 6. str.) odpoved 1.000 nočnin delavcev Vulkana z Reke — pa naravnost zaušnico vsem tistim, ki si zares prizadevajo, da bi cerkniški turi¬ zem postavili na noge. Mislim, da je dovolj. Upam, da sem bil tokrat dovolj jasen, in da sem zadnji, ki bi hotel zavirati tu¬ ristični razvoj na Notranjskem. Nasprotno, prepričan sem, da mu prav takšni in še ostrejši prispevki lahko bistveno pripomorejo, da ne bo ostal nedonošenček v nespo¬ sobnih turističnih glavah, temveč živa realnost! . novinar Tovariša Niko Lapajne 3ataui utednik! Glede na prispevek vašega sodelavca Nike Lapajneta »Ka¬ dar se vmešajo coprnice« iz 23. številke Tovariša želimo bral¬ ce opozoriti na sledeče. Turizem je v občini Cerknica kljub izrednim naravnim redko¬ stim, med katerimi prav gotovo prednjači fenomenalno Cerkniško jezero, izredno mlada gospodarska panoga, ki se je začela šele zadnji leti hitreje uveljavljati in prina¬ šati nov vir dohodkov. Res je, da se dela po vprašanjih razvoja tu¬ rizma pospešeno, zlasti še pri ure¬ ditvi Cerkniškega jezera v turistič¬ ne namene, saj so v izdelavi ure¬ ditveni načrti celotnega kompleksa tega področja in da se skuša v na¬ ši gospodarsko manj razviti občini čimprej povečati narodni dohodek na račun turizma in oberiem omo¬ gočiti s tem prebivalstvu pred¬ vsem nove pogoje življenja. Fi¬ nančne težave, ki izvirajo prav iz gospodarske okrnjenosti, pa so po¬ tisnile izgradnjo ustreznih turi¬ stičnih oziroma gostinskih objek¬ tov v drugi plan, zato skušamo trenutno izkoristiti obstoječe ka¬ pacitete v prid rekreacijskega tu¬ rizma in spraviti v polni tek ob¬ stoječe gostinske obrate tako druž¬ benega kot tudi zasebnega sek¬ torja. Veseli smo, da pri delu naletimo na razumevanje pri naših delovnih kolektivih, saj so plod sodelovanja najbolje kaže v lani dograjenem planinskem domu na Slivnici, na 1114 m. visoki planini nad Marti¬ njakom, od koder bojda izvira vsa domišlija pisca članka Nika La- jjajheta, zabeljena z misticiznimi prašički, svinjami in coprnicami. Mislimo, da tako pikro usmerjen članek »na može cerkniške, pre¬ vzete od turistične mrzlice« ni nič drugega kot omalovaževanje ne le skupine družbenih delavcev tem¬ več tudi odbornikov obč. skup¬ ščine. Še celo več, v »zacoprani dolini cerkniške« ne živi in ne dela nihče drug kot delovni občani, enaki tisočim drugim širom naše republike. Kaže, da z Vso vnemo coprnicam predani Lapajne ne ve ali pa noče vedeti, ko z mastnim tiskom že uvodoma predstavlja bralcem Cerknico takole (citira¬ mo): »Cerknica ni znana po vsem sve¬ tu samo zaradi svojega presihajo¬ čega jezera, ki danes je, jutri pa ga spet ni, temveč tudi po slivniš¬ kih coprnicah, ki bojda še danes zavdajajo prašičkom in svinjam ali pa kako drugače zmešajo štre¬ no praznovernim domačinom. To¬ da cerkniški dobri glas je zanesel po svetu tudi sloviti Frenk Janko¬ vič s svojimi polkami, pa tudi dru¬ gi cerkniški Amerikanci in ne na¬ zadnje sloviti kontrabantarji, ki so v dobrih predvojnih časih v itali¬ janski Postojno »švercali« konje in cigarete, nazaj pa umetno svilo, cenene broške in bog ve, kaj še vse!«, da je znana Cerknica tudi po tem, da so delovni ljudje kot malokje pri nas iz najzaostalejše- ga kmetijskega področja na last¬ nih plečih ustvarili sodobno Cerk¬ nico z moderno industrijsko kapa¬ citeto, ki se z 150 $ letnega izvoza na prebivalca občine uvršča med najmočnejša izvozna območja v Sloveniji. Tovariš Lapajne ne Ve, kaj so napravili naši samouprav¬ ljali od tistih predvojnih dobrih časov, z nekaj sto, pa do današ¬ njih z nekaj tisoč zaposlenimi de¬ lavci. Naše delovne ljudi niso zme¬ šale coprnice in zato se napoved tov. Lapajneta, »da se prav gotovo ne bo nič spremenilo v tej zaco¬ prani dolini cerkniški« ne bo iz¬ polnila. Tako plehko razmetavanje žaljivk na račun poVojnih napo¬ rov prebivalcev Cerknice pa na¬ šemu priznanemu tedniku prav go¬ tovo ni nikomur v korist niti V po¬ hvalo. Smatramo, da je povsem neumestno in družbeno škodljivo posploševati nepravilnosti in svo¬ jeglavosti posameznikov na vse delovne ljudi občine,- Mnenja in zaostali pogledi posameznikov ne morejo postati merilo prizadevanj in hotenj širše skupnosti, ki se dobro zaveda, da bodo njihovi na¬ pori pri morda za sedaj še vedno prepočasnem tempu turističnega razvoja v tem delu Notranjske že v bližnji bodočnosti kronani z uspehom. Tovariš urednik! Dobrodošle so nam vse objektivne kritike, ki vo¬ dijo k uspešnejšemu in kvalitetne¬ mu delu, odločno pa smo proti vsakemu subjektivnemu ocenje¬ vanju posameznih pojavov, ki ima lahko le negativne posledice. Občinska turistična zveza Cerknica Občinski sindikalni svet Cerknica Slučajno sem bil na prvem le¬ tošnjem »pikniku«, ki so ga orga¬ nizirali ob Cerkniškem jezeru. Jaz kot ostali v družbi, s katero sem prišel, smo bili zadovoljni, saj je zabava potekala brez ceremonij, ki so običajno na takih zabavah. Tako sem se udeležil tudi »pikni¬ ka« pred Križno jamo. Priznam, da je bilo dobro. Bilo pa bi lahko še boljše, če bi organizatorji tiste vstopnine izpeljali tako, da bi bile bolj dostopne vsakomur. (Vstopni¬ na za parkiranje, vstopnina za vhod v jamo, vstopnina na plesi¬ šče in skoraj bi pozabil, vstopnina še za vstop, toda nobena ne manj kot dvesto dinarjev). Zamislite si Z ukinitvijo vizuma med ČSSR in Jugoslavijo je v teh poletnih dneh videti na naših cestah vse polno avtomobilov z oznako »ČS«. Ne dolgo tega kar sem obiskal na¬ še obmorske letoviške kraje — sem z začudenjem ugotovil, da turisti s Češke prevladujejo. Pred krat¬ kim sem celo obiskal Cerkniško Jezero. Z enim od teh turistov sem tudi govoril. Na moje preseneče¬ nje sva se kar dobro razumela. Po- H«U*M^O«R »Zdravo 'Janez! Kaj delaš tukaj v Selcah, ali si na oddihu?« »Kakšen oddih, na poročnem potovanju sem.« »Kje imaš pa ženo?« »Doma je ostala, ona je že vi¬ dela Selce!« potem štiričlansko družino, ki je prišla na tak piknik in so njeni člani že vsi odrasli ljudje. Bilo je kar dovolj avtomobilov z registra¬ cijo izven Notranjske, vendar so se mnogi njihovi lastniki rajši od¬ ločili, da tisti denar zapravijo v gostiščih. Prišel bom še, vendar se bom prej informiral, koliko in kakšnih vseh vrst vstopnin je. Pa oprostite, če se kateri počuti užaljenega. Je pač tako, da pri da¬ našnjih »zamrznjenih« cenah mo¬ ramo tudi ljubitelji narave gledati na ekonomičnost naših denarnic. Motorizirani obiskovalec vedal mi je, da je pri nas prvič in da je presenečen nad gostoljubno¬ stjo naših ljudi. V Jugoslavijo je prišel preko Madžarske. Zaupal mi je, da jim Avstrija ovira izda¬ jo tranzitnega vizuma. Tovariš Matejavič Vaclav, tako se mi je predstavil, je doma iz Plzena, kjer proizvajajo dobro pi¬ vo. Obljubil mi je, da se bo drugo leto zopet oglasil. Učitelj vpraša Jurčka: »Jur¬ ček, povej mi., iz česa se delajo čevlji?« »Iz usnja, tovariš učitelj!« »In kje dobimo usnje?« »Iz goveda, tovariš učitelj!« »Dobro, Jurček in katera žival te torej hrani in oblači?« »Moj oče, tovariš učitelj!« NAŠA RAZGLEDNICA — KARLOVICA NA CERKNIŠKEM JEZERU Foto: Vidovič Na naših letoviščih čedalje več Čehov 8 GLAS NOTRANJSKE Vihar , kakršnega pri nas stari ljudje ne pomnijo Tak je danes gozd pri Postojni po viharju Foto Vidovič niča 15,000.000. Skupaj cca 255 mi¬ lijonov. Privatni sektor: Gospodarska poslopja, kmetijstvo 40.000. 000, Sadjarstvo 120,000.000, Poljedelstvo 700,000.000. Skupaj 880.000. 000 din. Na vsem področju naše občine je torej vihar povzročil škode v vi¬ šini 1,115.000.000 din. Največ škode odpade na gozdar¬ stvo in kmetijstvo. V gozdovih je neurje podrlo cca 66.000 m 3 lesa, kar predstavlja 254 ha gozdnih po¬ vršin. Z ozirom na lastništvo od¬ pade na socialistični sektor cca 54 ha ali 15.000 m 3 podrtih iglavcev in 1.000 m 3 listavcev. Na privatni sektor pa cca 200 ha ali 40.000 m 3 iglavcev in 10.000 m 3 listavcev. V kmetijstvu je posebno velika ško¬ da v sadovnjakih in polju. Občinska skupščina Cerknica je dala priporočilo Trgovskemu pod¬ jetju ŠKOCJAN Rakek, da bi po možnosti preskrbelo opeko za ob¬ novo poškodovanih zgradb. Tak je bil pogled na Rokovo gospodarsko poslopje po neurju Foto Bost Strahovito neurje, ki je zajelo naše kraje 4. julija, je povzročilo veliko materialno škodo, ki še se¬ daj ni docela ocenjena. Posebno hudo škodo so utrpeli gozdovi in gospodarska poslopja. Čeravno je neurje trajalo le kratek čas je po¬ vzročilo pravo razdejanje, katere¬ ga posledice bodo še dolgo vidne. Posebno žalostno sliko daje podrti drevored hrušk ob cesti v Dolenjo vas in Dolenje Jezero, saj je vihar ta lepi drevored skoraj do kraja uničil. Do tedaj lepi gozd pri Po¬ stojni, Rakovem Škocjanu, na Blo- čicah in Javorniku je danes videti kot da bi šla čezenj prava vojna vihra. Gozdni delavci sicer pridno odstranjujejo podrto drevje, ven¬ dar bo še minil lep čas, predno bo odstranjen dokaz možnega valova¬ nja. Povsod kamor prideš se vidi¬ jo posledice opustošenja tega vi¬ harja. kakršnega ne pomnijo ljud¬ je. Kot v ostalih krajih naše do¬ movine, je tudi pri nas marsikate¬ ra stavba izgubila streho ali bila povsem porušena. Pri nas so naj¬ več škode utrpeli kozolci, ki so polnoštevilni. Precejšnjo škodo je utrpel lastnik gospodarskega po-, slopja, na Bloški Polici Rok An¬ drej, kateremu je vihar popolno¬ ma razkril streho in ni prizanesel niti stari lipi, ki je krasila že pre¬ ko 77 let ovinek pred njegovo hi¬ šo. Težko si bo opomogla od pov¬ zročene škode vdova Žnidaršič iz Bločic, kateri je vihar popolnoma razdejal kozolec, ki je bil poln se¬ na in gospodarskega orodja. Kaj bi našteval še ostalo škodo, saj je ta tako velika, da se jo ne da kar tako opisati. Lep čas bo še minil, da bodo odstranjeni sledovi, ki so povzročili mnogim velike pregla¬ vice in materialno škodo. Kakšna materialna škoda je na¬ stala, nam povedo naslednje šte¬ vilke: Socialistični sektor: Gozd. gosp. Postojna ca.180,000.000 Brest Rakek 50,000.000, Jelka Ra¬ kek 7,000.000, Ostalo: zgradbe SLP 3,000.000, Kmetijska zadruga Cerk- Pot v Rakov Škocjan je bila po neurju popolnoma neprehodna. Cez njo so vsevprek ležale polomljene in izruvane smreke Foto Vidovič Dragi urednik! Z veseljem preberem vsako šte¬ vilko »Glasa Notranjske«. List mi je zelo všeč, samo škoda, da ne izhaja vsaj dvakrat na mesec. Le križanke so nekolika pretežke, gle¬ de na ta komu je list namenjen. V njem najdem delček svoje domo¬ vine, svoje zemlje. Za poizkus sem bodo objavljene, ti obljubim, da tudi jaz napisal nekaj stvari in če bom čez dva meseca, ko pridem iz JLA, prav z veseljem še kaj več napisal. Ko sem bil pred kratkim na do¬ pustu, mi lahko verjameš, da sem vse stvari, ki sem jih napisal, res sam doživel ali opazil. Milavec Lado, VP 5920/13 Bačka Topola Dragi Lado. kot vidiš smo tvoje prispevke objavili in še kaj se oglasi, hvaležni ti bomo. Uredništvo GLAS NOTRANJSKE 9 Visoki obisk Rdečemu križu v Cerknici V petek. 16 julija 1965, je iz- podpore v našem družbenem živ¬ ljenju. Ob podpori vseh družbe- Skrb za izobraževanje odraslih redni seji sekretariata občinskega odbora Rdečega križa Cerknica prisostvoval tudi predsednik Cen¬ tralnega odbora Rdečega križa Jugoslavije dr. Pavie Gregorič s spremstvom iz Glavnega odbora Rdečega križa Slovenije. Z njim je prispel tudi predstavnik orga¬ nizacije krvodajalcev francoskega mesta Poitiersa. Predstavniki podmladka RK v narodnih nošah so uglednega gosta sprejeli s po¬ sebno dobrodošlico in mu izročili šopek nageljnov, kasneje pa je Rdeči križ predsedniku in gostu iz Francije izročil spominska da¬ rila. V okviru delovnega dela se¬ stanka, kateremu je prisostvoval tudi predsednik Skupščine občane Cerknica tov. Kavčič, smo kri¬ tično obdelali dosedanjo delo in položaj organizacije Rdečega kri¬ ža in iskali primere perspektive za uspešno delo v bodoče. Ena izmed splošnih ugotovitev razgo¬ vora. je ibila, da je delovanje te organizacije v določeni idejni kri¬ zi, ker za svoje prostovoljno in nesebično delo najde premalo no-poiitičnih organizacij bo delo RK plodneije in uspešneje kot doslej! V drugem delu razgovora smo bili obveščeni o akciji, ki se pri¬ pravlja za pomoč prizadetim ob elementarnih nesrečah v zadnjem času v naši državi. Akcijo bo po¬ sredoval in organiziral RK ob podpori vseh državljanov. V zaključnem izvajanju je dr. Pavle Gregorič izrazil svoje ve¬ selje nad dokaj uspešnim dose¬ danjim delom naše občinske or¬ ganizacije RK in predvsem po¬ hvalil reševanje šolskih mlečnih kuhinj ter opozoril na plemenite cilje, ki si jih postavlja medna¬ rodna organizacija Rdečega križa in ki bi jo lahko izrazil s prego¬ vorom — kar ne želiš sebi, ne želi svojemu bližnjemu! Po ogledu naravnih lepot Ra¬ kovega Škocjana, kjer si je viso¬ ki gasit ogledal tudi razdejanje po zadnjem neurju, so se gositje, zadovoljni z obiskom pri nas, od¬ peljali nazaj v Ljubljano. dr. K. B. OB ZAKLJUČKU OSNOVNE SO¬ LE ZA ODRASLE PRI DU CERK¬ NICA V preteklem šolskem 1. 1964/65 je Delavska univerza v Cerk¬ nici organizirala poseben oddelek za izobraževanje odraslih, ki ni¬ so imeli še končane osemrazredni- ce. V oddelek se je jeseni prijavi¬ lo kar 40 slušateljev s področja občine Cerknice. Njihova povpreč¬ na starost je bila 25 let. Pouk je bil trikrat tedensko popoldne od 17. do 20.15 skozi 8 mesecev. Slu¬ šatelji so poslušali predavanja iz slovenščine, matematike, fizike, kemije, zgodovine in zemljepisa. No koncu šolskega leta je od preostalih 34 slušateljev opravljalo izpite 32. V junijskem roku je iz¬ delalo 8-razrednico 27 slušateljev, 5 jih je zavrnjenih na prihodnji iz¬ pitni rok, dve slušateljici pa izpita nista opravljali. Pouk je bil naporen tako za pre¬ davatelje kot slušatelje, ki so se pouka udeleževali po končanem dnevnem delu. Mnogo slušateljev je prihajalo k pouku iz precejšnje oddaljenosti: iz Nove vasi, Žile, Žerovnice in iz Rakeka, vendar so prav le-ti s trdno voljo in veliko prizadevnostjo vztrajali do konca pouka in izpite uspešno opravili. Znanje, ki so si ga pridobili, jim bo koristilo pri njihovi kvalifika¬ ciji. Opaziti je bilo pri slušateljih resnično željo po znanju. Spoznali so osnove družbenih ved, se obo¬ gatili z znanjem slovenskega jezi¬ ka in slovenske književnosti in do¬ bili vpogled v osnove modernih ved kemije, fizike in biologije in si resnično razširili kulturno ob¬ zorje, ki jim bo omogočilo, pravil¬ no vrednotiti napredna prizadeva¬ nja naše družbe in gospodarstva. Varčevanju, boljši organizaciji dela in racionalnejšem izkoriščanju sredstev v bodoče več pozornosli Se zvonik cerkvice na pokopališču v Cerknici je ostal brez svojega vrha po neurju Skoraj da zadnje čase ni gospo¬ darske organizacije, v kateri se ne razpravlja o rezervah, o neizkori¬ ščenih zmogljivostih, o možnostih zmanjševanja stroškov in o varče¬ vanju. Nova gospodarska reforma je posredno ali neposredno zadala vsem enako nalogo, da bi poslova¬ li kar najbolj racionalno in pro¬ duktivno. Ko se govori o rezervah pri gospodarstvu, se misli pred¬ vsem na premalo izkoriščene teh¬ nične zmogljivosti in na presežke delovne sile. Se vedno se neraci¬ onalno troši material, surovine in energija, kar jemlje gospodarstvu precejšnje vsote. Prihraniti se da tudi pri drugih stroških, kot so dnevnice, potni pavšali, terenski dodatki ipd. Za primerjavo nam pove številka 4.5 milijonov dinar¬ jev, ki so jih delovne organizacije porabile samo za reprezentanco. Izdatki za reklamo, sodelovanje na raznih sejmih ipd. so se v prejš¬ njem letu povzpeli na višino 18 milijard dinarjev. To so predvsem izdatki s kate¬ rimi se delovne organizacije same obremenjujejo. Veliko neproduk¬ tivnih stroškov je tudi zunanjih. V lanskem letu je gospodarstvo pla¬ čalo okoli 27 milijard dinarjev za članarine, prispevke raznim zbor¬ nicam, zvezam, skupnostim in združenjem. Administracija in druge neproizvodne dejavnosti pri današnjem učinku so za nas pre¬ drage. V bodoče bo nujno potreb¬ no bolj globoko razmisliti o bolj¬ ši organizaciji dela, večjem učin¬ ku in racionalnejšem izkoriščanju sredstev. Foto Bošt io GLAS NOTRANJSKE 'Ucedništua bialcem Kot vidite dragi bralci, ste prejeli številko našega lista mnoga kasheje kot sicer. Ta zakasnitev je bila posledica tehničnega za¬ držka v tiskarni. Upamo, da se nam v bodoče ne bo več pripetilo in vas prosimo, da to z razumevanjem upoštevate. Ravno tako nam jih je tiskarski škrat v zadnji številki pri posameznih imenih nekoliko zagodel. N. pr.: pod sliko vnetih uničevalcev zvitorepk piše HRKLA- VI, pravilno HRBLAN, v svetu kmetijstva in gozdarstva med osta¬ limi člani piše JARČEVIČ, pravilno RAJČEVIČ. Prosimo bralce, da nam to neljubo napako oprostijo. Zvedeli smo, da se uprava kina Cerknica jezi na posamezne be¬ sede, ki so objavljene v članku pod »kdaj bo red v kinodvorani Cerknica«. Smatramo, da so obiskovalci kino-predstav upravičeno pritožujejo, saj želijo za svoj denar v miru spremljati kino- predsta¬ vo. Pisec članka ni mislil z njim kritizirati le upravo kina, temveč tudi tiste obiskovalce, ki so večkrat nedisciplinirani. Članek je bil skoraj dobro nameren. Sicer je pa namen tiska, da tudi graja in ne samo hvali z namenom, da se odpravijo morebitne nepravilnosti. Naši bralci Loške doline, ki so zaposleni v Kovinoplastiki Lož, sprašujejo zakaj več ne prejemajo našega lista. Sporočamo jim, da je upravni odbor Kovinoplastike odločil, da našega lista več ne pre¬ jema, ker so začeli izdajati za svoje člane kolektiva svoj časopis in uredništvo je moralo to odločitev upoštevati pomanjkanje finančnih sredstev. Vsem našim bralcem iz Loške doline, ki so s to odločitvijo prikrajšani sporočamo, da v bodoče lahko naš list kupijo v trafiki Stari trg. Obžalujemo, da je s tem prišlo do tega, ker imamo bolj slabo povezavo z Loško dolino, ker je bilo večina naših dopisnikov prav iz Kovinoplastike. Prav zato prosimo, da se bralci tega kraja naše komune bolj pogosto oglašajo s svojimi prispevki, ter bomo tako odpravili zatišje, ki je začasno nastalo brez naše krivde. Gostinsko podjetje Cerknica je bilo naročeno na 60 izvodov naše¬ ga lista. Pred kratkim smo prejeli dopis, v katerem odpovedujejo 30 izvodov z obrazložitvijo, da nimajo sredstev. Zanima nas ali je to sklep sindikalne podružnice tega podjetja, ali odločitev direktorja, ki je dopis podpisal. Isti primer je z Osnovno šolo Rakek, ki odpoveduje vse izvode, ki so jih do sedaj prejemali. Vprašamo se ali je to pravilen način, da se odpoveduje naš list. Ali res ni najti drugačne rešitve? Ali ne bi odgovorni pri teh ustanovah zainteresirali posameznike za indivi¬ dualno naročitev? Uredniški odbor ima sabo kup raznih težav. Med temi je resen problem dopisnikov, ki jih je zelo malo. Pohvalimo naj dopisnike za športno rubriko tov. Teliča in Kovšca, tov. Korošec Dragota iz Ra¬ keka, tov. Mlinarja in dr. Kravanja, ki s svojimi članki znatno po¬ magajo k pestrosti našega lista. Zahvaljujemo se tudi ostalim občas¬ nim dopisnikom za njihove priloge. Želimo, da v bodoče še ostali sodelujete, saj bi bil tako naš časopis bolj pester in s tem se bo tudi krog njegovih bralcev večal in ne manjšal kot sedaj. Povsod, kamor človek gre, lahko najde kaj zanimivega. Mladinski odredvBabnem polju Minilo je štirinajst dni. Bili so dnevi resnega dela. Mladinci so se prvič srečali z vojaškim življe- pripravljen- v danem momentu, je odvisno od raznih predavanj. Ni bilo malo predavanj. Eno je bilo zahtevnejše od drugegp. Uspeh ce¬ lotnih vojno strokovnih predavanj pa se je pokazal pri srečanju z bojno municijo. Odsek za NO se zaveda, da je zelo važna pripra¬ va starešin pred vsakim tabore- njem, zato organizira vsako leto seminarje za komandirje vodov. Vredno je omeniti tudi to, da so mladinci v času taborenja oči¬ stili grobnico petdesetih borcev, ki so umrli po bolnicah v okolici Babnega polja. Udeleženci seminarja pri raz¬ mišljanju o maršu njem. Prvi koraki so bili nerodni. Vendar je bil korak po končanem tečaju čvrst. Kako bo mladinec O celotnemu uspehu bo govora v eni izmed naslednjih številk Glasu Notranjske. Veliko zanima¬ nje je vladalo v času taborenja za družbeno in politično življenje doma in v svetu. Janez Hren Udeleženci seminarja za komandirje vodov v mladinskih odredih iz Ribnice in Cerknice PISMA UREDNIŠTVU Pošljite nam slike zanimivih krajev ali objektov! Napišite članke o važnih dogodkih v vašem kraju! Zato dragi bralci, s korajžo svinčnik ali kamero v roke, vaši pri¬ spevki bodo vedno dobrodošli. Na tem ovinku pred Brestom v Cerknici preži stalna nevarnost. Videti je, da voznik tega tovornjaka, na to ni mislil, ker je za parkiranje izbral ravno tale prostor Dragi urednik! Prvič in s prošnjo vam pišem, da bi objavili moj dopis v »Glasu Notranjske«. Upam, da moje pi¬ smo ne bo odromalo v koš za smeti. Kirasič Danica naš kino Ljubitelji kinopredstav verjetno poznajo tudi kinodvorano v Sta¬ rem trgu. Za domačirie, ki kinopredstave obiskujejo tudi po dvakrat na te¬ den, sem prepričana, da kino Svo¬ boda poznajo takšnega kot je. Skromna, pa vendar prikupna dvorana še kar ustreza za področje Loške doline. Pa naj pustimo to. Pred kratkim smo namreč bra¬ li opozorilo, naj obiskovalci kino¬ predstav prihajajo v dvorano v pravem času, naj ne ropotajo s se¬ deži in podobno. Vse to je prav, vendar ali so zato krivi samo obis¬ kovalci? Ne, sploh ne! Vsak posa¬ meznik želi, da film gleda brez motenj. Želim namreč povedati, naj opustijo številne odmore. Za¬ kaj so tisti odmori, večina obisko¬ valcev ve. j Ali je kinooperater, ki je odgo¬ voren, da poteka predstava v re¬ du, dovolj vesten? Ne, saj se to opaža večinoma ob sobotah in ne¬ deljah zvečer. V kabini, od koder predvajajo film, se zbirajo fantje in dekleta, ki se gnetejo k linici, dostopni le eni osebi, čeprav je v dvorani dovolj prostora. Mar jim gre za 100 din, kolikor je vstopni¬ na? Ne verjamem, a vendar mo¬ ram povedati, da obiskovalci na balkonu namesto besedila, ki spremlja slike na platnu, slišijo smeh, razne opazke. Vse to zelo moti obiskovalce. Večina dvorano zapusti med predstavo, nekateri pa dajejo razne pripombe. Med sezo¬ no so v dolini tudi ljudje iz dru¬ gih krajev. Kakšen vtis bodo imeli ne vem? Moram priznati, da so poleg te¬ ga filmi še dokaj slabi. Koliko časa bo to trajalo? Kdo mi bo odgovoril na to vprašanje? Upam, da ne bo vmes zopet kaka pooblaščena oseba. Če kinooperater ne more opusti¬ ti svojih opravkov, zmenkov in po¬ dobnih stvari, pa naj prepusti to nalogo drugi osebi, ki bo bolj res¬ no mislila na zadovoljstvo obisko¬ valcev. VČASIH NI BILO TAKO. Danica K. GLAS NOTRANJSKE 1 I ŠPORT NAŠ ŠPORT Cerkničani boljši Mednarodno srečanje kegljačev v Cerknici V odlično izpeljani organizaciji kegljaškega kluba Brest je bil v nedeljo 18. julija v Cerknici keg¬ ljaški turnir v disciplini 6 X 200 lučajev z mednarodno udeležbo, saj so poleg domačinov nastopili še letošnji ekipni prvak Jugoslavi¬ je v kegljanju ekipa Grmoščice iz Zagreba s tremi državnimi repre¬ zentanti na čelu in ekipi iz CSSR: Spartak AZKG (Praga) in Spartak DUKLA Karlin (Praga) z bivšim evropskim in svetovnim prvakom, z zasluženim mojstrom športa in češkim reprezentantom SIMUNE- KOM v svojih vrstah. Ob tako solidnem zastopstvu je bilo seveda pričakovati vsekakor borbo za prvo mesto med izkušeno Grmoščico, ki je teden dni prej na svojem kegljišču v Zagrebu z od¬ ličnim povprečjem 975 kegljev na igralca premagala ekipo DUKLE, ki je bila tudi sedaj v Cerknici kandidat za prvo mesto. Seveda pri tem ni nihče pomislil, da se lahko Cerkničani enakovredno po¬ stavijo po robu renomiranim na¬ sprotnikom in to tem bolj, ker ni¬ so nastopili v popolnem sestavu. Prednost domačega igrišča pa so Brestovi kegljači s pridom izko¬ ristili in že kmalu na splošno pre¬ senečenje gostov in veliko veselje publike prevzeli vodstvo pred Gr¬ moščico in Duklo, medtem ko so kegljači Spartaka AZKG že ob¬ čutno zaostali. Prednost domačinov pred dr¬ žavnimi prvaki je bila zelo skrom- Stari: Mladi Zopet smo bili priča vsakoletne¬ mu nogometnemu »spektaklu«, ko pomerijo medsebojne moči stari in mladi nogometaši NK Rakeka. V tej tekmi so nas mladi popolnoma razočarali. Mladostni polet se ni mogel upirati izkušenosti starej¬ ših in zasluženo so izgubili. Stari: Šemrov, Mišič M., Djord- jevič, Prešeren, Pavčič Cveto, Ko- renčič, Arko, Nabergoj, Hribar, Smodila, Kravanja, Homovec. Mladi: Zalar S., Mlakar, Založ¬ nik, Raljevič, Razdrih, Benčina, Mišič B., Drobnič, Bajc, Modic. Strelci: Bajc v 17. min., Mlakar (avtogol) v 25. min., Arko 50. min., in 71. min, ter Pavčič v 63 min. Sodnik: Logar Slavko. Gledal¬ cev: 200. Takoj v začetku je bilo mogo¬ če videti, da se mladi ne bodo mo¬ gli uspešno upirati starejšim. Toda kljub temu so mladi prvi povedli. Bajc je po kombinaciji z Drobni¬ čem v 17. minuti povedel mlado moštvo v vodstvo. Minuto za tem je imel Japelj idealno priložnost, toda z 8. metrov je popolnoma zgrešil vrata. V 25. minuti so STARI izenačili po zaslugi Mlakarja, ki je dosegel avtogol. Po tem slučajnem zadet¬ ku so stari začeli še ostreje napa¬ dati in čudno je, da do konca pr¬ vega polčasa niso dosegli nobene¬ ga gola več. V drugem delu igre so se mladi povsem izgubili. Neverjetno je, toda resnično, da so imeli starejši več kondicije, poleg tega pa so za¬ igrali tudi bolj premišljeno in niso na, zato se do zadnjega ni vedelo, kdo bo zmagovalec četveroboja, Brest ali Grmoščica. Z nastopom zadnjih igralcev, ko je za Duklo nastopil Peknya, za AZKG Klarik, Za Grmoščico znani »Duje« Smo- ijanovič in za Brest požrtvovalni Grom, je bilo tudi to vprašanje re¬ šeno. ZMAGOVALEC MEDNAROD¬ NEGA SREČANJA KEGLJAŠ¬ KIH KLUBOV CSSR IN JUGO¬ SLAVIJE JE POSTALA MLADA EKIPA CERKNIŠKEGA BRESTA pred Grmoščico, Duklo Karlin in Spartakom AZKG. Torej popolen uspeh jugoslovanskih kegljačev. Češkim gostom je bilo to tudi zad¬ nje srečanje na njihovi desetdnev¬ ni turneji po Jugoslaviji, na kateri so bili gostje kegljaških klubov iz Zagreba, Splita, in Cerknice. V razgovoru z njihovim vod¬ jem sem zvedel, da so bili navdu¬ šeni nad gostoljubnostjo domači¬ nov na vsej njihovi turneji po Ju¬ goslaviji, katero so letos prvič ob¬ iskali s klubskima ekipama med¬ tem ko so bili nekateri člani Du- kle že večkrat z reprezentanco CSSR v naši deželi. Rezultati tega srečanja so bili naslednji: Brest Cerknica 4909 (Arko 754, Kos 822, Kočevar 842, Štrukelj 789, Homovec 828 in Grom 874.) Grmoščica. Zagreb 4884 (Šafar 813, Popovič 787, Kružič 789, Bo- 4:1 ( 1 : 1 ) izgubljali energije po nepotreb¬ nem. Taka igra je STARIM prinesla popoln uspeh. V 50. min. je Arko povedel z 2 :1, ko je z vodenjem s kakih 8 metrov močno zatresel mrežo mladih. Do konca tekme so STARI dosegli še dva gola, enega Pavčič z glavo in drugega Arko, tako da je bila zmaga starih ne- dvomljiva. S tem so STARI dokazali, da še niso za v »staro šaro« in bi zadali še marsikateremu moštvu precej skrbi. KOVŠCA PETER Dež prekinil tekmo Prvotno srečanje v košarki med že tradicionalnima nasprotnikoma Rakekom in Cerknico v četrtek 8. julija, na igrišču pred Brestom za¬ radi hudega naliva ni bila odigra¬ na do konca. Tekma je bila pre¬ kinjena petnajst sekund pred kon¬ cem prvega polčasa pri rezultatu 22 : 16 za goste, ki so že tokrat na¬ stopili kompletni, medtem ko to za domačine ne moremo trditi. Za¬ to je bilo sklenjeno, da bo sre¬ čanje odigrano kasneje, seveda bosta obe ekipi nastopili v istih postavah, kot na tej tekmi. Sodil je Štefan Ivo iz Cerknice, ki je ha trenutke dovoljeval grobo igro. Telič banac 820, Hladnik 828 in Smo- ljanovič 847.) Dukla Praga 4831 (Šimunek 865, Štipek 767, Bechine 798, Filip 803, Janša 808, Peknya 790.) Spartak AZKG Praga 4632 (Po- norely 801, Vostrovski 769, Jani- ček 783, Jelinek 735, Sovkup 745 in Klarik 799.) Letos je bil zopet NK Rakek or¬ ganizator tradicionalnega nogo¬ metnega turnirja v počastitev DNEVA BORCA in obenem tek¬ movanja za prehodni pokal trg. podjetja ŠKOCJAN. Na nogometnem igrišču so se zbrale štiri enajstorice in to NK Rakek I, NK Rakek II, JNA Blo¬ ke in JNA Postojna. V finalu sta se srečali enajstorici NK Rakek I in JNA Bloke, toda tekma je bila v 18. minuti prekinjena pri rezul¬ tatu 0 : 0 zaradi katastrofalnega neurja. Tekma bo odigrana v ce¬ loti pozneje, verjetno v mesecu avgustu. NK Rakek I : JNA Postojna 1 : 0 ( 0 : 0 ) Nk Rakek: Urbas, Prešeren, Za¬ ložnik, Raljevič, Benčina, Arko, Bajc, Mlakar, Mišič, Japelj, Drob¬ nič; JNA Postojna: Vukovič, Obra- dovič, Spasič, Rakočevič (Skender), Mehinovič, Šerfezi, Bašič, Nedjipi, Curčin, Kiš, Lekič. Strelec: Bajc v 37. minuti. Sod¬ nik: Bitežnik Vili (Ljubljana) Začetni udarec so izvedli doma¬ čini in pričakovali smo takojšen pritisk domačih na vrata gostov. Toda bilo je povsem drugače. Ta¬ koj v začetku so gostje prevzeli iniciativo in neprestano oblegali vrata domačinov. V 12. minuti so imeli gostje idealno priložnost, da bi povedli, toda ostala je neizko¬ riščena. Curčin je prodrl po des¬ nem krilu in se sam znašel pred vratarjem. Ostro je streljal, toda mimo gola. Končno so se tudi domačini znašli in njihove akcije so posta- Kljub veliki vročini so se v ne¬ deljo 27. junija sestali košarkarji Rakeka in Cerknice, da se v po¬ novnem neuradnem srečanju od¬ ločijo, kdo je trenutno boljši. Ekipi so sestavljali; za Rakek: Steržaj, Ris, Kovač in Klemenc. Za Cerknico: Razdrih. Kocijančič, Urbas, Popek, Muler, Telič in No¬ vak. Sodnik Skuk je vodil srečanje zadovoljivo, kljub nekaterim na¬ pakam, ki niso bistveno vplivale na izid. Telič jale vse nevarnejše. V 24. minuti je imel Bajc lepo priložnost za do¬ sego gola. Dolga degažirana žoga Urbasa pred gol nasprotnika je preskočila branilca in Bajc mu je pobegnil, toda prehitro se je od¬ ločil za strel in nizko streljano žo¬ go je vratar ubranil. Če so bile akcije domačinov ne¬ varnejše, so se gostje odlikovali s povezano in tehnično dokaj dob¬ ro igro, toda v zaključnih akcijah niso mogli ničesar doseči zaradi dobre obrambe domačih in lastne nespretnosti. Začetek drugega polčasa je bil obraten začetku prvega. Domačini so prevzeli pobudo in sledile so lepe akcije ena za drugo. V 32. min. prosti strel za Rakek, ki ga je izvedel Japelj iz 18. metrov. Streljal je močno, toda premalo natančno, tako da je žoga zadela prečko. Vsi ti napadi in akcije domači¬ nov so končno rodili sad. V sre¬ dini igrišča se je začela akcija, ka¬ tere akterji so bili Japelj, Mišič in Bajc. Žoga je šla z nog na noge in končno pred gol do Bajca, ki je dosegel edini zadetek srečanja. Do konca tekme so imeli domačini še nekaj priložnosti za povečanje re¬ zultata, toda ni jim šlo »od nog«. V zadnjih minutah so zopet pre¬ vzeli pobudo gostje in prav čudno je, da ni prišlo do izenačenja. V 46. minuti je Curčin streljal s 5 metrov preko praznega gola. Tri minute pred koncem tekme je prišlo do neljubega incidenta, ko je sodnik izključil iz igre igral¬ ca JNA Postojna zaradi nešport¬ nega obnašanja in preklinjanja. Telič Strahovito neurje prekinilo nogometni turnir v počastitev Dneva borca 12 GLAS NOTRANJSKE Nogometni cnajstorici MERK (Celje) in ŠKOCJAN (Rakek) Foto Matičič NK Rakek :Merx V nedeljo, 11. julija so mladin¬ ci trgovskega podjetja »Mera« dz Celja vrnili obisk mladinskemu aktivu podjetja »Škocjan« Rakek, ki je fail v Celju meseca maija. Tudi tokrat je srečanje potekalo v medsebojnih športnih spopadih na sidrnih froritalh in sicer: v no¬ gometu, streljanju, šahu in na¬ miznem tenisu. Kot že v Celju, so bili tudi na Rakeku uspešnejši člani podjetja »Mera«, saj so razen v šahu vse ostale borbe odločili sebi v prid. V središču pozornosti je bila vse¬ kakor nogometna tekma med eki¬ po NK Rakek in »Mencavo«. Po zelo grobi igri gostov je bil rezultat ob koncu 5:4 (3:2) za Celjane. Moštvu Rakeka, ki je igralo z zelo malo volje do zmage, se je poznalo, da je tekmovalne sezone konec, poleg.tega pa je ne¬ kaj igralcev manjkalo, ker so prav sedaj na dopusltih. Vendar se bodo morali kljub temu v naslednji tekmovalni se¬ zoni, ko bodo kot prvak ljubljan¬ ske podzveze nastopili v višjem razvidu, mnogo bolj potruditi, če hočejo doseči pozitiven uspeh. (Celje) 4:5 (2:3) Ekipa Rakeka je nastopila v se¬ stavi: Urbas, Benčina, Japelj, Ra- Ijievič, Drobnič, Mlakar, Bajc, Anko, Puntar, Razdrih. Gole za domačine pa sita dose¬ gla Mlakar- tri in Arko enega iz enajstmetrovke. Sodnik je bil Jenko z Rakeka. Tudi srečanje v namiznem te- niilsiu se je končalo z zmago Ce¬ ljanov im sicer z rezultatom 5 : 2, ki so nastopili v postavi: Rojc I. Rojc II, Gajšek. Za Škocjan pa so igrali Miklič, Kranjc I in Kranjc II. V streljanju se Mramor, Mule, Miklič in Cuk niso mogli resneje upirati izenačenim gostom, ki so zmagali z rezultatom 619 : 648. Najboljši posameznik je bil član domače ekipe tovariš Mramor. No, ftudi Škocjan je okusil vse sladkosti zmage v šahu z 2:1 Zmagovalna ekipa je igrala v se¬ stavi Olivatto, Preša: in Klančar. Ekipa Mena Celje tako sedaj premočno vodi v točkovanju za pokal njihovega podjetja in sicer z GO : 20 in je s tem tudi že osvo¬ jila prehodni pokal do prihodnje¬ ga leta. Telič Parada avtomobilov Letošnja parada ob dnevu šofer¬ jev in avtomehanikov, ki je bila organizirana v nedeljo 11. julija, je potekala prvič do sedaj res praznično. Pod lepim in pripekajo¬ čim poletnim soncem so se pred blagovnico v Cerknici zbrali šte¬ vilni lastniki osebnih avtomobilov in tovornjakov, da pokažejo obča¬ nom, kako število avtomobilov v naši občini nenehno raste. S tem pa rastejo tudi naloge tega zdru¬ ženja. Pred spomenikom padlih borcev v Cerknici in na Rakeku je v imenu Združenja šoferjev in avtomehanikov spregovoril tov. Dragolič. Dolga kolona avtomobi¬ lov je šla od Cerknice do Rakeka in nato v Grahovo nazaj. Res lep je bil pogled na dolgo kolono raznih avtomobilov, v ka¬ terih so prevladovali »fičkoti«, ki so s sirenami opozarjali prebivalce na njihov praznik. Škoda, da letos niso sodelovali tudi motoristi, ker bi bila parada bolj pestra. Teh pa je na našem področju več kot dovolj. Člani združenja pred spomenikom padlih v NOV na Rakeku tik pre¬ den so položili venec Foto Bost ALI VESTE? Da imajo v gostilni Modic na Bločicah uro, ki kaže čas in zaigra starinsko melodijo, če se jo pose¬ bej navije. Gospodinja mi je povedala, da so uro kupili še leta 1888 v rab¬ ljenem stanju. Čeravno je že stara še zmeraj brezhibno deluje. * Da ima Štritof Karel iz bližnje vasi pri Žilcah udomačeno srno, ki ima vsako leto mladiče. Letos so zagledali luč sveta kar trije, ven¬ dar je eden poginil. Ostala dva pa dobro napredujeta. Srna je pri hiši več kot sedem let. Je zelo domača in je med tamkajšnjim prebival¬ stvom zelo priljubljena. * Da se že pripravlja teren zraven mostu v Cerknici, ki je namenjen za tržnico. Krajevna skupnost Cerknica je že nabavila sončnike, ki bodo po¬ stavljeni na novi tržnici. * Da je bilo v noči med 26. in 27. julijem v Cerknici in okolici neur¬ je s hudo točo, ki je uničila veči¬ no posevkov na njivah. Posamez¬ ni kosi toče so bili tudi do tri cm debeli. * Da cestno podjetje ponovno zelo marljivo krpa luknje na cesti iz Rakeka proti Grahovem in Loža proti Pudobu. Kot kaže bodo letos vseskozi zaposleni pri tem delu. Ko pridejo do konca, morajo ponovno začeti, ker se »zakrpe« ponovno odlepijo. VREMENI V severni in vzhodni Sloveniji je 5. avgusta pričakovati prehodne pa¬ davine. 7. in 8. avgusta pa bo še nadalje toplo in sončno vreme po vsej Sloveniji. Nagradni magični lik 1 2 3 4 5 Vodoravno in navpično: 1. Posebno vmesno podnožje elektronk, ki omogoča meritve, ne da bi elektronko izvlekli. 2. Vrsta divjega goveda central- noazijskih pragozdov. 3. Medicinski izraz za očesni ži¬ vec. 4. Sestavljen iz stekla. 5. Skladbe starofrancoskega ple¬ sa v tričetrtinskem taktu. KRAŠ Člani združenja šoferjev in avtomehanikov pred pričetkom parade v Cerknici ob svojem prazniku Foto Bošt Kolona na paradi proti Rakeku