GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
Tke largest Slovenian daily < in the United States>
Issued every day except Sundays | and Legal Holidays.	'
50,000 Readers
i ii	m mmt H	n — ^ '■'■ ii
1—» m g——» ■
J N-jre^W^ dtmft
< v Zedinjemh državah >
jI Velja xa vse leto ... $3.50 M Za pol leta......$2.00
TELEFON 287», CORTLAJfDT	Xm^^ed as Seccmd-CU*s Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y, under the Act of Congress of March S, 1879.	TELKFON: 4687 CORTULN'DI
sO ' — ŠTEV 57	NEW YORK, SATURDAY, MABCH 9, 1918.— SOBOTA, 9. MARCA, 1918.	VOLUME XXVI. — LETNIK XXVI.
Proti Solunu.
——ooo-
ZAVEZNIKI PRIČAKUJEJO, DA BODO NEMCI V- j DARILI PROTI SOLUtfU. — CESAR BO OPUSTIL ZAPADNO OFENZIVO IN 8E BO VRGEL NA BAL KAN. — NATO ITALUA. — ZAVEZNIKI PA DVOMI ! JO, DA BI BILO MOGOČE PREPELJATI V MACEDO ' NI J O VEČJE ŠTEVILO VOJAŠTVA.
P	-ooo--
Trn*	fl'.M with th* r>o»t mic:cr at Nctr York, N. I. nn Mur^h
11« L* u., m. ' t-r Jw» A -t ,if fVr ,.. { H. 11*17.	j
Washington, D. C.. 8. mar^a. — Nemška roparska po-! željivo** po slabotnih državah na Bližnjem Vzhodu se hoj najbrž*1 obrnila v — Makedonijo.
Dan* - obračajo zavezniški voditelji vso pozornost naj solunsko fronto, ker se hoje ofenzive v tej smeri, kajti 1 T.v?..ni 7 bolgarskimi in turškimi četami. ki so oproščene' službe na ruski in rumu tiski fronti, morejo z veliko silo i vdiriti.
Ameriški vojaški izvedenei go letos dolgo pričakovali! veliko nenišk<» ofenzivo na zapadu. kjer je bila Nemčija! na stali^n, da hi mnogo izgnbila, ako hi se ji podjetje iz-jalovilo in hi le malo pridobila, ako zmaga.
Angleški voditelj iso prišli do istega naziranja.
Mnogo lx>lj pa se ravna po nemških načrtih sedanja kanipanjii, da se odpravijo zmešnjave pri zadnjih vratih, da anektira stotisoče milj ozemlja in miljonske vrednoti i \ zavzetih deželah in potem ko je odstranila vse za-j preke v vvojem ozadju, ho Nemčija poslala združene sile! svojih lastnih in vazalnih armad proti zapadu.
Po mnenju vojaških izvedencev hodijo danes demo-j kreaijske armade skozi najtemnejše ure sedanje vojne.
Vemeija je pride Sila poleg bogatih industrijskih pokrajin v zapadni Rusiji tudi to, da je Rusija odstopila —j Turčiji Batum in Transkavkazijo.
Blizu Bat uma so največji svetovni skladi manganove! rude. Xemeija tudi kontrolira najbogatejša petrolejska' poljA v Kumunski, Rusiji in Galiciji in zdaj dela na to, da dobi za-se tudi najbogatejše ukrajinske žitniee.
8 tem, da prodira Nemčija skozi Rumunsko proti O-desi. bo dosegla, da se bodo mogli iz Transkavkazije in U-krajine pošiljati živežni predmeti: živina, olje in druge po trebščine.
Da se pa zavaruje za celo bodočnost, da ji ne bi primanjkovalo živeža, bo Xemeija najbrže prodirala proti Solunu, da odstrani zadnjo zapreko v svojem ozadju.
Angleški državni zakladničar Bonar Law je včeraj v državnem zboru neprikrito priznal, da se zavezniki ne ho-, do mogli z enako silo postaviti proti takemu nemškemu u-' d aren v Maeedoniji.
Prvi Lord angleške admiraralitete Sir Eric Geddes je pred kratkim -el v Solun, da preišče razmere iti možnost primernega pošiljanja čet in materjala. da bi se mo-uli zadostno zoperstaviti nemškemu navalu. Njegovo poročilo pa ni bilo nič kaj optimistično.
Tukajšnje vojaške oblasti z enako skrbjo pričakujejo pričakovanega nemškega napada.
Opogumljena vsled plena na svojem prodiranju pol deželah slabotnih narodov na vzhodu, Nemčija ni več naklonjena da bi riskirala preveč morale, mož in materjala 7. zapadno ofenzivo, dokler je še več malih narodov, hoga-t ill pokrajin itd., katere je še treba pre gazi ti.
Nek vojaški izvedence pravi, da se ho Xemeija, ako ho uspeširo na poti proti Solunu, najbrže z«pet obrnila proti Italiji, predno l»o prnVla z navalom na zapadni fronti.
Kakor pravi Bonar Law, moške sile Nemčiji Še ne primanjkuje in narpaviti morejo vse takoj. Zavezniki pa;
na zapadu pripravljajo 7 vso nagli«*o na konečni uda-! ree. —
-000--
U-čolnl bodo premagani.
--000-
Trw t ' aviation fttal witb the ma-K r ur NYtv York. N". Y. . n Mar.-1 r>, j i\tlh as	I>y tLo Act i October (J. 1917.
Washington, I). C., 8. marca. — V Washington so do-<pelt- inforraeieije, da so zavt-zniške in ameriške pomorske | sile v decembru uničile več podmorskih čolnov, kot pa jih je moufla Xemeija v tem easu zgraditi. To dejstvo se je objavilo danex pri razgovoru od Sir Erie C. Geddesovi izjavi v jx»nkiruiki zborniei, da so podmorski-čolni vstavljeni. —
Kampanja proti podmorskim čolnom se je izkazala za tako učinkovito, da bo povečano postopanje spomladi zelo zmanjšal«* Število podmorskih čolnov.
Brodovje rušilcev, ki so bili poslani, tvori samo pred-1 110 ameriško stražo. In celo s to pomočjo so zavezniki v-*tavili sovražnika in zdaj uničijo enega izmd štirih ali petih nemških podmorskih čolnov, katere pošljejo na' morje.
Zdaj se jasno uvideva ameriška pomoč.
Htopujevaje pa se morajo prid jati novi rusilci in druge ladje, zaradi tega se more pričakovati, da bo množina izgubljene tonaie padla. |
Angleška pomorska oblast je izjavila, da se bo v avgustu brez d voma pokaza]o, da so podmorski čolni prema-
ntmoKC unuiuviiudii
V New York je dospelo nekaj ameriških vojakev, ki podajajo natančne slike o nemških grozovitostih.
Trir rransiatinn tiled with toe post at NVw York. X. Y. on Mareb P. l!>is ns nvfoir*^ by rhc A«* «»f *>t«)cr C 1917.
Prn r.i-l' I. ; <>rt generala Per
^riit;p 3, k i «•* je vm": iz Frnnc.je, .ia d*>ru /oyvr zdravje r"v'1 ameriškim rt^Ham, prijaven uj" o nctnškiii pro/^-tah, :7vr.Vnih na-1 ameriškimi rojaki rer tudi tem. krlio so X- m^i nnsim vMrk^ra :z-kft'v.!: o^I.
T-b. rijakov o"iiii'D<wni(K-set, Jti s> sii v Francijo suozi pekel f*r nahajajo ^eriaj v armad-ni b .'nie: š*. 1 v IVouxti. Nev, York.
Njih izjave dobiii potom po-srhnr-{r,i dovoljenja polkovnika F. Dnvala, poveljnjo.Vpfi zdrav-niške-ea «?as.nika.
A'b+TT H. J>ykec, pride1 jen n^K'1-uiu divirijiskemu sanitetnemu -boru, k; tipi \ 4ed paralize, pov/ro-eeno po avtom^bilni n^zjrodi t^-kr.TU nekega sovražniškeka zraene-irti riaf>a*ia. je misli!, da more opi-r>atj /ivlj nje v zakopih. dokler fi&
ni prei»ku<yl. Zatem na je opustil v>e to ior rek^l:
C^ bi vam jK^vedal, kašo hnd^ je v resnici 10 Življenje, bi inisli-li. ia vas ^raui.
Kljub temu pa po njegovi izjavi Amerikand ne dajo prav nie r.f% to. —
Povt^ial ie tudi, kako so X<-m«-i preteklega oktobra ravnali z 12 Amerikanci. Dvanaj«t infanteri-«tov je odMo na nočno patruljo Xoben njih se ni vrnil. Ker m bilo njih teles videti naslednjega dn*-v- okolici-, je vsakdo mi*'il, da so padli v ujetaiMvo. Res so pad-i v jetniitvo, a pri&li so k nam nazaj v naslednji noči. Ko je napočila zora, bo ležali tik pred našimi za-kopi. Vsak mož je imel izkopane oči. Xjih telesa <sO bila strašno razmesarjena. Nekateremu so bile odrezane tudi roke in noge.
V onem easu sem bil prideljen neki ogledovalni postaj frik za er-tami. Nekoč je prišel k nam vojak ki je bil dobesedno posejan z drobci bomb. Bombardiral pa ga je v njegovem lastnem zakopu nek nemški ea«tnik v ameriški unifor mi. Nemci so prišli ponoči mogovc v namena, da se pomešajo med naše ljudi. LKriieni vojak je videl prihajati te sleparje. Ko je stopil k častniku, je on izpustil bombo.
Želel bi. da bi videli tega Amf rikanea pozn.-je. Nikdar bi »i ne mislili, da bo kljub temn dobro o zdrave!. Kar se tiče on^a Nem-
»e ni O-ikdar vrnil v svoje črte. Kar so srtorili ostali naši ljudje t njim. je hiia res sramota. Na kratko, cm je bil cd^n najbolj mrtvih Nemcev, kar jih je bilo v t^j vojni. Številne ladj*\ na katerih čfi prevažali domov ranjene vojake, so hile izpostavljene ognjn nemških podmorskih čolnov.
Armadna bolnica at v. 1 je naj bolj moderna vojaška bolnica teT :ma sedaj krop 640 pacientov, ro. crlaftno z izjavo polkovnika I>ti-vala.
I*med 258 moz, ki so dospeli iz Francije, so jih poslali 170 v • i nitre bolniee.
60 aadaljnim t>o kratkim bivanju v bolnki dovolili stalen odpust i« armade vsled telesu^ ne-Kposobnosti.
Polkovnik Duval jc izjavi;
Dnevno število ljudi trpi vsled dnševnih neredov. Zašle*lili hino le en slučaj dejanskega pretrese-nja živcev vsled razstreibe. Za sedaj je število slučajev poškodbe VblcJ strelov v bolnici naslednje: dva oslepljena, eden brez rokeT eden brez noee nad kolenom in en slučaj poškodbe vsled šrapnela.
Veliko jih trpi na živčnih boleznih, veliko na j etiki.
— Vsi so junaki — je pojasnil eden častnikov. — V enem oddelku m nahaja prost** Kragle, prvi t ekapedicijski armadi Pershm-ga, ki je dobil vojni krilec. Ta se uči sedaj gledati le z e jim očesom. Ostal je bil na svoji prisluškovalni postojanki kljub toči nemških izstrelkov, ki to mu razbili
--
t - \ ..i" : ,. ■ f«
Vojni poročila.
Ttdp translation filed vrlth the post roaster at New York. N. X. on March P,
1JVJS a; prjnltra hy the Art of OctoKpr tX lf'17.
London, Anglija, F. "marca. — >ovmžna artilerija je brU sinoči [Tieki aktivna v bli/mi Ribeeourra in v dolini Penrpe. Hndi artilerijski boji so bil; tudi n« ob^ straneh Vpresa, med cesto Martin in i gozdom Houtholst.
A vi jat i k a. — V sredo je b:io lepo -. r^m-"1 »n na obeh strnefc je |rezviia živahna akcija v zraku. Mr-<1 našim: in, sovražnimi letale: ■se je stalno bojevalo: sasprotnik j<- n^pre^rrano napaial nalc "-•rala iz bombami in artilerijo.
Des^t sovražnih .i«-roplanov je | bilo imieenih.	dmerih "na po-
škodovanih.
Pogrešamo tri aeropinue.
Nočno poročilo:
Malo. p redno v je stemnilo je ,sovražnik po huiem artilerijskem [pripravljanju \"pri7.oril hud napad ;n-t več k or 10 milj nol«i irrmii južno o,1 ltouihul^u'. Ogenj naših I čet i>a je Ta i:apat! ve"* i noma razbil. \a lc\en'» kr'ln naših postojank, kjer je sovražnik pritiskal z v»o silo in kjer so vojaki uporabljali metalce ognja, pa so sc nekateri vojaki ki držali prednjo vr-'sto, marali nekoliko umakniti na fronti kakih 500 jsrdov.
Po lir lem boju zjutraj ^mo vpri zori J i protinapad. Imeli smo lep uspeh in so\Tuinikove čete ^o bile vržf-ne raza; za rtOO jardov za nji hovo poprejšnjo črto in sovražnik je imel težke izgube. Naše postojanke so popolnoma zopet v naš:h rokalu Na*e izgi be pri sovražnem napadu in v po/Jt^iših bojih «o bile izvanredno majhne.
Pariz, f rancija, S. marca. — Na desnem bremi Mozele %o bili arti lerijski boji zelo vroči, ravno taktj tudi sererno od hriba St. 304 in na nekaterih krajih v Woevre. In fanter'jskih bojev ni bDo. | 5. marca sd naši '.e'alci izstrelili štiri sovražra letala. Naši letalci Iso ^rgli več kot 12 t:soc kilogra-[mev razstreljiva na železniške po staje in municijska skladišča v so vražnem cr.cmlju.
MactMonsko bojišče; — V okolici Doiranakega jezera in okoli Vardarji, F^verno od Lomniee i v kolenu Čme so bili vroči artile rijski boji. Naši napadalni oddel ki so pripeljali nekaj bolgarskit ! ujetnikov.
Rim, Itclija, S. marca. — Slab vreme je zelo oviralo infanterijske operacije ter je zelo zmanjšalo far tilerijsko streljanje. Naše baterij* so obstreljevale sovražne čete v dolini Bremte in v okolici Col delila Bare-jta. Boji >o se tudi vršili \ dolini I.ajjarina ia na plauoti jitž no od Ponra di Piave.
Hrvatje proti Poljakom. -
| Trne translation filed with the post ! 1918 as required hy the Act of October , master ai New York. N. Y. on March f>, 6, 1917.
Amsterdam, Nizozemsko, 8. mar ca. — I)unaj<sko poročilo na Frank jfurter Zeitung pravi, da je nek po sianec v torek v avstrijskem dr jžavnem zboru tekom neke debar* . trdil, da je bil poslan en hrvašk jpešpolk proti pedjski brigadi 8 ti ■soc mož. ki so se uprli 15. februar ja. Vnel se je vroč boj, v katerem so se posluževali artilerije in stroj nih pušk. Bilo je mnogo izgub slednjič so bili Poljaki premagani in ujeti..
V sosednji sobi se nahaja žant Willes. ki je ohromel vsled neke avtomobilske nezgode, ko je .vozil municijo na fronto, j Prostak Byrne redne armade j* I izgubil roko in del svoje strani vsled eksplozije nekega nemškega izstrelka.
Rekord glede dolgosti službovanja v zakopih je dosegel seržant Kennev, 20 letni veteran redne armade, ki se je nahajal Sest meae cev v prvi črti Pershingove a*-made.
On je izjavil: Udeležil sem s« akcije, tekom katere je bi!o pred kratkim ujetih 11 JAnurikaiieev. ; Nemci bi tega nikdar ne doaegli .de bi jih ne bilo toliko, kar ae pri
AMERIKANCI V FRANCIJI
Velike operacije, ki se bodo v krat-1
kom začele, bodo dovedle do koa->
1 vojne. — Namaka taktika.
i _ i
t -
' Tire translation flied with the post
; master at New York, N. Y. on March 9, J
ir«lš h? VequlrfHi by the Act of <X*.>brr !
6, 1917.
i; Washington, D. C., 8. marca. —
Cere m vojne potrebščine za sile ig-n. Pe rs h in ga prevažajo sedaj v ' J.olo.>enih časovnih presledkih; to ■jse je izvedelo danes z zelo avtori-'.tatim strani.
■	• I gornviii so, da je ladijsko pro-; ; 1 meUii svet ng«xiii vsem zahtevam
i ai ma i 1 ne : ransportaei je. 1 j Trenutni položaj ^iede lad:j je ! baje zadovoljiv.
r VspriČo tega zag&iovila so z ve j |dno rastočim zanimanjem moTrili !poročila iz zapadue fronte vsi tu-' i;ajšnjl "-aRtniki in sicer *rlede pr-\iii znakov kampanje Ic-ta 191 š.
I	Splošno je «*-ifii, da bo otv..rjenj»
j velikih operacij, katere je napo v e-
II	dal predsednik Wilson, dovedlo do j odločit ve vojne v istem letu, vsled
■	česar slednja ne bo še nadalje
-	zavlačevala.
S Letošnja znamenja kažejo, da se bodo tla zgodaj strdila in to celo ■jv Flandriji, vsled česrr bo obema ^strankama mogoče spustiti v tek : nameravan* operacije, j V preteklih letih so pričeli za-1 vozniki meseca aprila z vsemi ofen zivnimi operacijami. Iz tega vzro-ika pričakujejo tukajšnji častniki : mnogoštevilne pohode in manjš. \ naskoke še pred sredino bodočega 1 meseca. Ti naskoki bodo pokazali. 1 da je teren orisan, da so dospele informacije ter da so na tej in o-'ni strani vstanovili strategičn^ 1 prednosti v pripravi za večje m. pore.
'! Nadalje je zelo vrjetno, da ne 1 bodo vprizorili nikake ofenzive v i večjem obsegu pred prvim majem I To naziranje temelji na poroOi-] lih, da se je francoska ofenziva le 1 a 191C pričela v aprilu, da pa je
*	bila za najmanj dva tedna prr -(zgodnja.
j Topov in transportov niso mogli ■spraviti naprej, da konsolidirajo ; to je, ojačijo vse ozemlje, ki =so pm i iztrgali Nemcem iz rok.
Medtem so tekom zadnjih par
-	dni manj razpravljali o nemški r.
-	fenzivi na zapadu. Nekateri ti< 1 kajenji opazovalci niso bili nikda?
[prepričani, da Nemei dejanski na ' m era vajo vprizoriti nadaljni pohod proti pristaniščem ob kanalu ter proti Parizu. Tem častnikom se je zdela nemška koncentracija ' bolj k»>t defenziven kot pa ofenzi-
■	ven korak.
■'j Prepričani so, da vidi nemški generalni štab vnaprej velik napf»r 'zaveznikov v tem letu in da odr<>-I ja vse potrebno da ga uniči.
Doeim se je '"nogo govorilo ofi-jcielno in neofieielno gl^de priča-t kovane nemške ofenzive, ni bilo : ničesar javljenepja glede mogočiif
*	j agresivnih odredb zaveznikov. To jdejstvo je zbudilo prav poesbno
p<>zornosti in to radi ponovnih ofi-eielnih izjav, da zavezniška črta prek asa nemško glede topov ter možke sile in vsprioo stvorjenja ; najvišjega vojnega s veia. kojega
I	namen je napraviti vojevanjc bolj agresivno s strani zaveznikov in Združenih držav.
II	Precej močna ameriška armada " se že nahaja v zakonih, in vojni ." tajnik Baker je namignil, da bo 1 tekom leta 1918 najmanj miljon
ameriških vojakov v Franciji.
1	Vatikan je razburjen.
i
Trne translation filed with the poet ; master at New York. N. Y. on March t>, 1; 15118 as required by the Act of October
I	1 Mto I ^l917-
Washington, D. C., 8. marca. —
II	Vatikanski krogi so zelo razburje ni zaradi točke v brest-litovski pogodbi, ki zahteva, da Rusija izro-
-iči Turčiji armensko ozemlje, kate .
rega je doeedaj držala Rusija. i J Papežev državni tajnik je naročil apostolskemu delegatu ▼ Cari-
*	grada, da naj ukrene vse, da dobi: i zagotovilo glede usode krftčanskc
•ga prebivalstva.
Nemci se bližajo Petrogradu.
--ooo--
nemški tjjetniki poskusajo pomagati SVOjim bližajočim se tovaeižem. — ODPUŠČEni vojni ujetniki se organizirajo za ak-cuo. — vlada ne ve za mirovne POGOJE. — strašna kazen za rusijo. — sovjet BO O-dobril mirovne pogoje.
Trne translation filed with the post master at New York. X. Y on Mar h 0.
1018 as -wiuirwi by the Act of (»ctober 6. 1917.
Petrograd, 8. niaroa. — Poskušalo se je poslati j^ro-ti nemškim vtstam več tisov odpuščenih nemških vojnih ujetnikov, ki so se razšli po Petrogradu, pa je bilo najbrže prepozno. Pripravljajo se, da bodo sodelovali s svojimi bližajočimi se tovariši!
Prednje «'-ete nemške armade, ki se pomikajo j »roti Petrogradu. *e nahajajo sedaj samo še tri do štiri din hoda od glavnega mesta in njih bližina se jasno kaži-.
Pronemško mišljenje, ki je bilo v Petrogradu vedno močno, se vedno bolj pojavlja in dvomi se. da se bo kdo postavil v bran, ko se bodo Nemci približali.
Raznesle so se vesti, da je bil vsak nemški vojni ujetnik poučen, kaj je njegova dolžnost storiti, kadar pride nemška armada v predmestje Petrograda.
Splošno se domneva, da imajo izborno organizacij* Inteligentni sloji upajo, da bodo Nemei vpijali in vzdržali red v težkem času, predno bo prišla vpadalna armada. Rusi pričakujejo več nevarnosti od svojih sorojakov kot pa od Nemcev.
Sovražni ujetniki so vživali popolno svobodo, bili v vednem stiku z nemškimi in avstrijskimi delegati, tako da je Nemčija mogla izvesti vse predpriprave v Petrogradu za konečno zavzetje.
Petrograd zdaj mnogo trpi vsled nemških zračnih poletov, poleg tega so pa še druge neprilike. Do zdaj mesto ni bilo izpostavljeno tolikim nevarnostim kot London, toda razburjale so ga nevarnosti od strani revolucionarnih socjalistov in fanatikov, katerim je poma-r-io | razuzdano vojaštvo.
V zadnjih štirih mesecih je moralo biti prebival-tvo vedno tu-ipravljeno, da jih bodisi po dnevi, ali ponoči, na' ulici ali pa v stanovanju zadene krogla. Mnogo hi s ima v zidu izstrelke. Največ žrtev obeh revolucij je pad! j v led nesrečnega slučaja.
Ob neki priliki so potegnili iz kanalov in reke več trupel. Od oktobra dalje do zadnjega tedna, ko so iz Pe-| trograda pričeli odvajati nemirne elemente pod pretvezo zunanje obrambe, ni bilo niti ene noči, da se ne bi po ulicah streljalo. Vsak dan so ropali po vinskih trgovinah I in kleteh. Kadar je bila množica pijana in nevarna, so se pokazale na pozorišču rdeče garde in so jih postreljali.
Zdaj pa se situacija naglo izpreminja. Vsakega rno-škgea, ki je količkaj zmožen, postavijo izven Petrograda in ob treh železniških progah, ob katerih prodirajo Nemci, od Petrograda proti jugovzhodu na pol pota do Moskve, od Petrograda do Pskova m ob železnici, ki pelje proti Varšavi in Revalu.
Žene vseh slojev tavajo okoli z praznimi torbicami i m obiskujejo trge in pogledujejo v prodajalne, da bi 1110-i gle kaj najti za ceno. ki ne bi bila previsoka. Vse banke so pod kontrolo komunistične vlade, ki dovoljuje vsak teden dviga vati le majhne vsote.
Pogosto 11! denarja za živež, ako ga je w>go,V dobi-I ri. Mnogi trgovci ne sprejemajo papirnatega denarja, i katerega je izdala Kerenskijeva vlada, toda boljševiki ga I vedno postavljajo na trg. Z ozirom na ta položaj ni presenetljivo, ako mnogo petrograjskeg aprebivalstva gleda na bližajoče se Nemce kot na ne preveliko zlo.
Petrograd, 8. marea. (Preko Londona.) — Izgleda, da vlada niti ne ve o mirovnih pogojih, kateri so bili podpisani v Brest-Lito vsku, dokler ne pridejo v Petrograd ruski delegati. Brzojavke, katere je poslal delegaeijski tajnik Karahan. niso jasne; šifriranih poročil pa sploh niso prejeli.
Boljševiško glasilo "Pravda" ostro napada <{ropar-ski mir" in pravi:
— Delavci in kmetje stoje pred strašno kaznijo. I7a čela Nemcev so najhujši sovražniki revolucije. Cernin in Hoffmann hočeta ubiti revolucijo in se ne brigata za to, ali je bil podpisan mir ali ne.
Zaradi tega '*Pravda" opozarja, da se mora stati na straži, da se mora držati orožje in da mora, biti dežela pripravljena na nov nemški trik.
Vse pa kaže, da bo moskovski kongres sovjetov sprejel preslepilni mir, ker ni sredstev, s katerimi bi se mogli bojevati z Nemci. Vojna stranka bo sicer močna, toda mi-rovria^stranka bo imela večino.
Na znanje^	^
Položaj je tak, da ne moremo sedaj nič več pošiljati denarja vojnim ujetnikom in beguncem
po novi postavi zamore z malimi zneski podpirati avstrijske, nemške, bolgarske in turške vojne ujetnike, begunce in podanike le tak človek, ki je ameriški državljan, in mora v to svrho dobiti dovoljenje od War Trade Board iz Washingtona,
_ _ _____Trrdka FRAKK SAKSER.
Calumet, Mich.
V nedeljo due 17. svečana jc prir^lilo slovensko pevsko društvo ''S!oJvo«iec** v hrvatski cerkveni dvorani konr-ert in srledaii-5ki predstavi "Berite novice1* ter '•Pni april". Predstavi in petje je vodil g. Davorin Cvemk, kate-ramu moramo na tem mestu primati vodilne zmotnosti v obrh o-zirih. Svoje mlade pever- je prav dobro, da. skoro Hi r- kli, dvvrše-no izve/bal; zakaj lepo in ubrano so nam napeli vse pe*mi, ki smo jih eitali na programu. Glasovi biLi ubrani m	vokaLizaeija
jasna m pravilna. > Pevci so nam zapeli ni«-d odmori naslednje pelini: "Slovenec sen/', ';Pri zibe-liT\ "Občutki", "Domovina'' in "Večerna". Obe ijrri s? a prav dobro uspeli. Vsi igralei so se kar najbolj mogoče potrudili, da ueo-de svojemu vodji in predvsem pa navzočemu občinstvu.
Ponekod se je včasih cul glas, češ. da se u« Calumctu ne more vprizarjati slovenskih predstav, ker primanjkuje mladih igralcev, ki bi znali govoriti slovenski jezik. Gori imenovani predstavi pa dokazali, da temu ni tako. Vsi tisti, ki so izgovarjali na zgornji na^in ter vprizorili angleško igro v slovenski cerkveni dvorani, naj bi bili prišli poslušat in gle dat zadnji slovenski igri. pa bi se bili prepričali, da je še med naaii zadosti slovenskih fantov in deklet. ki znajo prav lepo in docela pravilno govoriti slovenščino. In reči moramo, da so vse igralke in igralci prav dobro izvedli svoje uloge. Vsa čast torej vsemu igralnemu osobju, zlasti tistim, ki so imeli glavno uloge!
Koncert in igri, to oboje je privabilo toliko občinstva, v hrvatsko dvorano, da je bila napolnjena do zadnjega kotička, kar nap, navdaja z upanjem, da se bodo tudi vse nadaljne taksne pnredit-i ve našega vrlega * Slovenca" obnesle prav tako dobro in sijajno.
Slovensko pevsko društvo ' •Slovenec" je ta lepi uspeli tako opogumil. da bo ponovil koncert in olje gledališki predstavi v Ah-meeku tisto nedeljo po Veliki noči. Upamo, da bo tudi tamkaj vse polno navdušeneea in hvaležnega občinstva.
Kakor eujemo, se nam obeta v Calumetu velika dramatična pred stava "'Lumpacij vagabund ali zanikrna trojica''. čujesmo, da jo priredi zopet slovensko pevsko društvo 41 Slovenec'In ker porn a mo to igro, povemo vsem Cahi-j metanom, da se bodo lahko na-( smejali na tej igri prav dodobra in doceLa.
Vrlemu slovenskemu pevskemu društvu "Sl<yvenec" pa kličemo: Ive tako naprej! Le širite prosve-to z lepim slovenskim petjem in slovensko igro med nami! Nikar se ne strašite, če vam meče ta ali oni polena pod noge! Vsak vaš na-sprotnik bo doživel poraz, zakaj, naš narod je s tistimi, ki predvsem rad goji slovensko pesem ki slovensko besedo.
Vaš prijatelj.
li
Sublet, Wyo.
Pred kratkim sem pisal dopis, da se tukaj na Sublet Mine Xo. 6 stalno dela vsak dan; sedaj so se razmere preobrnile in se dela slabo ter imamo <U*ti neprostovoljnih praznikov. Torej, rojiki, ne hodite sem za delom.
Ivan Moihar.
Lm Canter, K. Y.
Namenil sem se tudi jase nekoliko oglasiti iz naše farmerske naselbine.
Slovencev na« je malo. Tukajšnji farmer ji se pofev»4ijo s dobrimi pridelki in tudi ju se pohvalim, kajti pridelam dovolj, da mi ni treba kuporvti in it marsikaj
ča. predno smo se odpottli v Read ing, kjer stanuje nevesta v izkjž- 1 benem oknu v prodajalni Davis I Pomery & Steward Co. Ravnatelj je tudi razkladal o neki čudodelni palici očak a Aro na, kako je razdelil Rdeče morje na dve plati, so ili Izraelci skozi, ter še druge take reči, katerih pa jaz nisem razumeL Ravnatelj ukaže s palico stopiti v vrsto, nakar zavpage: '"marš!" Zastavonoša vzdigne zastavo. .Miha Miloših rag-ode korač- , nico bana JelaČiea. Godba je bila prevej dobra in kadar se je kaj j;.«mešalo, se;« pa jaz od zadaj bolj pritisnil s svojo takoimenovauo! "' .'-iofjo'' <,dve kuhinjski pločevinasti skodelici',. Pevec Janez Ha-ramica jc zapel pe^em: "Hala mila, jaramica, haramica vojed, mene luka mene. pta mene, deilem-j te." Pesem je posneta po Mihatul i iz Kvasicc.
I Tako z velikim vrišcem in tru-.ščem priromamo v Reading na . glavno cesto Penn Street do gori' j imenovane prodajalne. Toda vse _ zastonj: prodajalne so ob nedeljah zaprte; na vratu trkamo, a vse zastonj, nobenega živega bit jr. ni, da bi nam vrata odprl. Tako j vsi strme gledamo pri izložbenem oknu izbrano nevesto, ona pa nas; j kateri izmed nas je pred njo prišel, tega je bolj gledala. Pri tem e pa je naš mladenič Kure izgubil vse veselje do nje, ker si je men-a da mislil, da ga ne mara. ker je i tudi nas ostale ravno s tako pri-a jazmmi pogledi gledala kot njega. Torej tako en čas gledamo ter >e med seboj pr«3piramo, kaj naj sedaj počnemo, kar naenkrat pride aio? postave ter vsakemu enkrat - s krepeieem premeri pleča ter nas razkropi na vse strani, tako da še danes ne večno eden za drugega. j Pa tudi eden za drugega ne bomo v vedeli, dokler se ne srečamo vsi a zopet na Sevfertu na svojem vsak-a'danjem delu. To je torej jasni do-jkaz, da bi se vsakdo pregrešil. »;kdor bo prelomil peto cerkveno 0!zapoved, koja se glasi: *'Ne obha-[ i jaj ženrtve o prepovedanih ca-sih."
I, Torej, cenjeni čitatolji, zdaj vi-! i- dite, kako je naša "oheet" splavala po vodi. ?- Jaz vam naravno povem, da to o je moje zadnje poročilo iz Sev-« ferta, čeravno bora še par dni ali i- več delal: dolgo itak ne bom; to o pa radi tega, ker se velikokrat o dela čez čas ter moj želodec proti >r temu jako protestira. Enega veče-a ra sem čakal poulične železnice, ko sem se vračal domov ter mi je
it že tako krulilo v želodcu, da me i . v je mimoidoči pes močno oblajal.
►o ker je gotovo mislil, da je kaka j ;r štirinogata živaL Bati se jc, da ne i? nastane št raj k pri vseh udih in žele ' lodcu.
i-j Prihodnjič se že oglasim pravo-l-1 časno, ako t»<± iz Sevferta, pa od e-;drugod. Toliko sem poročal o na-o. šeni ženitovanju; bolje bi bilo, da o- bi bili čakali do sredpostne srede e- ter bi raje babo žagali, kot je to La navada, v erarem kraju.
Pozdrav?	John Pezdirc.
La
u	Imperial, Pa.
>a Kar se tiče dela, ne bom na šini roko poročal, ker delavske raz-r, mere so še nekako normalne, le a- draginja je neznosna kakor po-la vsod.
lL Poročati pa imam tužno vest, m katera je zadela tukajšnjo ttasel-a. bino. Neizprosna smrt je pretrgali. j la nit življenja našemu sobratu o- ter obče priljubljenemu Andreju z- Puškar, in sicer po iifsrečnem siu-il, j čaju. Andrej Puškar je bil za-r, i •strupi jen v enein. najboljših hofce-e. lov v Pittsburghu (Black Hotel}, o- Bil je nastavljen v nradu okrajne bi premolar*ke organizacije štev. 5 e- kot organizator. Dne IS. februarji ja je bil poklican na Burgefcts-Ij town radi neke neprilike med pre-v mogarji in boseom. Mimoidoč se it, je podal v gori imenovano gostil-ič no- da si nekoliko okrepča svoje ►i- izmučene živce; zahteval je od na-a- ta k a rja, da mu d& kozarček dobre-k- ga žganja, ali natakar, vedoč ali a- ne vedoč, mu je dal najhujšega e- strupa. Kakorhkro je Puškar zaje vzil dano mu pijačo, ni več dru-o- ge^a spregovoril, kakor: "Kaj si a- mi..." ter se je nezavesten zgru-ef dil in v teku 25 minut izdihnil a- svojo blago dušo. ič. Kako zelo je bil Andrej Puškar al pri nas priljubljen, dokaftai je to njegov pogreto dne 21. februarja, or Pripadal je k 4. različnim dru-■e- št v oni, katera
so se vdeležila pogreba ter mu položila krasne vence in cvetlice na njegovo prezgodnjo gomilo. Vdeleiila eo se tudi druga društva, baterih m hik Videti «mo tri zveadnate ca-•tarve, katere ao ialoctao pUpoklle pred njegovo krat o. Andrej PuSrar je bival v Zdru-
1
1 vode. — Bok za preiafct^aiije podmorsidb čolnov, katere- ? ga je zgradil nek Italijan, major Laurenti, ra"bijo sedaj v ^ mornarici Združenih držav. Preiskusnjo izvrše, ne da bi f se pri tem riskiralo čoln ali pa posadko v globokih vodah, j r Ta dok obstaja iz dolge jeklene cevi. ki more prenesti * pritisk vode v globini 300 čevljev. En konec te cevi je stal- T • no zaprt, drugi pa je opremljen z lieprodirnimi vrat mL — t Č"oln. katerega hočejo preiskusiti. spravijo v to jekleno cev T j ter zapro nato vrata.	s
i Z močnimi pumpami nato napolnijo veliko cev z vodo, J dokler ni pritisk na zunanjost tako velik kot če bi se naha- ' - jal podmorski coin v veliki globočini.
Dočini se vrši ta preisktisnja, zasleduje posadka na- jt taiK-no pojav kakega nedostatka ter tudi meri obseg, do 1 katerega se udaja oklep zunanjem pritisku. Posadka po-. morskega čolna je v stalni zvezi s častnikom, ki nadzoruje „ delovanje pump in tako je mogoče rešiti čoln, če bi se udal pritisku vode.
-ooo————
D oj|p 18 i
000
le proda. Mleko prodajamo v p nlekarno. ki nam plačuje zanj n :ep denar. Zdaj bodo pričeli de- 7\ lati mjavi sladkor in sirjp. Ne- ^ kateri pravijo, da l»do na slad- Vl korjti zaslužili od ->00 do 1500 do- n Larjev in za svojo vporabo ea x t>o dovolj.	i °
Ako katereta Slovenca veseli , iti na farme, ima tukaj k-p-> pri-liko. \a prodaj so farme različne P velikosti Tf r na lahke obroke. Pod- ^ riebjo i- zdravo in dobra p'tra ^ voda.	* t
Pozdrav vsem Sloveneom žirom J Amerike, posebno pa fannerj^m. ^ ki naj se večkrat glasijo	K
Martin Sehutte,	^
R. D. Xo. 1,	a
Lee Center, Oneida Co.. N Y. s
r
Seyfert. Pa. d
Vem, da ste ze v skrbeh radi r mene. ker me ni ves teden nič v % javnosti. Vem. da se že za ušesi z praskate, misleč si: Preklemana d reč, kaj če bi "Fabeus" vlak po-p menca}, ker se vozi na Sevfertfl^ Ali da hi se izneveril ? Toda ni eno:7; ne drucro. Obljubo monim Lzpr»l-^' niti, kakor je bilo že v zadnjem s trlasilu povedano, da bom poročal, kako in kje bo naiia slavnost "oh- d eet".	^
Težko .•ano pričakovali dneva *2. man'a na^e 4 pedc", vendar smo j jo dočakali, ker smo vedeli, da se f bomo jKrtem za male bogata- \ se. i<Tavno smo vsaki premalo j dobili samo plače^ se nismo zato popolnoma čmerili, ker t ženitnina nam je vedno igrala r pred očmi.	1
ZažHjenegra dne smo le enkra* i dočakali, to je 3. marea. Prima-'j hab smo jo na Sevfert v kempo 1 št. 1 ter si vzeli v soboto večer > "rest". Ali je to kaj čudnega! i Saj je zelo prijetna okoliea; vode 1 je dovolj, zraka <pa Še* več, u d.ru-j ero se pa razume samoposehi. Zju-'< traj navsezgodaj vstanemo, ote-< parno kar oden na drugem obleko.^.-Vsak osnaži uialo svoje čevlje, to- 1 da njih čevlji so že izgledali ne- i kam čudno. Odkrito r^čecm, da i tudi moji niso bili *za '"parado", to pa zato, ker oba čevlja sta bila za levo nogo. Ko sem na mestu stal, je bilo še dobro. Ko sem pa zavel hoditi, sein miailil, da hodim 1 ravno pot, pa sem se motil, ker, i ko sem začel korakati, aeui bil ta- < ko j iz vrste; prišel sem ravno na * isto mesto, kjer sem prej stal. Skoraj sem bil ie obupal; že sem ! imel na misli, da ostanem doma. j' Toda modra glava se vse izmisli. ! j Kar sem se izmislil, sem hitro sto- i (ril: privezal sem si metlo pod paz-1 duho ter kak or hitro sem opazil, da bi se obračal vstran od svatov,!' sem začel kreniti z držajem metle, ker le na tak naein sem mogel hoditi z dmeimi svati. Pla kaj bi ; razkladal vse podrobnosti, omenim le toliko, da smo »e ravnali , po starokrajski segi Ravnatelj 1 Anton Jaklič nas je vse spravil v pravi red, kot se spodobi takrat, , ko se gre k poroki. Miha Milošič je na svojih harmonikah vse piske dobro preiskal, če so v pravem redu, pik-puk-pok-pak-pek-bum. Nam je kar noge oddviga-valo. kakor bi stali iia vročem že- i lezu. Starešina Jožef Krbavee je hodil z godbo, na čelu zastavonoša Joie Bojanc»: za njima tovariš Miko Kovač in mladenič Jožef Kure, za tema pevec Janez Haramica in ravnatelj Anton Jaklie. Jat revež nisem imel para, moral sem hoditi sam za vsemi. Odkrito rečem, saj jaz nisem bil nikakor spodoben, da bi hodil kje v sredini. ker znalo bi se pripetiti, da bi ie kojega spravil na tla a svo-I jimi čevlji ter celo metla zadaj bi bila koga brila okoli nosa. Navsezadnje bi ne bili potisnili ostati doma, zato pa sem bil z vsem za-. dovoljen.
i tttsrdttm je nazdravil misdeed-
, -L ■ . ■:' .'I.'.: - M« . • Miki .	*	• ■
enih državah od svoje otroške j iobe in je bil star iele 36 let; biij e skozi 12 let vpo>len pri tukaj . njem premogorovu kot cheek-lei^hman in večletni predst^dnik uk-ajšnje?ra kraje\-nepa urada. >il je neumoren delavec na delavcem in društvenem polju. zve-:i svojih sol>rutov društva "' Pro-►tost" št. 106 SN1\#. je neumorno leloval pri graditvi Sloveixskesga Narodnega Doma. Zapušča žalu-iooo soprogo, 2 nedorastla otroci-j ia, meter in 6 "bratov.
Preminul si. dra^i sobrat, ali; ^voja dobra dela nam bodo v ved-iem spominu. Naj ti bo lahka tuja tem! j a, počivaj v miru.
Alojzij Tolar. -----
Pismo iz ujetništva, j
Sulmona, Italija, IS. jan Dragi prijatelja
Pi'ejel sem Vaše pismo in karto.1 Iskrena Vam hvala, kajti pisma so nam tukaj v največje veselje.1 Tudi jaz se spominjam na Vas. saj na Slapu sem bil mnogokrat in poznam skoro vse t a mošnje prebivalce.
Bil sera vpoklican takoj pr\i dan, ko se je pričela vojna. Pustiti sem moral doma 5 malih otro-čičev in ženo ter iti v boj za našega krutega nemškega tirana, ki je menda največji,zločinec, odkar, stoji svet. Iskal sem priliko, da jo popiham k našim prijateljem Ita-ljanom in posrečilo se mi je ie 2. junija 1915. Tako iivim tu v Italiji dobro in čakam nia dobri konec vojne ter upam, da bo za nas Slovane bolje.
Tu je nas več Slovencev; domačih ni: so menda največ v Rusiji. Od doma prejemam pisma, pa so zelo redka, Pišeste mi, kako uslugo bi mi mogli napraviti. Iskrena Vam hvala za Vaše dobro srce. Ne morem si kaj izbrati, najrajše bi imel časopis, a teh ne dobimo. Za denar ni ravno stla. ker imam kot korporal 30 et. na dan. Kaj več si ne morem misliti, kdaj bo prišel čas povračati.
Kako je v naši domovini, malo vem; najbrže veste Vi več iz časopisov.
Prvi ste se Vi ogla«rili; srčna Vam hvala. Onih par ki sem jih iskal, jih se ni do sedaj. Mogoče se mi skrivajo, a upam, da mi bodo potekli ti otožni časi tudi brez njih. kajti kolo sreče in nesreče se
Vljudno Vas prosim, pišite mi še kaj.
Iskren pozdrav Vam pošiljajo vsi tukajšnji Slovenci, ki «o največ Štajerci in Korofci.
Sprejmite pozdrav od Vašega rojaka in prijatelja
Mihaela Wales, - prigioniero di guerra.
Caserma "Cmberto L, Italia.	SULMONA.
Ameriška ladja ae je vrnila.
Buenos Aš"es, Argentina, 7. marca. — Ameriška Imrka Normandv. katero so smatrali za. izgubljeno, se je danes srečno vrnila v neko južno ameriško pristanišče. Oa-plula je 24. avgusta ki od tedaj se ni o njej več slišalo.
f
ZAHVALA.
Tem potom se zahvaljujem ro-jftkotn in članom društev: Slovenski Bratj*- štev. 47 SDPZ., sv. Jožefa štev. 21 KSK-I. in Avelski Vrh št. 202 S,NPJ.. ki so položili i krasne vence na krsto mojega 1 ran.Wkega soproga
VALENTINA OBED |in mu prireddi krasen pogreb. I Ranjki je V>il član društva št, 47 SDPZ. in št. 21 KSKJ. Ostane nai i vsem v dobrem spominu.
Žalujoči ostali: Frančiška Obed, soproga. Mihael in Daniel, sinova. Marija, Elizabeta, Ana in Margareta, hčere. Avella. Pa., 5. marca 1918.
POZOR ROJAKI!
NajaspefineJ« mazilo ca žensko WBV?^	lase, kakor tudi
m molke brk«
^jk^ft^^1 ga mazila sra-
rtejo r etih ^Jgjglffljg^jQ dalh krasni go-
kakor todl mo-
Sklm knsnl brki ta brada In ne bodo odpadali In osiveli. Revmatlzem, konti-bol aU trganje ▼ rokah, ""f ^ in v
križu, t osmih 3neb popolnoma osdra-rlm, rane opekline, bale, ture, kraste In grln te, potne noge. kurja očesa, oaeb-■ line ▼ par dnevih popolnoma odstranim. Kdor bi moje edravilo brez ospeba rabil mu jamčim za $5.00. Pilate tako] po cenik, ki ga takoj pofljem zastonj.
Krasni ž^pni KOLEDAR as 1st« leto 1918, pošljite 4 cente ca podtalno.
JAKOB WAH&C,
<70! Borna Are^ Cleveland, Oblo.
SL0VENSK0-HBVATSKA
Restavracija
A. ZUPANČIČ, lastnik,
priporoča tnkajJnjb« rojakom svojo novo urejeno restavracija — Izvrstna postrežba. — Domača kuhinja — Gla-sovlr na razpolago. Ugodno sestajslISčs Slovencev ln Hrvatov.
443 Eaat 84tfa 8L, New York City.
'Med 1. A vs. In Ave. A. t
- --v a- . '.-■	'	' - -
' ——— Jugoslovan1 *a	Katol. Jednota
UstaaovUena )eU '898 - Tnkorporiraas ieta 190a
Glavni urad v ELY, MINN4
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL R0VANŠEK, Bi 251, Conemsugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Bot 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BBOZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih imrtnin: LOUIS COSTE1.LO S&lida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOS. V, GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. E. Pittibargh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN OOUŽE, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chieago, 111. IVAN YAROGA. 5126 Natrona Alley. Pittsburgh, Pa.
POROTNINI:
GREGOR J. PORENTA, Box 176, Bhek Diamond Wash. LEONARD SLABODNTK, Ely, Minn., Box 4^.) JOHN RUPNTK. S. R. Bor 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR :
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mi;fc JOHN MOYERN, 624 — 2nd Ave., W. Duluth. Mian MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 60.*i Chicago. III.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK ŠKBABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17. Denver. Colo.
Vai dopisi, tikajoči se nradnih zadev, kakor tndi denarna požiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, v»e pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov te ne bode ocralo.
Drnitveno glasilo: "GLAS NARODA".
^GUAS NARODA'j
IF -	- r| Ck~*Mkm D*ar )
ILOVIHIO PUBLISHING OOMPAII
rfAXE BAXKMM, PTS^iat ^ ^Trli J^^
0 CSrtiastt PUS1, n« 11^1 ot M"1****"" He* Torfc Cttj, H. 1 _
■a iiti] mm valja UaK sa IsssrHs	Za celo leto sa šoto New Tort |BJ0
to le___-______ fUO'za pol leta ss msato New Tort- *M
Is Dol I«UI	2.00: Z* esert leta sa mesto New Tool U»
na CeCri Mi	U00 Za tamermstfo ■ ee>e	w
■ f.	|	J | | |T ------]--————^______—^^^^^^^^^^^^^
-*QLAJI SABOOA-	vsa* <tsa tsvseorfl nedelj la prasnUtov.
D L A I NAROD A-
< "Voir* of t be People") UMfl arevy day exrvpt Saadays sad HoUdays yearty »ajo.
MafHUMlSvoll poailjetl po - Money Order. rtl il ii flinit' fcrsje muaemkee^prama^dj^
IHtfkmm te poniBtvn naredite ta aaslov:	-
% L I I MIODIV
«1 nortisttdt Bt^	N*1^	ctty
_T»hfte: »71 OcrtlMdt _	____
____;
Zopet Lord Lansdowne.
j
-OOO--x
Tr . trso«lst^o AIM with rhf poetmast^ at N<*w	N. \ nn Marv-tt !>. ;
1U1S as rvquir*«! iff th* A*< October lt»17.	3
l.(.nl Ijuwdowne i*ojasTiji.j«- v nvojeiu zadnjem pi- < -tun. «la si ž<*li on čim prej mogočega konca vojne, tako ila f t.i bili vojskujoči bo v stanu zbrati se okrug zek-ne mize, j k . r r ta j bi skušali doseči medsebojno zadovoljive dogo- \ von? glede različnih teritorijev, ki predstavljajo po nje- j govern mnenju edini predmet spora.	2
On Ik*V, da bi narodi kakoi hitro mogoče pričeli po- j navijati svoja pregovarjanja, ki se mu zde neobhodno . potrebna, kajti to je način, kako so se yojne končavale v j prednjih časih.	I'
Glede vsakega moralnega pnncipija, ki tvori pred- < met spora, glede vsakega vprašanja, kako ohraniti svo-» bodo sveta, je videti lord Lauisdowne, dasiravno upamo, da dejanski ni. — indiferenten.
i hi smatra sedanji čas kot zelo pripraven za tako kon- l iVreuo* in t«» radi zagotovila nemškega državnega kancc- 1 la rja v..n Hertlinga, da odobrava štiri osnovne prineipije : pred tilnika Wilsona kot temelj za bodoča pogajanja.
Sluh lorda I^msdowna je izvanredno oster, a njegov , vid je precej — ixtmanjkljiv.
On lahko sliši vse, kar pravi Nemčija, a ne more videti stvari, katere počinja ista Nemčija. Besede von Hert-linga zvvhv i»rijetno v njegovih ušesih, a njegove oei so slepe v spričo dejanj maršala Hindenburga.
Štirje prineipiji predsednika AVilsona bi bili zadovoljiv temelj. — je rekel von Hertling. dočim je ob Istem času izkrcal Hindenbug veliko armado na Finskem ter vrgel Transkavkazijo v roke — Turčije.
Seveda bomo izpraznili Belgijo, — pravi von Hertling. a ob istem času gredo možje akcije brez vsakega obzira naprej z izvrševanjem njih programa, da se razkoli Belgijo v dve provinci ter pomeče v ječo junaške Belgijec, ki si upajo protestirati.
Ali lord Lansdowne res ni v stanu čitati v časopisih kaj drugega kot 0110, k^r pravi Nemčija ?
V.! mu morda kak domači cenzor počnii, se predno dobi svoje jutranje časopise, vse vesti glede stvari, katere dela Nemčija I
Ali se nahaja on v duševnem razpoloženju, vsled katerega vrjame vse, kar mu kdo pripoveduje, ne da bi zahteval — dokazov?
Nihče ne more vrjeti takih stvari. l>»rd Lansdowne se nahaja v polni ]x>sesti svojih duševnih zmožnosti. On iobro ve, kaj Nemčija dela in kaj govori. On pa želi, da bi se končalo vojno, ne da bi se pokli-ealo Nemčijo na strog odgovor, in kadar hoče druge prepričati. da vrjame to, kar Nemčija pravi, skuša s trne le
doseči ta svoj namen.
-ooo-
Gospodarstvo na Angleškem.
Da se od pomore kritičnemu pomanjkanju loja v Veliki Britaniji, se je vstanovil komitej. ki naj bi pobiral kuhinjske ostanke, kosti, maščobo, loj in druge mesarske odpadke. Delo tega komiteja je bilo tako uspešno, da presega vrednost stranskih produktov sedaj na leto — 400 tisoč dolarjev!
Proizvedli so dosti mila, da z njim zakladajo armado, mornarico, bolnice in jetnisniee, pri čemur ostane še dosti aa splošno občinstvo.
Kuhinjski odpadki producirajo maščobo, ki je potrebna pri izdelovanju mila. sveč in umetnih gnojil, ne da bi pri tem omenjali glicerin, katerega rabijo pri izdelovanju močnifi eksplozivnih snovi. Letna produkcija glicerina iz teea vira zadostuje sedaj za 17 miljnov izstrelkov.
ooo---
Podmorski čolni.
i ~ -000-
Problem graditelja podmorskega čolna ni le ta, kako
zgraditi čoln, ki se bo potapljal, temveč kako ga napraviti dosti močnega, da se bo mogel ustavljati stalno večjemu pritisku, kadar se nahaja pod vodo.
Zadnja porodila kažejo, da je slo veliko posadk nemških podmorskih čolnov v svojo smrt t Solnih, -kateri so bili vfiagliei zgrajeni ter odposlani še predno so jih natančno preiskrurili. Vsi tj čolni so podlegli uničujoči teži
UJ..J1 JL.U—. ------L------rn-rnrnimmmmmmmmm—mr^mmmmmmmmm—mMM—mmi
Razlika med boljsevištvom in socijalizmom.
ooo
PROGRAM LENINA IN TROCKIJJA, KI NIKAKOR NE PREDSTAVLJA VLADE POTOM NARODA, DE JANSKI UNIČUJE VSE SVOBODE ČLOVEKA TER V8AK NAPREDEK DEMOKRACIJE. — ALBERT THOMAS, PRAVI SOCIJALI8T TER VODITELJ TE * STRANKE V FRANCIJI. -ooo-
T.-n. tr«n*;»TKm	vrlth th* p.«t mt^tpr at Nf« York. X. T on Maroh f>. J
Jul v at r*-<iuJml hy Kh# Art nf	11*17.
To, kar se je zgodilo v Rusijo, odkar je bil strmoglav- j 1 jen ear. je tako groteskno, da bi se mi vsi temu smejali, j če bi ne bilo obenem tako — tragično.
Za groteskno krinko, ki se imenuje revolueijonarna j Rusya, j>a m- nahaja narod 200.000,000 duš, ki je zbegan,: izstradan in uničen vsled cele vrste nesrečnih zgodovin-.! skib dogodkov.
L	4 ? '	j
Ii ruske prošlosti.
Prvi teh dogodkov je bilo stvorjenje ruskega car-« stva pod Petrom Velikim, — to je earstva, katerega niti; on niti njegovi nasledniki niso bili v stanu vladati primerno, doeim je bi! zadnji dogodek oblika vlade, katere; niti Rusi <m1 danes niti oni od jutri ni«o v stanu in priprav Ijeni sprejeti.
Pri strmoglavi jen ju earja. najbolj avtokratienegn j izmed vseh vladarjev. je izjavil prine Lvov, ki je stopil j j na Čelo provizorične vlade, da se bo Rusijo izpreinenilo v; ustavno monarhjio, kajti to je baje -- najboljša oblika vlade, po kateri Rusija hrepeni.
Komaj pa je pričel z delom v tej smeri, je Kerenski; — >portuni*tiren soeijalist — ali kot ga je nazval Lenin! **krotek >oei jalist * \ strmoglavil Lvov a ter izjavil, da hoj Rusija — republika.	j
BoljševiAka vlada.	';
Predno pa je novica o novem režimu dospela do j skrajnih meja dežele, pa so boljše viki že vsilili svojo; vlado Rusiji do meja, do katerih je segala njih moč.
Zgodovina na* uči, da oblike vlade niso slučajne in j da ima vsak riarod v glavnem tako vlado kot jo potrebu-j je in kot jo —zasluži; da gre pred izpremembo od ene S do druge oblike notranji boj, ki je posledica razvoja na-i roda razvoja v smeri proti večji prostosti vsled stnl-| i%no izbol jšane vzgoje ljudskih mas.
Ruske mase in samovlada.
i
Kar bi v navadnem teku dogodkov vzelo sto let, dr» | m- razvi je, namreč razvoj iz avtokratičnega earstva v so-j cijalistično republiko,' se je razcf^tlo na prisiljen način v ravno tolikih dneh in kot cvetka. ki se prisiljeno pre-! /podaj razevete, tako razpada tudi .Rusija na kose.
Celo če čtorek priznava, da je modema civilizacija. {H)spt^ila korak zgodovine, da se je vfOed visriko razvitih j prevoznih sredstev tudi posj>ešii pohod dogodkov, «*e!o ee priznamo vso to. j»> šo vedno nepojmljiva, da neuka ma-rusk ga naroda preko noči dozorela ter bila pripravi je-: na za — soeijal i stično republiko.
Vprašanje, če so mase pripravljene za samovlado, je. lulo ono, ki se ga je vedno stavilo soeijalistorei in na kate-i ro vprašanje ni mogel inteligenten socijalist pošteno od-f govoriti samemu sebi.	j
Vsled tega so socijalist i vsepovsod agitirali za prisilno in prosto vzgojo otrok ter ustanovljali po celem I svetu večerna šole, kjerkoli je bila kaka socijalist iČn.n skupina in si<vr v namenu, dn pripravijo mase za — sa- J movlado.	» \m t#l|
Vzgoja m«-e je bila in je glavni cilj vseh dobrih so-' eiialistov.
• i
—	Nepismenost, iirnoranea sta sovražnika vsakega
napredka, je Mar soeijal i stični rek. Ce bi mogel kdo zbrati statistike v temoziru. bi našel, da jemljejo iz vseh! knjižnic najmanj tri četrtine vseh resnih knjig m^žki in' ženske socijalist ičnih tendene.
Razredna zavednost ne more priti brez natančnega 1 jK>znavanja zgodovine tt-r ni najti bolj pripravrih verni-j kov v teorijo evolueije kot so raznedno zavedni deiavei. ;
Lenin in Trocki.
In nato, nalik streli iz jasnega neba. je prišel edikt j Ijcnina in Troekija:
—	Neliterarna RiL*ija. plazeča se še po vseh štirih,) naj vstane ter naj ne bo le gospodar drugim bolj naprednim deželam, temve«" tudi stopa med njimi. Služi naj j kot vzgled, kot vodnik celega sveta med skalami in prepadi svetovne zgodovine.
Ruski narod je storil svoje najboljše, da igra to svo-j jo ulogo. — Medved je skušal hoditi kot — človek.
Rusi so postali — soeijaJisti. ko se jim je tako uka-j zalo prav kot so postali kristijani. ko jim je to ukazal — j pred več kot tisoč leti Rurik, ustanovitelj ruskega cesfr-j siva. Bistveno se Rus do danes ni izpremenil. Ostal je dovzetno, melaholično bitje, s redkimi izbruhi ivvoluei-i jonarnega duha.
Tako bitje je bil on vedno ter bo še ostal za -r- dolgo| časa.
Kerenski, Lenin in ustavodajno zborovanje.
Takoj po strmoglavljenju <»rja se je določilo od strani provizorične vlade, da se skliče ustavodajno zborovanje, na katerem naj bi bila zastopana cela usija in kjer naj bi se določilo bodočo obliko vlade v deželi.
Ko je vzel Kerenski vajeti v roke, je ta določba še vc-
fljala in pospešilo se je pripravljalna dela. Lenin pa je bil nestrpen ter-je dolžil reakcijonarne profesorje, odvetnike in Kerenskija ter vse Manjše vike, to je evolucijonarne
CPfYP-^T M^t!5 EiVUl&JV»CH,
s." -	»
HENRY MINOR,
clan Liberty Loan pnbL urada.
_ __________________ _ i
socijalist e stremljenja, da preprečijo izraz narodove volje i>otom ustavodajne skupščine.
To, kar se je zgodilo, ko se je sestala ustavodajna skupščina, predstavlja najbolj temno stran v zgodovini revolueijanarne Rusije. Ko glasovajne ni izpadlo v prid boljševikom, so razbili ustavodajno skupščino s prav tako majhnim obzirom na izraz narodove volje kot ga je — imel ear. ko je razpršil prvo in drugo dumo, ko slednje zastopstvo ni hotelo delati soglasno z njegovimi željami.
Tako sta dve skrajno ekstremni obliki vlade postopali na ravno ist i način vsprieo sličnih okoliščin z razliko, da so rabili boljševiki strojne puške bolj uspešno proti narodu, kojega volji so bili baje pripravljeni slediti, — proti istemu narodu, za katrega so zahtevali diktatorstvo nad Rusijo.
* . - r	---- «>•»■. » —i. - • : m-
v	:
Boljševiki in ruski razredi.
Koga zastopajo boljševiki po njih lastni izjavi?
Boljševiki so komunistična stranka, ki predstavlja najprvo dninarje, neizučene delavce; drugič vse take de-lavee. ki imajo polno razredno in politično zavest in kone-<no kmete brez z<-mlje ali skoro brez zemlje.
Ti razredi se zavzemajo za neposredno udejstvovanje ^oeijalizma. Njih pojem soeijalizma je — republika, kateri naj vlada svet delegatov delaveev. vojakov in kmetov.
Moč vlade mora biti popolnoma v rokah — soeija-1 i sto v.
Vsako ofieijelnoe organizacijo v deželi morajo voditi sovjeti delgatov delaveev. vojakov in kmetov.
Boljševiki zahtevajo, naj se skliče ustavodajno zborovanje. Resnična naloga tega zborovanja je povečati silo sovjeto'v delegatov ter organizirati in oborožiti — delavske mase.
Da s«- odpravi stalno armado, naj volijo vojaki sami >voje častnike in vojaki naj nadzorujejo dela in povelja častnikov ter jih odpuščajo brez priziva.
Vsa zemlja mora biti takoj konfiscirana ter izročena kmetom.
* 'Diktatorstvo proletarijata•
Te navedene zahteve so le nekatere iz programa bolj-ševikov v režimu, ki sta ga Lenin in Trocki nazvala ^diktatorstvo proletarijata".
Ta soeijalizem v "republiki, vladani od sovjetov delegatov delaveev, vojakov in kmetov", je popolnoma nova razlaga soeijalizma,
Leninu je to vse dobro znano, a ker se je hotel pri-lizniti masam ter pridobiti njih zaupanje, jim je obljubil diktatorstvo; — je obljubil sužnju ne odprave suženjstva, it-mveč bič ** njegove roke, da more osvetiti samega sebe za pretekle krivice.
— Vladna moč mora biti popolnoma in direktno v rokah S4 »o i j a 1 ist o v!
Kako so mogli to boljševiki določiti, predno je dalo ustavodajno zborovanje izraza volji mroda?
fKonec prihodnjič.)
_____nnn _
\
Pmski Kralj,
j -
• Tri:, trar.aijtion filed with the poet j tua«ter at New York. N". T. oa Mar<h it.«
) IHh, as re>intr«Hi bv the Act of October I
e. m:.
} London, Anglija. 8. mat—a. —j Kakor pravi "Exchange Trte-i frraph", je finska vlada naprosila j nemškega*cesarja, .ia naj postavi, svojega petega *ina prinea 0<kar-| ja 7.a finskega kralja.
-1
i
Angleško napredovanj v Palestini.
Trne translation filed witb the po=i I master at New York. N, \ . on March '.« ! l'.US n« reqnirwl by the Art of October •i, 11*17.
London, Anglija. man-a. — j Angleški vojni ura i nazuatija. »o angleške čet^ oh e>Mi Jemza
i lem-Nabolons. neverno od JerLhe potihnili svojo črte na milj dt>! j t^i fronti tri milje globoko.
■L	■	.	—
w. s. s.
I
-o-
Vo j no- \ai*čtva 1111 ziiamke poipenijo: dolarje — na banki in preskrbovanje ameriških vojakov v zakopili.
Ako kupiš vojno-varčevabio znamko, skrbiš za svojo bodočnost in braniš čast dežele.
Z denarjem, ki ga najsigurnejše naložiš, delajo Zdr. države municijo, grade ladje in preskrbujejo ameriške vojake.
[ S tem, ako kupiš vojno-varčevalno znamko, zadaš s kajzerju udarec in si — kar tudi ni tako brezpomembno, i — celo plačan za to!
'Posebnosti iz zgodovine Zdr. drz.
; državljanska vojna, ki je zahtevala to-i liko žrtev tako glede denarja kot gle-|de človeške krvi, bi bila lahko končana i že v prvem letu, če bi bile zvezne čete o-! borožene s puškami, katere se polni od
zadaj.
Pred sedanjo veliko vojno so bojni prizori v kino-t glediščih predvsem kazali infanterijski in artilerijskr o-genj iz Državljanske vojne. iVli je že kdo videl kino-sliko. ! ki bi kzaala vojake iz Državljanske vojne, ki bi basali pu-' ske ter streljali z njimi kot so to dejanski delali?
Proizvajalci kino-slik kaj radi vprizarjajo bitke pri Gettysburg, Vieksburg in Atlauti ter vse dinamične naskoke in obrambe: — vojake za zakopi, ki streljajo s — strojnimi puškami, ki vprizarjajo naskoke ter streljajo pri tem po desetkrat na minuto, brez vsake ovire na potL
Nikdar pa se ne vidi vojaka, ki bi odgrizel svojo pa-trono ter stresel smodnik v žrelo svoje muškete.
Vendar pa je še na tisoče vojakov iz Državljanske ; vojne, ki bi mogli pokazati proizvajalcem kino-slik, kako I so dejanski basali puške ter streljali pri Gettysburgu, ka-! ko se jili jeiyurilo v taktiki, "kako so prijemali naboj s palcem ter naslednjima dvema prstoma ter ga stavili med zobe"', kako so trgali papir, — kajti vse patrone so bile narejene iz papirja — ter suli smodnik v puško, kako so zabasali papir in krogljo, vzeli v roko železno palieo ter za ! bili naboj, stavili na ponvico kapsulo ter sprožili.
Najbolj izurjeni je mogel na ta način ustreliti iri-' krat v minuti. Večina vojakov pa ni mo^la streljati po-; gosteje kot dvakrat na minuto.
Ce so bile sploh katere p^iške, katere se je polnilo 1 od zadaj, pri Gettvsburgiu so se nahajale v rokah par ka-! valeristov. vendar pa se ne čita ničesar o tem v poročilih.
Ena nerazumljivih stvari Državljanske vojne ter i presenetljivo žalostna v perspektivi sedanjih dni je ta, ■ da ni vlada Združenih držav oborožila svojih vojakov z ; modernimi puškami, dokler niso potekla tri leta in tudi j potem le majhno število teh vojakov.
General Edvard P. Alexander, graduiran z West Point akademije, je bil načelnik artilerije v Longstreet-* -vem armadnem zboru ter vodilna avtoriteta na tem polju v armadi generala Lee. V svoji knjigi "Vojaški spomini Jkoiifedmranea'' piše:
— V prvem easu (Državljanske vojne) smo imeli velik tnibel z brezkončno raznolikostjo orožja in kalibrov, katere se je rabilo in le deset odstotkov je bilo navrtanih . pušk, dočim je bilo ostalih 90 odstotkov gladko vrtanega tipa si arih mušket. Prvih deset odstotkov je bilo kalibra 08, kar je bilo regulacijsko orožje za infanterijo Združenih držav.
Bilo je precej malega orožja, katero se je polnilo od r zadaj, izdelanega na severu, a nobeno ni našlo odobrava-. n ja vlade Združenih držav, dasiravno bi številni tipi lali-
ko predstavljali zelo strašna orožja. 1 Po enemu letu ali dvemi se je pripustilo nekaiere naj-, boljše vrste pusk. katere se je nabijalo r»d zadaj; v neka-j tere kavalerijske polke in zdrava pamet iti skušnja «=tn . j polagoma izsilila priznanje tega orožja.
Leta 1864 se je sprejelo Špeneer-jevo karabinko kot regulacijsko orožje za zvezno kavalerijo in do jeseni istega leta so se pojavile tudi že brigade infanterijc. o-premljene s temi novimi puškami.
Iz tega vzroka se tudi lahko sklepa, da bi bila Državljanska vojna lahko končana že v prvem letu. Če bi bila zvezna infanterija oborožena s prvega pričetka celo s pu-! Ukami. katere se nabija od zadaj in ki so bile na razpola-I go leta 1861.
J Kak presenetljiv prizor nam pričara o,'i ta zadnja 1 izjava generala Alexandra!
Vojna, ki je trajala štiri leta, bi bila lahko končana v ' enem letu. če bi vlada opremila vojake s primernimi pu-| škami!
_! Zakaj ni vlada tega storila?
Vprašajte "sile teme", ki zapovedujejo izdajstva, — t! plenjenje in graft!
Vprašajte sistem —birokracije, ŠMipidnosti in — ignorance I
) ---
SLOVENCI
!
Xaproj /n^rara sla ve na boj junaška krl? Za blagor Ciie. Karla naj pfiškn cnvori.
To mora peti narod slovenski, a brfrz me i ž^l.ra v iij^jsra srcu, j '.;! pei Hi svoj "Naprej"!
N0V0PEČBNI JUGOSLOVANI*.
i
pravijo, <la je ni storže. — O. jo, je in vsi. :i -o dvomili o nji, naj bi gioboko vzdiho\*ali.
Amf-rikanski Slovenec" je /ecltnil s	in Se
par dmprih iz sklede /re. ^ v ka-Tero so lani pijiivali.
PEČLABJEM
1
fantje vi, pečlarski, k- korajže je potreba, pa ho k malo -'itniotarski -tan potrelK^vai pogreba.
Kaj S-skiiii bi liKtih. -<c-n. ^lokl^t in dmjrc robe? ^'^aka dobra je. Le tistih ki znajo vse narobe.
PRIJATELJU V ALBUM.
Hej Ojrare, kaj bi s tabn? Zsa^a se je že oglasil, pa bi še ti kaj pokvasii, 'i Z4i kako rabo.
i
Morda bojii Kospodc tatarske m pot»vctaja&ke? Morda misli aazadnjaike
prevei- storile škod*1 ■ n izpraznile pohode, '•:jei* v^ayih tun imel? K odi srečen in vesel, ker oi joiict-^ikaške Sitare na ple^a vzeL
IZ NEW Y0EKA.
Zn veejo bo/.fc Acsr
1	4
posvetno oblast I	#
74» *v.>jo pristno filact.
t * t
sr vozi njritator 1	*
, "n -rorir^fnrmator } •
/ior -veti Elija
(	*
I
t v	r*<mjr-nf-m vo zn.
t	•
Pa <vr»jr>o z.ito tako zbiia
t
;da >> n^ vedele ovc« *
rfar /f via ki] o »iobro ve,
t
*
i
natnr^: da jp -'kozu".
--
Najnovejši zračni šport.
1	-
t
t Streljanje na balone v oblakih j.- stopilo v vr?rte ameriških ftpor-tov in sieer kot dostojna zabava za jrospode, ki imajo sredstva ter primemo rde^o kri. T~v<vlk> se je ta Sport v južni Calif orni ji in no kateri »>>spodje iz Lo& Angeles so mM pt^-imi pristaši teg^a športa. " j »Streljanje na balcrue se izvrši s P'»-mo<'jo aeroplanov ter je ta šport le okrajno moderna prikrojitev (rta-re aupleške *?onje. Pestro pofoar-• vaiic balone se spusti v zrak in si-(eer \T s-knpkiah l>o 25 in lovci '/o-sledujejo te balone v aeroplanrih. 'Y »portu se združuje razburjenje (!ova z <mim vožnje v zraku in sicer z največjo naglico. Eden izmed vrieležencev je pred kratkim izstrelil dvanajst irmed 25 balonov.
BOMBI NAROČAJTE 8B NA -GLAS NABODA", NAJVEČJI SLO. VENSKI DNEVNIK V *Dt DBft
ZAPADNA FRONTA.
i
Nemei so v veliki stiski,
maekasti po v>aki no^i,
k<»r zavezniki jim dajo
vsak večer po *voji moči
Raig A Hai% in Wilaon v	t
IZ NEMČIJE.
Na Nemškem imajo iz eafcnikov
hlaee.	.
Pi pride frinko k	in pla^e:
Oče sleči jih in jih obrni uaik-e. proeiial sem že v-e dnevn** nnvice.
i
Predno grem lačen spat in leč j bi še rad ^*idel "funny pa^re". ,
AVSTRIJA IN RUMUN8KA. '
4'Delaj, vladaj, ščuvaj, draži" je naloga Avstro-Hnnake. "Kjer je zdravo* tam poruaži; kjer je rana, pa pokaži, da je zdravo'". — tako bo povelican rod Eumunske.
Peter Zgaga*
RUSIJA.
jZelierdorff in Braunštajn srajnsk: j se borijo za svobodo; j vsi zaljubljeni strašanski (r n?mško-pnrsko so gospodo. \
I
jŽioje, Židje, — čuden narod! No, pa saj jih vsi poznate: j vedno brusijo podplate, ifrovore besede zlate, t le za zlate, le za zlate....
G kri išče v Louisville, Ky. je bilo nabito polno nekega večera leta 1863. Nastopila je namreč Pavlina Cushman. neka igralka iz New Orleans, v neki rovi uloei kot prva junakinja.
Državljanska vojna se je nahajala Takrat na svojem višku. Drža-va Kentucky, nalik ostalim obmejnim državam, je bila nominalno zvesta Uniji, a je bila polna trikih. ki simpatiziraii z južnimi državami. Louisville pa je bilo srediwV konfederacijskih komplo-tov. Polkovnik Afoore. profos-mar-vlade Združenih držav v tem mostu. ni mogel priti uspešno v okom \sew tem zarotam.
V tiikem easu bi kaka IgTalkn in severnih držav komaj našla prijazen sprejem v Lousville. Pavlina Stushman pa je bila dekli ca iz, Louisiana in govorilo se je, da so vse njene simpatije na strani konfederacije. Res j ebilo, da je preživela veliko svoj^tra časa na severu. Kljub temu pa s*? je v« dno vračala na .ing na svojih gledaliških turnejih.
Tekom nekega banketnoga prizora tekom igre dotičnega večtia v Louisville, jc prijela za čašo vina ter stopila tik pred oder. Nje jo«'i so blestele in rdečica ji je zalivala lice.
Z močnim in navdušenim gladom pa je nazdravila Jeffersonu Davisu. (predsedniku konfederacije t<-r sijajni zmapi njegovih ustaških armad.
I Za trenutek je bilo občinstvo i tako presenečeno, da ni dalo glasu od sebe. Nato pa nekako tisoč mož skočilo na noge ter pričelo divje nazdravljati. Nazdravljali pa ho, ker je dala Pavlina izraza njih lastnim čustvom. Konečno pa s-» jo je občudovalo tudi radi njenega izvanrednega poguma, da je izustila tako zdravico v mestu, kjer je ležala linijska posadka.
Če bi kaka igralka v New Yor-ku leta 1918 z odra nazdravila kajzerju, bi ne moglo biti občinstvo bolj presenečeno in ozlovolje-no kot je bil takrat lojalni element v Louisville. Celo mesto je bilo razburjeno.
S.- v isti noči je dal poveljnik Moort aretirati Pavlino, ji zapreti! z ječo kot izdajalk! svoje domovine ter jo pognal nato sramotno z države Kentucky.
To je bilo zadosti za »Tag. Vest o t » m dogodku se je razširila vsepovsod. Povsod pa se pozdravljalo Pavlino kot mučenieo za stvar konfederacije. muČenico, ki si jo uničila svojo lastno karijero ter riskirala celo ječo radi svoje ljubezni do stvari juga. Bila je junakinja, — oboževana, ljubljena in proteŽirana. Vsa vrata in vse roke južno od Mason-Dixon črte so bile odprte zanjo.
Pavlina Cushman je storila kaj premeteno stvar. Skozi ves ta čas je bila namreč unijska špijonka.
Ona in polkovnik Moore sta uprizorila oelo glumaško zadevo nazdravljanja Jeff-Davisu in njenega izgona iz države Kentucky. Storila pa sta to, da bi ji jug boljše zaupal. V tem pa sta tudi bila uspešna.
Od tega časa naprej skozi več mesecev, je mogla dobiti Pavlina od konfederiranih katerokoli informacijo. ki si jo je želela. Južni častniki, južne civilne oblasti so ji zaupale številne dragocene vladna tajnosti. Pokazali so ji celo s/tnamc tajnih pristašev južne stvari ter imena ae^ntov v različnih mestih.
Zaupali so ji tudi skrbno čuvane načine, kako vtihotapi jati živila obenem z zdravniškim materi jalom v južne države iz severnih. Pustili so ji, da se je seznanila s posameznostmi fortov konfederiranih ter 2 nameravanimi gibanji južnih armad.
Vse to je Pavlina verno spori-eila vladi v Washingtomr ter s svojimi obvestili neizmerno koristila nasi deželi. Konečno je prodrla do glavnega stana konfede-riranega generala Bragga. Tam pa je na ta ali oni način vzbudila sum. Mogoče je delala potom istega špijonsk^ga in proti-špijonske-ga sistema. Neki južni ogleduh, ki je užival zaupanje severa, jo je morda izdal.
Rragg je odredil aretacijo Pavline. Bila je stavljena pred vojni sod ter obsojena na smrt na ve-šalih kot špijonka. Nobenega Lin-colna ne bilo pri roki, kot v slučajih južnih špijonk, katere se je zajelo na severu, ki bi izpremenil smrtno kazen v izenanstvo ali ječo.
Predno pa se je moglo izvesti smrtno kazen, je neka linijska j armada zavzela Shelbyville. N« svojem naplem bep»u iz mesta sc južni vojaki pozabili na Pavline ki je ostala v ječi. Unijske čete sc jo pozdravljale kot- junakinjo tei ji podelile častni naslov 4' major ia" armade Združenih držav.
Vojna piše zgodovino zdravništva.
Ravnatelj velike angleške bolnic« pravi, da so izvedli v tej vojni šte vila naravnost čudovitaa zdravi je nja, da pa še niso razkrili ničesai novega.
True translation filed witli the post master at New York. X. Y. on March 0, 1918, as required by the Act of October G, 1917.
Niti enega zdravniškega razkri tja velike važnosti ni. odkar s* je pričela vojna ter tudi ni zapazi ti nobene velike iz$vremembe v ld rurgiji. Večina ljudi tega najbr; ne bo vrjela, a dr. George de Svej tohovski iz Kinjr's College bolniee največje in najbolj moderne bol nice v Angliji, pravi, da je tako.
—	Vojna, — je rekel, — je iz kazala vrednost številnih novejši! zdravniških razkritij ter napredo vanih metod kirurgije, n nas n naučila ničesar novega. Se-le v mir nih časih nam bo mogoče dobiti L vojne nauk, katerega nas je na učila ta vojna. Sedaj jc vsakdo iz med nas preveč zaposlen s tem. dr uporabi pridobljeno vedo ter se n< more baviti s kakim raziskava njem, k*, potrebuje časa in strplje nja.
Kekel je, da velja to Tako gled< nemških kot glede angleških zdra> nikov. Angleški zdravniki imajf od meseca do meseca seznamel dela, katerega se izvrši v nemškil bolnica-h in ti seznamki razkrivajo da so nemški izvedenci le zamogl izboljšati organizacijo bolnic tei pota, kako izrabiti še pridobljen« vedo prav kot- se je to zgodilo tu di T>ri angleških zdravnikih.
—	Zdravniška veda pa je izka zala zopet skoz ins koz svojo vred nost. — • je rekel zdravnik. — Sko ro vse pretekle vojne se niso kon <"ale vsled medsebojnega pobija nja, temveč vsled bolezni. Le pra-< ■maihn.T Šfevtlo rani«w*ev ie rvre/i
velo In to radi nezadostnega poznavanja postopanja z ranami, in strašne epidemije so včasih iztrebile polovico ostalih vojakov. Teza pa se nikakor ne more reči glede sedanje vojne, vsaj v kolikor pride vpoštev zapadna fronta.
Inakulacija, cepljenje in izolira-nje slučajev z nalezljivimi boleznimi : — se to rešuje možko silo sveta do velikega obsega. Oim dalje pa traja vojna, item manj je povoda za strah, da se bodo zopet pojavile velike kužne bolezni preteklosti. Koze, legar, kolera in tetanus, vse te strašne bolezni, so sedaj pod našo kontrolo.
Uspešno se zdravi sedaj rane, kojih ob&eg, položaj in stanje bi spravljalo v zadrego največjega operatorja še ne lavnega ča sa. Raz ventega pa so sredstva, katera u-porabljajo današnje dni, naravnost presenetljivo priprosta. Absolutna čistost, popolen mir in pogosto namakanj e mn so glavne stvari. Nekaj navadnega je ozdravljenje človeka s kropijo v srcu, z drobcem granate v možgane ali s krogljo strojno puške skozi tilnik.
Zdravniki so se imeli baviti s številnimi novimi problemi, med katerimi je bil najbolj važen oni učinkovanja modernega vojevauja na človeški živčni sprtem. Nepopi-sljiva sila, ki postane prosta vsled najnovejših eksplozivnih snovi, je imela dokazano škodljiv učinek na živce vseh narodnosti. Značilno je. da so se višje civilizirani bojevniki bolj zamogli ustavljati učinkovanju teh razstreljiv kot pa voja kj. iz napol civiliziranih dead.
Na ta način so zasledili večjt število bolezni, katere je treba šele preiskati. Tako je naprimer še ve. dno odprto vprašanje, če je smatrati nekatere teh živčnih bolezni za posledico dejanske poškodbe telesa ali le za učinkovanje grozot %'ojne na človeškega duha. Slučaji naravnost čudovitih ozdravljenj so mnogoštevilni.
V dnevih, ki bodo neposreilno sledili miru, se bo nudila prilika za prouča vanje doseglih rezili tatov. Velikanski materijal, ki ga bo nudila vojna, bo brez dvoma ne-
Povesti o špijonik
PAVLINA CUSHMAN, Igralka- špijonka.
"Lepa švicarska deklica"
DETEKTIVSKA POVEST.
s ti pod njimi kako stvar. Trgal je j- eelo papir raz steno. Duffey mu je i- pomagal pri tem delu, a še predno ? -ta d o-pela do prvega nadstropja v je bil videti pomočnik precej ne-K voljen vsled celega postopanja, j — Vesel š^ra, da sva pri kraju. — je rekel ter pričel z-iehati. — e Ničesar ne bova opravila tukaj, i- J — Nisem še pri koncu, — je re-it-1 stari detektiv ostro. — Pr«-^ likati moram Še celo klet.
Tako s*.* t or*1 j šla oba v pritli-li čje ill v kbt- Tukaj je stari detek-i t iv posvetil raziskavi očividno še
0	enkrat toJiko eneržije in pozomo-^ -»ti kot jo je posvečal ostalim de-
■ lom hiie. Shramba za premoč v j pre lnjem delu kleti je bila napol H založena s kurivom. Fox je obrnil I ko« premoga za kosom. To je. vze-ili> precej oa«a in vsi napori so se izkazali kot brezuspešni. Nato je ^	v zadnji del kleti, katerega
9 se je rabilo kot nekako kuhinjo v „ pritličju. V trenutku, ko je vstopi!. je pobral s tal kos suhe mavte, | T:ikoj &e je spustil na roke in kolena ter pričel trkati na mavto ki se je nahajala med posameznimi kamenitimi ploščami poda. Njego-j ve ostre oči so takoj zapazile važ-i»o posameznost. l)ve teh plošč mi t!.'h nista bili v enaki višini in na, fančna preiskava je pokazala, da se je ob« ploači pred kratkim pre-j t maknilo s prvotnega mesta. Dvignili so obe plošči in Fox je pričel kopati na mestu, ki se je nahajalo , p<"d tema ploščama. V teku polovice ure jp nai^l okostnjak. Meso
*	je bilo razjodeno od neke razje-• lajoee tvarine, a napačne zobe v lobanji je neki londonski dentist označil kot zobe O'Conner-ja.
1 Ko je na ta način dobil skupaj . svoje dokaze, jc detektiv takoj za-, t »-m obiskal stanovanje O'Conner t ja. Izvedel je, da se je Mrs. Manning* oglasila tam v noči, v kateri je O'Conner izginil. Imela je s se-t boj ključ, s katerim je šla v sob-O "Cornierja. Tam jc bila škrinjiea za denar v majhni blagajni in to j skrinjico sjo nasilno odprli ter vz»-li iz nje vsebino. , Pozneje je detektiv izvedel, da' . je Ktlri dni pozneje Mrs. Manning , zapustila Minerva Place v nekenJ , izvoščeku, Voencika se je našlo in' , ta jv dal informacije, na podlagi' j katerih se je razkrilo neki kovčeji . na jvostaji So^beastern železnice.1 . Ta kovčeg je \sebtval med drugi !
mi stvarmi tudi sveženj pisem, ki ( -o kazfda, dfc je O'Conner nadaljeval a svojimi pozornostmi do žen-j t ske, ki ga je bila zavrnila. r Kmalu uaio «e je izvedelo, da je odšla Mr. Manniner na ^kotsko.f t Fox se je nahajal v posuti dobre-1 ga	te iemke. Vedel je tudi 1
kake vrste obleko je nosila, ko je ; /ap*i«t ila Anglijo, i V-vie4 je nadalje tudi dejstvo, da >je bolj možke zunanjosti in kre-^ jtejij in da je im^la bradavico na
1	s vejem }H*dbn*dku. ^udno je, da i j so pri <i-li tej zadevi oblasti kka-
le Mrs. Manning, ne pa njenega j moža. VzHo je kot ugotovljeno I dejstvo, da je i i jen mož slabič in jda je v najhujšem slučaju sokrl-j vec svoje žene. ki je bila brez dvo-
•	m* mo.lerna, a seveda umazana |L»dy Maebeth.	j j Pri>Jo » jo j^. v Ed inburpr,
| Škotska, pvtena ko se jo je identi-ificiralo po bradavici na podbrad-k?u Vded informacij, katere jc . Jan lila ona sama, se je prijelo tudi j njetiejra rn ^ža. Prevedlo ae je oba; Iv Anglijo io potom sodoijske ob-, "ravnave se je dokazalo, da sra »kupno umorila sodooierca v na-j j menu, da w polastita njegovega J denarja. llino»a >> oba i^Kiznala , krivim, ne la nI »e dvignila s svojih	v r posvetovala iai o-iba s«a bi .i v imernfro času "o-I bešena za	dok Ver nista mr-^ tva". Ofn ij. ..a fraza angleške
_ i (ra luuttsnsk« .^ikunika se nam ' t rtv glasi pri mrtni obsodbi: — , Hai>ged by teb neck until dead. OpoTB. prev. i.
Nemiri t Krirtjaaiji
True translative flW with tb* pcmt ' master at Xew Tort. N T. on March ft, 1»** required by the Act of Otober s |	«. 1917.
k J London, Anglija, 7. marca. — V s Kodanj so pr.sia časnikarska po ► ročila o nemirih v Kristjani ji, kjer . je bilo moo^o aretiranih. Mnorica [i jc navalila na pekarne in mesnice: i tudi pred poslansko zbornico sr
Ali more izginiti človek iz zemeljskega bivanja sredi najgostej-ie obljudenega m*--us, ne da bi ra-pustil ra >eboj kakršnokoli sled?
To je bil problem« zvezan s škrlv costnim Jrir.njenjem Johna O. Conn« r, nekega »<»domerea, ica^e-rc^a s*^ je zadnjikrat videlo živega, ko je šel preko London Bridge nekega večera v avgustu pre»i približno eno generacijo.
Londonska policija je izjavila, <la ni le m<»#roee. da bi Hove4t iz-(t'tlil, ne da bi pustil za ^eboj tudi najmanjio gletle svojega biva nja, tem ve'* da so taki slučaji celo redno v se/riamrh londonskih policijskih postaj.
"Stari možM Fox s Scotland Yarda iglama polieij^ka centrala v Londonu) je zmajal s svojo glivo ter ni bil Utega mnenja. Re-! kH je, da bi v«»ak slučaj, v kate r^m je kak človek izginil, zasledoval do kon^a ter ugotovil usodo pogrešane osebe, če bi se mu dalo na mzpolago neomejen čas ter dovolj denar j*.
ShičHj o. Conner-ja je bil narav nos: i »i vanje za starega raziskovalca iu glavarja slavn« dMelrtiv-ske organlmcijt. l^otil se je vs^l tega /adeve z več krit običajnim nsvduienjem. Ko so tnu je povedalo, da ni nobene ločke, pri kateri bi lahko pričel, se je pričel zanimati za stvar še veliko bolj kot preje Posameznosti, ki 60 biel zna ne v pri če t k u preiskave, se lahko na vode v kratkem. O'Connor je bil splodUto /nan ob celi v<xlni fronti. Pred dolgim čavmi ste j*^ bil seznanil /. neko Marijo Raux, kpo švicarski) deklico, ki jv bila ]>rvj»- u-služh^na pri voj vodiuji iz Nut her- f lan L O'Conner je zaljubil v d*^-klico, ji posvečal veliko pozornost ter jo konečno vprašal, če ga hoče za mo/a. Marija jra ui iuiravnost zavrnila, a je temu nasproti zavlekla eelo stvar na nedoločen termin. O'Coomr je med tem ča^nn <ht drtiffp strani Izvedeli, da se sestaja Marija z nekim .Samuelom M ami in c. wikiibencesn Great \V<*st-ern ielezuice. Ko je <k pelo tekmovanje med obema moikinm do svojieira vnfcks, ^ je Marija jx>ro-čil« * Manniutrom. O'Conner, ki je bil dobre narave ter oj>tinnstičnega raz;>oloJcnja, jc vzel "<voj pora? zelo filoz-ofično. Ostal j»' prijatelj obt h. tako jr^pvvla in nrng ter se jt precej pogosto o-tr "*	> k1 L! * vk i" m pfi ru.
Omenjenega večera v avgustu
je MuetiJ O « Vjnt dvema svojima
prijateljema, da je namenjen na.
M mena Plane, Ifc-rmotHWy, kj^T
naj bi obedoval v družbi ob« h
Mann ng Ta dva prijatelja ste sra
srečaia, ko je i^l preko London
mostu. Oba gs nista nikdar pozne- >
je več videl s fmf. Mra. Man ;
ititHT, kstero je imrat ji> izpra i t ,	',,	I
twilo, je priznata, da > O Oosmer i
istetra večera bb-tioval s oltetus in'
kazala je veliko presenečenje, ko
se ji je poedalo, da se on ni vi*nil j
domov.
—	Prišla sva k *"r!it'>m. da posloviva od njegrs. — je rekla, — in njegove za-tnje besede so bčle: t
—	Se*1sj grem domov ter upam I da tnim dobro spal, kajti jutri imam pred seboj dan trd«-ga dela |
Pretekla sta dva t«dna po skriv- i nost nem izginjenju Modomerca. ko< ne je eelo ladevo poverilo star«, mu' Foul Takoj se jc napotil v stan o- j vanje Mannragov v bermondwy i ter naiel, da <*c je stanovanje med tem časom izprazni o. Detektiv jej v te! s seboj svojega {»omočnika, Dennis Duffey-a in ko se je našlo vrnta in okom. zaprta, je rekel' slednji v Uma razočaranja:
—	Mislim, da ustavlja to vaš.* preiskavo takoj v prvem pričet-knf 1
—- Ravno nasprotno — je rekel veteran, ki je pri vriu pomembno cuskrvmžtl umtM.. — To ose le še bo-! »tri k novim naporom.
—	Kaj pa nameravate storiti! —- js vprašal I >u f fey.
—	Prsuakati natančno eelo hišo
—	se je gla*4 odgovor.
Fox jc dobil kljuke od agent* * zemljišči ter prijel s svojo na tsaočno preiskavo. Pričel je na vr hu hiše ter preiskava! polagoma uav*dol, skrbno in maotreno. No-, betu stvar ni ušla njegovi pozornosti. Pogledal js v vsako omaro v vsak kot m vsako luknjo ▼ dim-
krmm i« d^^^TSTmo«! nai-
8P0DAJ OMENJENI ROJ ATT IN ROJAKINJE,
kateri imajo ▼ nkak naša potrdila n denarne poiiljatve, a številka mi, kakor 10 ocnačene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej komofoče svoj natančen naslov radi važne sadeve. Pisma katera smr jim poslali, so se nam povrnfln.
Tvrdka Fnnk Bihtr
Baeknik Frank	Grgurič Blai	flomldePrank
Na 329688	No, 260573	No.830721
^Žm**	^^JSr1^	Sinčii John
No, 330733	No. 323065	No. 330762
^Dmn*	Kaatelie John
No. 260688	Kn rtft	Spaniček Bosi
Bemms Mary Mim	No. 328894
No. *£x%l	Starti Jokona
Boba Vajo	No. 831010
No. 260688	Marknn Anton Tehlsr Amia
Bofičkovi« Djnro	No. 831366 No. 828896
No. 200581	MikoUek John Turk charka
Na« 9SOSi	No. 880351
DoUtV^mtim Omld Joe	Turk Ivan
No. 380006 No- 9006X1	No. 260647
Klender Vineene	Tnrk Jernej
No. 206841 ^ ' No. 380648	No. 888741
Iz zakladniškega urada.
fws.s.i
WAR SAVINGS STAMPS
ISSUED BY THE
UNITED STATES GOVERNMENT
ORANI LN POSOJAJ SVOJE PRIHRANKE
STRICU S A M U.
On jih potrebuje sedaj I Vi jih boste potrebovali po vojni
KUPUJTE VOJNO VARČEVALNE
ZNAMKE	j
OBVEZNICE VLADE ZDRUŽENIH DRŽAV.
Nosijo štiri odstotne obresti, plačljive na četrt lota. Lahko pričnete
8 PETINDVAJSETIMI CENTI,
če kupite varčevalno znamko Združenih držav. Vaš poštar, vaš bankir, vaš časopis in številno d runih prodajalnih a gentur vam bo povedalo vse glede teh znamk. Oglejte si jib!
TO JE VAŠA DOLŽNOST.
TO BO OHRANILO ŽIVLJENJE
TO BO IZVOJBVALO VOJNO
Vojno-varčevalne znamke in Slovenci, g
Zelo ugodna in redka prilika se nam nuili ravno-sedaj z nakupovanjem vojno-vaieevalnih znamk prihranjeni «tcnar nadvse varno in z dobrimi obrestmi naložiti, zaeno pa tudi pokazati vladi in podanikom Združenih držav, da smo vredni zaupanja, ker nas vsled napovedi vojne Avstroogrski no smatrajo za sovražnike. S tem smo obvarovani ogromne škode ja ter rešcini iz zadrege, ki bi bila prinesla netlrlav- Eg Ijanom mnogo skrbi, neprilik in razočaranj.
Za nas Slovence bo najpripravnejše, da kupujemo znamko, katere bo mogoče dobiti skozi mesec januar po $4.12, vsak prihodnji mesec do konca decembral918, bodo stale po en cent več; iste bomo prilepovali na ta k oz va ni vojno-varčevalni certifikat, ki je načrtan in ima prostora za 20 takih znamk. Po preteku pet. let, to j** dne 1. januarja 1923, bo izpla- E čala zakladnica v Washingtonu, ali pa katerakoli tU pošta * Združenih državah znesek $5.00 za vsako, na certifikatu prilepljeno znamko, ali pa za ves poleplje ni certifikat z 20 znamkami znesek $100.00.
Pri dvajset znamkah, katere stanejo tekom meseca januarja 1918 $82.40, bomo pridobili $17.60, ali pri eni znamki 88 centov. V slučaju, da bi bil kdo kdaj pozneje, ko bode kupil znamke v denarnih potrebah, ali pa bi jih hotel zamenjati v gotovi denar, g3 bo zanje dobil fahko nazaj vsak čas, na odpoved. po preteku desetih dni s približno 3% obresti, najsibode na katerikoli pošti v Združenih državah.
Omenjene znamke prodajajo vse pošte in banke širom Združenih držav. Priporočati bi pa bilo, da oe jih Slovenci kolikor mogoče nabavijo pri naii tvrdki, da potem lahko pokažemo s skupnim zneskom, kaj smo vsi skupaj storili z*x deželo, katera nas je sprejela v svoje naročje, nam dala kruha in zaslužka, kakor bi ca ne bili našli nikjer na svetu.
Ako se bodo rojaki odzvali našemu kiicu v polni meri, v korist samim sebi, in slovenskemu naroda za ugled, bomo imeli obilo dela in skrbi brez zaslužka, toda z veseljem smo pripravljeni za velevažno stvar storiti vse, kar je v naši moči.
Na celem svetu »e dandanes ne moro denarja bolj varno in obrestonosno naložiti, kakor v vojno-varčevalnih znamkah Združenih držav. Vsak jih zamore dobiti v vrednosti en tisoč dolarjev, in ne več. Sezite po njih hrez odloka, vsak po svoji moči.
Kadar nam pošljete denar, priložite 16 centov v znamkah za poštnino registriranega pisma, v katerem vam bomo poslali znamke.
Pripravljeni smo tudi vojno-varčevalne znamke hraniti pri nas, in v takem slučaju se nam naj pošlje poleg denarja za znamke le 3 cenie za poštnino pisma, v katerem bomo poslali potrdilo.
Vsako naročilo naj bode podpisano z lastnoročnim podpisom istega, ki bode kupil tmemke.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY | TVRDKA FRANK SAKSER	|
tS CORTLAHDT STREET,	HEW YORK, H. T. jg
Slovenska-Hrvatska Z veza
v Združenih Državah Ameriških in Canadi.
Ustanovljena 1. januar- y^yffiiV
1903 v Calumet, ^[zffij^ Inkorporirana 11. junija
Michitan.	1906 V drŽaVl MiCh"
GLAVNI ODBOR: Predsednik: FRANK GREGOR1CH, Box 29, Dodgeville. UlcU. Podpredsednik: GEORGE KOTZE, 110 Grant Avenue, Evelet&, Minn. Prvi tajnik: ANTON GES11EE. Bonro Block. Calumet. Mich. Zs: lanikar: MATHIAS OZANICU, Seventh Street. Galunu (, Mich. Blagajnik: VINCENT ARBANAS, First National Bank, Cfcuuitt, Mick.
NADZORNI ODBOR:
I nadzornik: ANTON GERZIN, Eveletii, Micn. II- nadzornik: JOHN B. MALNAK, Calumet, Mich. ILL nadzornik: PAUL SHALTZ. 209 SeveDth St. Calumet, Mich.
POROTNI ODBOB: L porotnik: MATH. ZGONC, Box 423 Ely, Minn. II. porotnik: VILJEM MIF1ELIČ, Calumet. Mich. III. porotnik: FRANK LEVSTIK, Box 103, Aurora, Min'-
POMOŽNI ODBOR: JOHN KAMBICH. 417 Osceola Sc., Laurlum Mich. LCKAS STEFAN EC. Calumet, Mich. MARKO JOTICH, Calumet, Mirti.
VRHOVNI ZDRAVNIK: PR. JOHN S STEFANEZ. 268% First Avenue. Milwaukee H*j».
ODVETNIK: AMTHONY LUCAS, Calumet, Mich.
Opomba—Vsa dopisovanja, kakor tudi spremembe Manor tn člante naj se pofiiljajo na glavnega tajnika: Anton Geshel. Slovani«' Croatian Union, Borgo Block, 5tb St, Calumet, Mich.
Denarne poSiljatve naj se pošiljajo na blagajnika: Vincent Arfmna« First National Bank. Calumet. Mich.
ProSnje za novo pristoplp flane In <nanif.-e naj ne poSUjnJa ua vrhovnega xdravnika: John S. Stefancz, 26S,i First Ave., Milwaukee, Wis.
Vse pritožbe naj se p<j.5iljajo na predsednika poro^nepa «xlbora: Math. Zgonc. Box 42C, Fly, Minn.
Vrailno elasllo: HT.AS VAROPA
precenijive vrednosti za bodočo zdravniško in kintrjrično vedo.
Reorganizacija ruske armade.
True translation filed with tha post master at New York. N. Y. m. Mnrch O. i 1918 as required by the Act of Ck'tober 1	6, 1917.
PetiOffrad, Rusija, marca. — Mirovna pogori ba jc l»ila sicer p'^1-pisana, toda nikakor še ni gotovo, da bo Rusija živela v miru z Ncni-
■'•ijo. Izdelani so na'rti, da se rdeča sard.! organizira in načrti se že izvršujejo. Nemci zrlo zatirajo narode v provincial:, ki so jih zavzeli.
[Kj,- je IVAN PINTER iz Lažke* ira trya na štajerskem? Sestra 'Z-A prosi. <la s- ji oglasi prej ko m«>rročo na označeni naslov: Eva .]., Genernl Delivery, -Johnstown. Pa.	(0-11—3)
Dtrbftv® oko gsgicdL* pri pat«ku ko«au> i*pn. |*crtovek ji je a aim:r,t krt* alno voL» «g*Lrnl k*>rotii::e. ki
ko se vile kakor iz luknje. Ta Upa je bUa /are* velikansko, orjaško <lrevo. Sama je srraia sredi \hkih «riPek, z*sl«iili jt-lk m dru-ir^*a p&rdnegca drevja. Na skorjo ob-scxnojpa d«*bla jo nornana roka. "tTe/aki skrivnostno podobe. JU-stru oko je zagWsjalo v skorji majhne kipe, različne podobe in d m ga nouavadna tniacaja.
V	skorjo so biLi vre.aiti Slovaii-.i bo«/o i ruaiik .. Podobe se
v toku časa mi-ogo wrpremenile. I ipa jo ra*tla, rane so .so zalivale sniolo in za racale, \uujje so jih pa od easa do časa zopet obnavljali. Ni čuda, da »o so obrabi podaljšali ter dobili čudne poteze. Duhovnik Ihib je pa zato razlagal ljudem, da se bo^»».i jeze. da pri-dojo težki, liudi
PrsUušai je tudi iumenjo listja tor prerokoval ia o/nanoval boijo voljo, tolažil ljudstvo ali mu grvf-/il z vojno, kugo, lakot<)...
Ttvli valčki v potoku mu o-:<naaje\vili voljo božjo.
te *o pa prilotoli eelo kragulji in kljuvaii po »tole enih drevesih, tedaj pa niti ni biij treba čarovniku razlagati sklepa bodje volje. Saj »o ljudje ie sami vedeli, da to potmenja n*>kaj akabega; slaba letina se je obetala v najboljšem! slučaju.
In ljudstvo je padalo na kolena in se Trkalo na prsi ter prosilo bo-i go ve, da se jih it*tmdijo, da jim prizanese jo s smrtjo, da. r»uj jim pomagajo s svojo mogočno roko.
Dahovnik-oarnvnik Dob jo bri p)hjus. sam, Čisto sam.
V	\ asi so niu r<*kLi. d:i «e ne ma»; rajo ve«' klanjati drevesa brez dni*. 1
** Drevesu brez duše! O, bogovi,' kje jo va.w roka, rolot .uaščeva ] njaf Zakaj takoj ne kaznujete ta-' koga prodrzneža? Zakaj odlašan,1 mogočni Pemn (Rog groma in bliska.)
C Worn i k «e vstavi pri Jip"., po j klokne pred imtdjunimi p«jdoba-Bfi podob«'ni ter we poctJno trka r a prš«, hipa je šumela. ker je lah«"ii \ t trk'- fctre-»al nj«uu> krono, valček; v potoku so nekako jtvali iu nad gozdom je kričala truma k menijev, kakor bi jku kdo pobiral mladičo iz gu«-»ia.
"Sliuba znamenja! Vi se jo/.ite, so ,rdit»*. Dobro p-»/nam vašo ne voljo. Toda namilite se naa, pri-xancMto uam! T.»*\tet bomo vam ftrmawak darove in zopot bomo s»!tu»ali kakor nekdaj. S« m o ne irtaMčujte s* nikar. Mnogo ljudi vas ie Oaati, in ooi, ki so vas zapu-siiii, »e bodo zopet povrnili k vam, /optt bodo prihajali »eni do K*ja..."	. f|
Duhovuik I>nb je pretakal ko^-*e ialosti.
*'Jaz jih hočem pripeljati nazaj^ jaz, vsi najsvetejši, najvda-rvejti alužsimik "*
Nad gosdom so zaki*čali kragulji, lipa je ie vedno feamela ter valčki v potoku so se komaj vidno zibali.
• lialast?!"
Duhovnik Dub poskoči oa noge in t lesne vt rokama. Obličje se mu junehlja »a meg a veaelja.
"C*, bogovi, delit<~lji dobro* in na*a roiiter'govori vsreli «ta-ree, * dobro vom, da >»te mogočmi. da premagate vsako nasprotstvo iu da premagate tudi ta hoj, ki vam sedaj preti."*
eitaroe se zasmoja, da je odmevalo )M> gozdu.
"En wm jo, pa vas hoče premagati vse, kar v*» je; Triglava, Peni na, Sva to vita, t* raohoga a Bel bogom, živo z Devszko, Lado z Ru na I kauii, vse bese in vile ter <lruga no4?*vi!na boiaawrrvs! In en sam si drzne, da se tolikim roperstav-lj.i! Al. ae ne smeješ, Peron? Le ■moj se, smej! Ti si ie drugače« st\ari napravil in ti, Svatovit, si preraajral / druge zapreke. In vi v.t! bogovi boste morda molča-0, nebaaa se bodo rsjAmrkala, b.'« >«} bodo postavili v bojno vr-1'ertiTt 'bo metal strele in potom — petem kdo zmaga T"
Odmev v gojdu je poooMi s ti-l..m »r asom "Kdo »nagaT**, k*, bi i* psassjsl krmi boj, boj ki /etnfijo. N*a sol strsni > r! Slog - ..a drugi mlmsnski
k počitku, da bi se zaznamovala z znamenjem sv. križa. ai-si upala. Omahnila mi je roka, zaprla «em oči ter bila s Mom ob tla pred bogovi — pred bogovi — brez duše in Življenja.*'
Cvetana prestrašeno pogleda v kot. kjer je bila mala skrinjiea. pritrjena nad mizo. Zazdi se ji, da .se vrata odpirajo, da izstopajo... o. ero/a! očetjf hišni bogovi —' I predniki !. . .	!
lioke pritisne na ooi in glavo' ! ski one. kakor jo je prioogibal&l
j pred bogovi, dokler ni bila kr-<oena. V glavi ji je vrelo. Nova j vera. \era v kmanejra blrešeni-Ika ie je borila , staro, po očetih podedovano vero.
[ Cvetam se zdi. ua y silno' I pregrešila, cij je zbudila jezo oče-j tov, kateri 11 lelosa so že davno' sirokrieJa in katerih glinaste po-j dobe je oče položil v omar>o med' hišne boeove.
j "Oh, pregrešila sem se zoper j j vas. dragi očetje! — Ah. nisem <e,| ne! Snj je 011' mož v dolgi halji! !7. ijxibeznivim obličjem, z očesom| [polnim ljubezni, dejal, da ne ene-j simo, ako prejemamo nove Ivanke, I novo v<-ro v edinega lloga. in da nas stari očetje 'ato še v grobu! blagoslavljajo Jn ta sveti mož ni: lagal. Toda t«1 neštevilne misli, to' hrepenenje srea! Zakaj se tako bojim, toliko strašim?'*
Veter zapiska, na strehi se o-glasi kragulj.
'•V buijah življenja, v bolestih' in nesreča h prtbežile pod njeno pomoč! — tako je dejal oni možJ tako je pridigoval."
Mcluzina je \ihraln po vrtu, veter se je \rprl \ staro, imhljivo' okno. vrge! ga na tla in pihal v' sobo.
' Usmiljeni Bog!'
V kotu se odpre omarica, kjer; je oče hranil domače bogove ter; svoje pradede.
"Znamenje!"
Cvetan a pade na tU in omedli
v strahu. Da, to je znameeije, -
■ . » ■ • • » ksterim j" 'm-zovi svare i: <«i>oim-!
njajo.
I/ omarice gledajo majhni kipi de'o okorne r ike. Pogledujejo jo s topimi, steklenimi očmi insspa-čenimi obrazi. Te podobe so predstavljale dolgo vrsto njenih pra-dedov. Nekatere so že zaerneie, Irojje so bile bolj nove. tam v o-zadju je pa ena ^e čisto razpadla in okrog so ležale nedotaknjene črepinje.	j.
;'Bogovi dobrotniki, rešitelji
hoffovi v polnem rt evil il j "Mi zmagamo!"
Starec poskoči ru 1-a-ri, kuje se mu vrujejo po vratu in obličje za-iluvoJjuo zažari. stvari čarovnik
Ib. >. viti v ii ■ .-»lu/abiiik pogfciJisklh bogov, se je zatekci k svoti lipi. da bi poto/il bogovom, da se kr-š.-an«tvo Mvi po zemlji od vseh
raji i. da }ju<kiT6 intinoiiia prestopa k novi veri, da 30 zag>uščeni •raji in svetišča, da ljudje ne prinašajo več daritev... In giej. bo-govi *o pomirjeni po njegovi prošnji, lipa je popoinonui uiešila in o kričečih kraguljih ni več duha. Zleteli so drugam na rop. Dub odnaja zadovoljen, da je je?o božjo potolažil.
II.
V lihi mirni noči jo kot bi bilo vse izumrlo. V p ?i veselo plapola ogenj, akozi okna gledajo zelene vejice in bledi mesečni žarki begajo po sobici. Ogenj zapra&keta in. nekoliko isker odleti iz smolnatega polena t^r razsvetli sobo. Sobna oprava jo kaj preprosta, i T Laka ni, miza je iz debelih desk ut klopi so neoiesa*K. Niti skorja ni biia olupljena, niti ogli odbiti. V prednjem kotu frtoji majhna omara. po stenah vidiš nekoliko barvauih črt in blizu vrat z drvmi obloženo ognjišče. Postelja stoji pok-g ognjiv-a. Preprost človek je pa* tudi z majhnim zadovoljen. I Veter je močneje zapihal Da o-|i r. e, Ogenj je i?.nova zaplapolaJ. ' ui se je posvetilo po vsej hiši. l.ahko bi videl prah na tleh ali pr.iVvine na stenah, ko bi jih kaj bilo. »SoTiitja je pričala o vzorni roki gospodinje. Vv jc v najtep- j ytu red u.
Ne daleč od ognjišča s*- premakne senea — re»ni»'i senca. Ogenj mplapola močneje in kot blisk 'razsvetli deklic j i obraz. Nato pa ugasne.
Smca vstane s svojega mesta in vrže ;«ekoliko polen na ogenj. .Jesenski večeri so navadno hladni. posebno če naletu je belkasti sneg! [ali če brije ostri sever. ! \* /arkih obnovljenega, rgnja se jv pok»/.alit deklica vitke r.sti z dolgimi kitami svetfLih la>. Jasni, modri očesi ji ol>dajajo dolge, svilnate trvpalniee pod belim, vi •#okini čelom. Dolga obleka pokriva ageno sveže, lepo telo od nežnega vratu do tal. Sue no roki sta j <*o!i, morda, da se je boljše vidola sveila naranuiica na levem ramenu.
J Ko priloži na ogenj drv, stopi k oknu ill pogleda v črno noč. Drevesa so se majala, listje se jc tipalo in mcs'v je slabotno m-til...
"Morda se danes zopet ne vrtne govori sama s seboj skrbno dekle. "Ovetano pusti Mimo. Toda •*a?*e *c ne bojim. Lahko sem brez akrbi. Iv nam ne zaide človeška noga. V tako samoto. . Kje pa ? AU oče, drugi oče!"
Cvetana se nasloni na okno ter gleda na vrt, kjer prav svojevoljno gospodari Mehtthuu
* Druge k rati s*-m sAa ob taki burji s polnima rokama bele moke ven in sifMtia dar ra-ndražoa 1 M«' luaini, a danes? Kako so more Movek motiti! Veter ni raadražen bog * ("'loveška donfflšljšja si res ustvarja najraznovretn^jše slike. Tudi jaz sem se motila, a sedaj so
mi Oi*i odprl«. Ali oče...?" I Dekliea, se vaede na stol iz neobdelanega losa, podpre glavo z desnico ter se zamisli. Misli ji begajo kakor jate ptic, kadar se selijo na jug.
<Ke ? On se ne Izpreobrne, to vem «r«>tovo, In če ee nc izpreobr-ne, kaj naj počnetn?"
I Tedaj *»i zakrije obdieje z rokama iu skoro glavno zaplaka. Prša se ji ttiočao dvigajo iu lasje se ji u*ii«4jejo na obraz.
"Ta luč, ki sem jo spotniola, je obvladala vse moje misli ter strla vero v bogove. Ta Vodnik Človeških potov, ki mi je enkrat podal roko, me bo vodil varno in me bo vedno čuval. Sveta Devica, h l*a-t*ri sem se zatekla, me bo držala v naročju in me bo varovala vsega hudega. Ne, ne morem drugače. Prejela sem sveti krat in vsa moja duša je izprenje njena, Kako • težko mi de., ko moram vse akri-j vati v «vojem srca iu vse pred i drugimi tajiti. Kolikokrat sem že
i	nt A«1n t n aam i^siaU aH
(Xod&ljwanj* ;
j	Darovana.	j
i ZGODOVINSKA POVEST IZ DOBS SLOVAK APOSTOLOV S;
sv. cnuLA ur metoda.
S	E asi L.-..	Hali
C etiki narnui Alojzij Dostal.
t?
IzSia je knjižfca:
DVE ŠAL01GR1.
Knjižiea vsebuje dre igri;
Mirujeva ženitev
in
TRIJE ŽENIM"
{»"»r stane Farno 25c.
Oni. ki nameravajo prirejati igre. naj jo hitro naroCe, ker izšla Je v onj^njoiiem StevUu.
V zalnct MB«Md tapet vsakovrstne knjige, toda od vsake le
po m ali dva ittUa in niso v rmiku Mtufflwi
Naročilom priložite denar in pošljite "na:
Sloteiie PHMistiiDg Co«fiiy
t? Con land t St, Ne« York. X. \
V	i
Cvetan a govori te besede v nezavesti. Ko se pa zave, vidi. da je veter opu^tošdl v^o sobo, ogenj je razpiiicl po ognjF^hu uprl se je v omarico in podobe bogov raz-metail na vse strani. Jdncngc so se razbile xia koščke, druge so se pri-valile Cvetani prav pod noge. Samo dedova podoba je sn-eia trdno na svojem mestu.
V teh Trenutkih je prestala C veta na grozne muke. Zdi se ji, dia stoje okoli nje vsi njeni pradedje in l:i«i če j o Perunovo maščevanje nad nevredno in nehvaležno vnukinjo. ker j:a je izdal.? hi zapu-
stila.
Cvetan a kar lahnim očem ne mere verjeti. Jc-li mogoče, da je \=e to resnica, kar se ji je v omo-lici le zdelo? Da, bila je bridka resnica. Okoli nje leže po tleh razbite podobe njenih pradedov. Kolikokrat se jim je še nedavno klanjala, ko je vzhajalo zlato solnce in ko je liahajalo zvečer za gozdove ! Kolikrat se jim je izročila
v varstvo! Kolikrat je glodala, ko jim je oče Dub darova!! Pred \sako jedjo jim je dal najboljši griži jej u ga pot eni na sjvetem ognjišču sežgal .s smolo. Do teli ho go v ji y vcepil oče ljubezen ter spoštovanje in hvaležnost. Ukazo-vat ji j^, da m' tc kipe molil J, »nora pred wuni poklekovtrii. kakor je pred njimi poklekoval on ^tii, in njegov oče m nj«. gov Jed in njegov praded... Kolikrat jo pred njimi udarjal s čelom ob Ua ter se trkal na prsa In molii pobotžne molil v C- Koliko noči je čarovnik preeul pred njimi, ko se je vselej poslavljal od njih. ko je odhajal od doma, in kadar se je povrnil, se jc zopet njim najprejc pokloniL Podobno je d^Lal vsak tujec, ki :e prišel v hišo in nedavno eel o Cvetan a sama. In :-edaj?
-Sedaj leže ti čašeeni bogovi, po tleh..Razbiti s<> Ln onečaščeni. Same črepinje! Proč je vsa cast.— proč vse spoštovanje. In vsega, te-•.'■a je kriva nehvaležna izdajali:a i'vetrna.
Duhova hči ?c zopet onesvesti, zopet si pokrije z rokami oči ter zaj.-či s tako pretresljivim glasom, da bi omočila majhni j kameni to sive.
" Kaj sem storila? Zatajila sem va.s, dragi bogovi, in sedaj ste vstali, da. ae maščujete. Da, vi majate kaznovati, mojo nehvnlež-nost, mojo nevero, kakor tudi moje izdajstvo. Bogovi očetov, branile! ji naše zemlje, naši rešitelj i! Usmiljenje! Usmilite se me, čeprav sem vas izdala, če sem tudi ■ s! vas odpadla!" C veta na zaihti.
Se enkrat se upre veter v omaro, a ded je stal kakor pribit m ni padel.
"Zopet se hočem povrniti k vam in zopet vam hočem darovati darov, samo ne kaznujte ene.'*
Cvetana nan&gloma preneha. IIoko položi na sive, kjer ji divja hud boj.
**Ne, ne, ne morem", reče napo si ..<1 odločno, "«aj sem prisegla, •i a hočem verovati samo v enega lioga. Spoštujem vas, a verovati v v;us ne morem. Vi ste narejeni iz gline, vi ste prazna senca, ne pa podoba pravega, vsemogočnega Boga. Spoštujem vas, očetje, po-udarjam še enkrat, in nič več kot spoštujem. Moje oci so se odprle in moje »ree je spoznalo ljubeEen, ki nikdar ne ugasne in ki ne zna sovražiti, ampak gleda celo v največjih sovražnikih svoje brate."
Toda kaj porode oče T Ta misel *e ji je vzbudila kar nanaglouna. Oče? Ko bi vedel, da je Cvetana kristjana, o, kako bi preklinjal svojo hčer, od hiše hi zapodi do-sedaj tako ljubljeno dete, ubil bi svojo ljubljenko. In vendar mora enkrat imdeti ss vse.
Očitajo voat si skuša pomiriti z izgovorom, da se omehča toda oče, da qprejane tudi on krst, ko
£uje enkrat onega svetega moža govorita o ljubezni, ko ae tudi njegovega srca dol akne žarek prave vere.
Ali kaj poreče razbitim bogo vom, zasramovanim dedom? Ali ne 'bo imel to naravne nesreče za alabo znamenje razjarjenih nebes, kakor ga je imela se pred malo trenutki Cvetana sama? Ali ne bo iskal vzroka, zakaj se bogovi jeze. in ko ga izve, tedaj bo morala Cvetana zatajiti to, kar razburja njeno srce, kar je pognalo v njem že precej močne korenine? . Bala se je dotakniti raizbirih kosov in zato je obsedela i^a. klopi ter gledala v kot. Ogenj na ognjišču je ugasnil, a Cvetana se no! zmeni zanj, veter je zoper pihal, a ona se ga več ne boji.	I
i V očeh se ji zasveti, kakor bi jo I prešinila srečna misol. Hitro seže v nedrije in izvleče malo v les izrezano podobieo. Pritisne jo na ustnice in zdi se ji, da se je odvalil velik kamen od njenega srca.
**Ti, sveta Devica, vlivai zdravilo v moje bolno srce. Ti si mogočnejša kot vsi ti-le bogovi. Saj si ti Mati Oonega ki so mu nebesa prestol, zemlja podnožje, vse obzorje prebivališče, zvezde ooi, solnce srce, ljubezen duša. Ti si mnogo pretrpela, ti m veliko izkusila, zato lahko celiš skeleče rasne (svoje nevredne hčere." j 1 znova pritisne podobo na ustnice. Podobo je naredila prepro-| =ta roka, pa je vendar dajaia de-ikliei več poguma, kakor brezbož-[nemu neverniku še xako umetno izdelana. podoba, £edaj se ne boji ničesar več.
Pomaknila se je bližje k ognjišču. Njeno oči so postajale težk'*: poloft'val se je je .spanec. Hotela i •je pustiti vse tako, kakor jc veter 'raismetal, da bi ne zbudila sume. : Spoštovala je v resnici te podobe, 'pa le kot dragocen spomin. Nikdar več bi ne mogla proti njim povzdigovat i svojih oči, nikdar več bi ne mogla pred njimi sklepati rok in jih moliti — bogove brez vsake inoei. Slabotni veter iih je popolnoma razdejal. Koliko večjo Tolažbo daje ve.ra v Boga, stvarnika nebes Ln zemlje.
Cvetana se zamisli in zaspi. Angeli so jo varovali. V roki drži podobo Marije Device in ustnice se pregibljejo, kakor bi šepetale gorečo molitev.
Medtem je pa čarovnik Dub
razsipal moko. da potolaži Melu-tano, pod staro lipo pa je daroval bogovom, da jih pomiri. Tako je hodil I>ub večkrat po eelo noč in ko se je zjutraj vračal k ljubljeni hčerki, ji je prinašal kako ujeto zver in gozdnih sadežev.
Xoč se je umaknilo dnevu in nr vzhodu je že kraljevala jutranja, zarja.	<
Z jutranjim svitom so je Dub1 vrnil domov. Bil je vesel, malo d& ni začel prepevati. Z dreves so padale nanj deževne kapljo, a on se jim je smejal; noga mu je večkrat podrsnila po vlažnih tleh, a 011 se je zopet zravnal pokoncu hi stopal kakor mladenič. Saj je potolažil bogove in ti so mu posriaki znamenje, da so zadovoljni.
Čarovnik je mislil, kako vesela bo njegova hčerka Cvetana, ko se zopet, k nji povrne, kako se ji razjasni obličje kakor nebesni obok po br.rni no"i. Dub je mislil na svoje ljubljeno dete.— Zgodaj je postala Cvetana sirota, izgubila je ljubljeno mater. Sedaj prebiva pri njem v gozdni koči. Veselja nima nobenega, ker živi vedno le sama ali pa v družbi njega, čmernega starea. Do vasi je daleč in vm v te kraje pride le malokdaj kako člov-ško bitje. Cvetana .je rastla tu v prosti naravi kik<»r cvetka 14 red i cvetočega vrta. Saj je pa tu okoli res vse tako lepo, tako kra-no. Dane? je pa še \se lepše, k« r je poii<^-i prišel blagodejen d* ž. Dievesa razširjajo prijeten vonj. na rastlinah se blesketajo biserne kapljiee in vsaka cvetlica se vidno veseli krasnega dne.
Pod košatimi drevesi stoji nizka
kočica. Majhna je ^icer m skoro napol podrta, zato pa stoji rta t-em lepšem kiaju. Mala okenca ovija venec zelenega bršl jana. Streha je pokrita z belini mahom. Pred hišico stoji lipa in pod lipo klop.
Cvetana se je čutila domačo le v tem kraju. Zato ni hrepenela po svetu,
| Rila jc zadovoljna v tem za • ju, pri viru nepokvarjenih krasot. Bila je kakor srna, ki je zra-stla v gozdu, kakor vijolica, ki se razevka v zatišju.
Ni se imenovala ar^stonj Cv^rf-a-na — cvetica.
Dull se ustavi pred kočo. Zadovoljno ogleduje svoj rojstni dom. Ak o ravno je vsako malenkost žo stokrat videl, vendar se mu zdi, kakor bi se bilo danes vse nanovo rp-zevetelo, nanovo ozeicnelo.
Vse se mu je dopadlo, vse g.; je vesel »lo. Le to se mu čudno zdi, da je krog hiše vse mimo, da mu no hiti naproti njegova ljubljenka. To nekaj pomeni.
Cvetana je vendar vstajala zgodaj, saj je tako rada občudovala krasno naravo.
9- opi hitreje in pogleda skofci okno. .Malo da ui padel, tako se je ustrašil. Obraz mu prebledi, nogo «e mu tresejo, z rokama se opri-:»" za steno, tla ne omahne. Lastnim očem ne moro verjeti in vendar je videl bistro kakor sokol. Zopet in zopet si napenja oči. da bi bolje videl, a še ni verjel, ni hotel verjeti. To ni mogoče, tega bi ne bil nihč*c zmožen.
(Dalje prihodnjič).
7pAIN-EXPELLER«Zr
je postal domača beseda r v*iki slovenski družini ra-di rcprekosljivesa čina pri tolikih bolečinah in n| nadlogah.
19 Setlaine rr.zm^rc «r» nas primorale, povišati ceno na Ifl .>5 in C* centov zi jrekienico. a.ko hočemo, da ostane 5 9	kakovosti in da enako učinkuje.
I'5 T$,Tri imate jr.m-fro. da staro, dobro sredstvo z isto 1.3 močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotit; z niijo I S rcR° ničvrednih ponzredb. •
IB Stnri, pravi PnTn-Pxpeller dobete te V »ritko kot je
i jj tu naslikan. Tri kupovanju pazite na sidro znamko, S fig; na besedo Loxol In na našs ime.
|m Pravi Pain-Expcll^r je dobiti v v«eh uglednih lefcar-I S na h in naravnost od na*. Steklenica za 65c. jc ko-ristneja kot pa ra 35c. ker obsega vcc kot dvakrat
toliko.	» ^^
F. AD. RICHTER & CO.
74*80 Washington Street, New York
Vestno zdravilo dela čudeže.
Trinerjeva zdravila uživajo že 30 let nenavadno zaupanje. — In to Čisto po pravici, kajti vestnost izdelovatelja dobiva zaupanje in posplošen je pri kupcih. Zdaj je bilo potreba nekoliko zvišati cene. — Mi smo se dolgo časa zoperstavljali naraščanju ccn vseh potrebščin in razpošiljanja, toda novi vojni davki so nas prisilili nekoliko zvišati '•ene. — Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil bo izprevidel, da mora indi lekarnar plačati v«e, če smo mi prisiljeni plačati več in da se temu na noben način ni mogoče izogniti. — Toda izvrstna kakovost in pristnost Trinerjevih zdravil bo v polni meri zadostila vsakega odjemalca.
TRINER-JEV IH
aitriiki Elixir grenkega visa
ima vsled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgubi bolezen l svoje izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodcu. iTrinerjev Ameriški Elixir očisti želodec in odstrani iz črev vse za-Hostale stvari ter strupene substance, ki so izvor uničujočih bacilov, uničujejo redno delovanje črev. V Trinerjevem zdravilu ni nobene TRINCR3 I kemikalije, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna zeli&a in rdeče B^no- Pri zaprtju, neprebavi, glavobolu, migreni, nervoznosti, splošni ELUQQk^v I "^belosti *er Pri posebnih želodčnih slabostih, pri premeni življenja ■žensk ali pri majnarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo pline, se bo ! ^iTTyVWlHE I vsakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila.
a	I I V vseh lekarnah.
/	\ I TRINERJEV LINIMENT
y ^iffiilwiS ^ ■ prodre vedno v pravi sedež bolezni in vsled tega je pri revmatizmu,
\ I nevralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti udov itd. njegova pomoč I j	\ 1 hitra in uspešna. Nadalje je tudi izvrstno sredstvo proti izvinjenju.
Tai«H0»0 ^	I napetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanju mišic, po kopeli neg od-
HORKE VIHO ■ strani vso utrujenost. V vseh lekarnah.
^^fcr^oS£fM miHtt I TRINER-JEV AKTlPUiUN je zelo uspesno in pomirjujoče anti-
I neptično sredstvo za splošno notranjo uporabo. Uporablja so za grg- j Ijanje, upiranje ust, izpiranje ran, uljes itd. V vseh lekarnah.
V Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom na ; mednarodnih razstavah: Zlata Svetinja — San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916.
JOSEPH TRINER,
Manufacturing Chemist^
1333-1343 S8. ASHLAND AYE.,	CHICAGO, ILL.
J. B. Payne,
gen. svetovalec žel. admnit»tracije.
Joka W. Abererombk, solicitor delavskega departmenta
I Žrtev sodnije. - I
KRIMINALNI ROMAN.	1]
PRIREDIL J. T.	ij
0	(Nadaljevanje.)
—	Gospod	— jc rekel — kaj ne, da po/nate Johna Mow-
bra va že iz njegovih rnla lastnih 1-Jt * — Kak*en je njegov značaj! Kako jra vi sodite?
—	On .je dobrega značaja.
—	On je el*e>anten, poštenjak in častivreden človek 1
—	Da
—	Ali j« *oher kmetovalee. ali je dobev pospod.ir svojim nsfuž
henoem ?
—	Da, vse to lahko prirrditn — V r.oHmem ©žiru mu ni ničesar očitati. *
—	A!- Ti ste nič začudili, ko ste aliiali, da so ga aretirali:
- t. k ia' v «iojeus življenju nisem bil tako presenečen.
—	A i ti Mil-lili, da ho »voje proJnje napram Trinkalhi Kdaj dejanski izvedel t
-- Niti na »man j ne. — Potihem sem mu vedno .smejal. — njeffove rm/nj^ -om smatral za prazne besede :n j:"n še sedaj smatram.
—	f >a >laj smatra njegove grožnje za prame bc-iedc — jc ponovil dr. »If zrn bee ter prtkfmal T>oTOTnikom in sedel.
Inji. prrč.-? y bila v veiikem nasprotju s prvo. — To je bii •- kpl-č človek, .-iaho oVK'en. rdečega obrata in okornih kretenj.
P: se jc Luka Joy • t je b'' u^usfoen pri najemniku West-lak*. —
K j« , r>r 13. noveremra	a iiK-m«, jc vidol gospoda
Trb^a.ir in rro*po«ia .Ucw bray a i:i preio mostu. Videl je tudi na-taačno, kako zavila po stezi ob bregu, liila je mesečna noč, sa-»no nad reko e b::a mala meglica. Oba gospoda je prav dobro pozna!
a y b'l oddaljen od* njih komaj dvesto korakov.
—	Samo » i trenutek. »o>pod Joy — ga je prekiaiil dr. fi07ubee. A; »h-co prisežete, da »e vam ni vse skuepaj sanjalo?
Da, . lahko prinesem. — -Jaz sem natančno videl.
\ r — ga je zavrnil aivokat in od4timai z glavo. — V sn-«ečini. da bi videli tako «tatan«*'io. — Meni se juii, da vns je megla ui&lo /motila.
—Ne, nič me ni zmotila. — Oba sera natančno vldeL
—	NoT dobro. — Bilo je torej presvetli, -la bi se- magij motiti. L »ko je bil oblečei gospod Trinkai!*
—	V dolg zapet pla*č.
—	Id njegov klobuk.
—	Imel je nizek mehak klobuk.
—	Kako pa gospod Mowbray!
—	On je bi! v jahalni obleki. — Jaz sem jra Se veiSkrat videl v nji.
—	Kakšen klobuk je imel?
—	Tega se pa ne spominjan več.
—	Le napnite svoje mo?gatie, gos;k 1 Jov in o^Eke mi Mow. bra.vev klobuk. EaM,
—	Tega pa ne morem.
—	AH je imel kako pero m Klobukom * — je vprašal dr. CJa-7 a bee čisto nedolžno.
—	Pero ? — Ne, -peresa pa ni imel. — Z a* a j bi imel pero -za klobučkom?
—	Da, zakaj ! — je ponovil v« -kat smeje. — To bi tudi jaz rad vedel. — Vseeno pa ne morete preseči, da ni imel peresa za klobn kom T v
—	Lahke prisežem, da ga ni imel.
—	To sem si mislit. — Ce pa tako zagotovo veste, da ni ime? nobenega peresa, marate tudi vedeti, kakšen klobuk je imel?
—- Ne, *ega pa ne vem.
—	Rad vam vrjamom — je prikimal advokat. — Vi »e opominjate, kako rfs bii* pv^xxla obiečena, spominjate se, kakšen klobuk Je imel Trinkal. prav dobro veMe, da ni imel gospod Mowbray za klobukom peresa, ne morete pa opisati klobuka. — Ali ni tako?
—	Mowbrayeve obleke se spominja, njegovega klobuka pa ne t— je prikimal dr. Gax&bee porotnikom. ,
—	Da, tako je.
—	Saj ite bili samo malo oddaljeni od obeh gospodov, kaj ©e1 r— j« vprašal pričo.
w D«, par metrov. ... _
—	Ali «ta s« gospoda pogovarjala?
—	Taca f>* nisem mogel slišati.
No vendar ate morali kaj slišati. — Ali ne morete priseči?
" T
f	• M* . 'v * > -.	*	.
SLOV, DELAVSKA ffl^l PODPORNA ZVEZA
«'» ovtjvcia Je avgusta ^BmeP^ j lakorporiroaa 22. aptfa 1909
IMI.	V dHbm^ P«»n
Sedež: Conemaugh, Pa.
tlUVM 11UMD:
PrMardrlk: IT AN rR'^TOR, 1006 Norwood R*d, CJeveJanA, OLJ o. Pod predhodnik: JORIP 7«>RK»> R. T. D. 2. R^t 112, West Newta®, Pa. OkivKl tajnik: E LAŽ NOVAK. 20 Main Strmet •	Pa.
1.	Pum. taj-vA.: FRANK PAVLOVi'14*. 20 M*ln Sfr.fi, ConejnangU, P«.
2.	Pan. tajnik: ANDRi1 VIDftICH. lal Main fU/e^. Cooemaugb. Pa. lUajogaik: JOSir ?FU- ti5u2 Hc Cislr Ave^ Cleveiaad, Oblo.
Poa.	ANTON HOfTVAll. R. P. D. Rov 1*7. RrMpsport.
Ohio.
NAOŽARNl ODBOR:
PrertsMatt Ri^tor ^n; josir PCTKRNFJU Rm »5. WHIoek, Pa.
1. BaA£.rfilk: NI KOL JU	T. 1 Grob Bt, Nnmrty BUt, N. S. Ptrt»-
tmrsk P«.
1 nn«lst»n*tl: ITAV r.RO&PTJ. RKi T. l.TTtn St.. CV^tn*. OMa
POCtOTNI OMtOB:
PrwdMdoU. porot.	: MARTI V ORRRŽAN. Rot 72. Ca*t Mtacral.
1. porticsik : rRANC TERnp^lC. R. T. Ih Z, Do-c 14«. Pert ?mttH. Ark.
*.	n«>j i#R, So. 14th St,	Ill
__________VRHOVNI 7!>B\\MR:
Dr. 70SIP T Olt iHFK. T. Ofcto St, Plttstnnrtt. Pa
I RAIINO MAŠILO;
-GI^AS NARODA**. K f ortiandt SL-V.~t. N. w V.irk «ty.
(Vajena drnftra. radroma njih rradntki. ro ii5j™inr» proKoni, polljati w d.-{»!««» i.'irarnovt i>fi Kiarttet;o tajaika lo nikogar dracpga. Denar naj ar i>o*lJe eUino pounn. Pcrttnlr^ r.^preienih. aH RarK'nih deoarnUi uljuLic, nikakor pa no pot um nrlraiaih Č«Lc>v. Nmznif« naj M naslos Ijajo: RlaS Novak. CocMHnaa»di Depmdt Bank. Conemaugh. Pa.. In fak»> rnylovljfn^ r«11''j®jo r mes.^čnlin poro^Uom na naakiv gl. tajnika.
V *lu£ajn, da opatdj«t rtruStvenl tajniki pri por<i5Uili glavnrga tajnika kak« pomanjkljlTOKti. naj to rwjudoma razranljo nradn jrlnmega tajnika, da ae r prihodnje popravi.
Posebno n^aian|lp. I
Ali ^ate ^ ^^^^^^^^^^ ^
—ia&am ta	J	K I	**
j »tata ptjuta. . '	J	w^1 N?*S!aJta |
} bivata« Maanl M.	Xif WtP^^B^M \\ edlaiaria Ja narav |
ZA SIM.N X-tARK0V SE RAN ZA PREISKAVO »ZDRAVLJENJE
A KO STE BOLNI.
Milla UMt ta umi aa —tanko pretakati taa flpMlaltata; kam fcoin • !	■ Vmšo KtM Mm ta tko mor*t* oadrnvaO. Ttjqui napak ta tifcg >1«, i
, m poatedk* wtM pntatava ta nfttdk ne tod. katarfk m portvlaja v Tmkmm mm i
aata.	ntaOCal mtro*, katar* Ja nabral a vaafc fleUnr avata, tvorijo mjpopol j
: mJM la tiaJtaiMM urad p tata anala Tekaj morata naj«! tano«a *«^"dttrlk atrolav I
j a doaetajo aro] namen, ko vaa drago al ve« rmanilii J« ....... taka je Tkta i
aoieaftc: aka idnntk najde, dn Je ondraTUiea. aa bodata prenvUSaM. kakor Min Vaa prteoe adraritl. da ata na potu DoOtanJa la atataaaa adravja. MiaenSk ne mam
1	**«C» 1«*» • prtatataaesa denarja, ake otata ineipll pnrnla— papike Htaiafi \ - »r *)•■ m povejte mu arojn botau privatna ta rmmr
DOCTOR COWDRICK, Specialist	i
, «047 Xaat tth Strpat 4th Floor Batw. EneUd Jk Praapaat^ daraluiC 0 '
2	IMI «e tai-im KlM	«• a —Ilir ta aedeilea e« ML e* a
— onadva sta ravno avila nn rrezo. ko sem jaz stof-Il naj
■awr.
Hm, to je pa res eu«:no. vtidno — ie jo nasmehnil dr. f5ft , rabfe. — Niti njunih obrazov Di videl, niti govoriti ju ni slikaj. —j Ej. £G-pod -Joy. ali labko prisežete, <ia ste si to lepo zgodbo sami ia mislili" — D^ je vse to le plod vaše bujne domišljije? — Le premi-j -lite dobro, kaj bo4te odgovorili in premislite, kake posledice ;mn' kriva price««.
—	Kar sem rekel, je eista resnioa — je vztrajal Jov. — sem; ju videl Ln ne morem reei, da ju nisem.
—	Vi ste bili preeej v slu/oi e<>spoda Mowbrava?
—	Da.	*	. j
—	Ob svetem Mihaelu vas je pa oJpustil iz službe, "ker ste bili] večkrat pijani in ste v pijanosti pretepali svojo ženo.
Jov je molče sklonil ^lavo, ko je slišal to očitanje.
—	No, naj bo dovolj o tem — je nadaljeval dr. Gazabee. — Kdor molči, ta pritrjuje, kaj ne da? — Ali ste bili 11. novembra zvečer zopet pijani!
—	Ne, bil sem popolnoma trezen.
—	Moj predgovornik — se je vmešal v pogovor prvi državni praydnik — vas je vprašal. Če str bili odpuščeni iz Mowbrayeve slu-
? — Saj vam zdaj najemnik Westlake menda ravno tak- dobro plača kot \ as je vaš prejšnji gospodar ? Joy je prikimal.
—	Torej ste bili ono noč popolnoma trezni? — Koliko ste iz-! prli? —
1 i
—	Samo dve časi piva.
—	Ali gojite do obtoženca kako jezo?
—	Ne. — Jaz som govoril samo resnico.
Mercy Jov, žena prejšnjega, je popolnoma pritrdila pričanju ->voje^a moža. — Tudi ona je rekla, da se ne spominja več, kak&ni klobuk je imel gospod Mowbrey. Spoznala je samo po jahalni bleki, v kateri ga je večkrat videla.
I>r. Gaza^et jo je hotel na vse načine pripraviti do te^a, da bi se kaj zagovorila, pa ft mu ni posrečilo.
Izjavila jp ^rao, da se zelo boji svojega moža in da se mu noče zameriti. — Nasprotno je pa zatrdila, da je bil gospod Mowbray vemo zelo prijazen in j o. še eelo po onem času, ko j*1 bil odpustil nje-ut-jja moža iz službe.
Nudila se je le edina možnost, namreč dokazati, <ia se je vrnil orj^ga večera gospod Mowbray še pred deveto uro domov.
Prvi hlapec Ellis in njegov pomagač Warkins izjavila, da sta *"7šla Iz hleva ob osmih zvečer.
Joseclyne, stari oskrbnik 2Janningford House je rekel, da je ;;uhinja tako zelo oddaljena od hlevov, da ni mogoče slišati do tja konjskega peketanja. Gospod je iiuel zelo čudne navade. Včasih je ;x>noči odhaja-, pa .>e je proti jutra vrnil. — Sprvn <no se vsi Temu čudili, pozneje se pa a'- nihče več brigal zato.
Zaslišali so še več drugih hlapcev in deklet. — Pri križnem zapisovanja se je posree dr. Gazabee dognati, da je obtoženec ostajal ponoči zunaj že p?r mea^ev. predno sta se biia sprla s Trinkal-!oir. —
Po tem zaslišanju je prekinil predsednik sodišča za kratek čas zasedanje.
CENIK KNJIG t
katero ima v zalogi	'
SLO VENI C PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt St^	Now York, N. V i
POUČNE SNAGE:
J Ahnov aem£ko-anfcl. tolmaC veean F-Jtoj Hitri račun ar tnemSko-angi.)
vuaan	- .50
Poljedelstvo	— JKl
Sadjereja t pogovor h	f—-2f5
ScUimiiffov nemSko-slov. slovar $L20
ZABAVNE IN BAZNE DBCGI KNJIGE:
' Hipnotlzeoa	^S |
j Doli z oražjem	—JS0
jl»vf zaioigri: "Carlijeva ženite v" j in -Trije ženini	—.23
Mesija 2 zvezka	»—.60
Pod Sobota SL Večera lee	—JM
PostreZba bolnikom	i—.50
{KocUalaa demokracija	F-JO
Trtna oŠ in trtoreja	f-JB0
iCmna živinoreja	—JO
; Veliki riorensko-aoslečkl tolmač $2.00 Trojka	—JO
Vujua na Ralkaan 13 zvem. -tiO • Zsodorina c. kr. pe^polka fit IT	f
! a aHkaml	f-JB
j Poleg tu naverenlb knjig Imamo , al idra zvevka.
Življenje ixa .•»viftrlj^kem dvoru
ali Mnrt ct-arjevu-a Kudoif*	p—.78
RAZGLEDNICE:
Sewyor&ke, božifee, velikonočne in novoletne komad po	—jjg dneat	f—.25 klbum mesta New Torte a krasnimi slikami	f—£o
ZEMIjJEVIDI:
ivstro-Italijanska vojna mapa	—JŽS
krstro-ogrskL veliki vezan	—JS0
CJett svet mali	--.10 Seli svet veliki
Evrope vezan	j—JSO
Cojna sten£ka mapa	$3J00
fojni atlas	i—J8 Bemljovldl: .Ma„ Ariz, Colo,
Cnl. itd. po	f-M
Edruienib drfav man	—.10
Bdrnženib drtav veliki	f—M
Sdruienlb drŽav ateuaiB mapa,
na drugI stran! pa eatt m	fBJt
>a Se nekaj raanorntalh Maor	p»«
—m »mit, mu ¥ piiwiai
r
MOŠKE BOLEZNI IS,®
I	______Dr. Koler najstarejši »loven-
V	/st*i£3Sfc&mmk	špecijalist v Pitta-f	burghu, k! ima 28-lttno sknš-I	\	njo v zdravljenju vaeh moiklh
t	SjiaRjSjEgfc'. Hydrocele ali kilo zdravim
t	Sfl\ ▼ 30 nrab in bres operacije.	\
I	ilK^M^V' Vr Bolezni mehurja radi kate-	<
I	J rib nastanejo bolezni v križu in	(
A	T hrbtu in ostale bolezni te vrste	j
§	zdravim z gotovostjo.	]
{	Iw ^-^^p^ REVMATIZEM, TRGANJE,
I	I ZASTRUPLJEN JE KRVI, BO-	j
i	LEČINE. OTEKLINE, ŠKRO-	!
I	YLE m DRUGE KOŽNE BO-	i
i	< ^EZNI, ki nastanejo radi ne.	;
*	\ \ ^ liste krvi, ozdravim v kratkem
V	'	času, da ni potrebno ležati Jas	| i I	Slovenski idnmdk. rabim 606 ln 904 za krvne bo-
I	lesni
I Uradna« mre: Vsak dan od 9. ure sjntraj do 8. are t svečer; r petkih od 9. sjntraj do 5. popoldne; ob nedeljah od ! 9 9. sjntraj do 2. popoldne.
f Dr. KOLER, 638 PENN. AVE.,
|	PITTSBURGH, PA.
IVeEki vojni atlas I
▼ojsknjofih se erropskih drža? in pa ko. | kwijskih posestev vseh velesil 1
CEHA SAMO 25 CENTOV.	|
STENSKO MAPO CELE EVROPE |3.00.	1
VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRAfel ZE- 2 DIN JENE DR2AVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, 9 CENA $3.00.	8
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL. $ MAGIJE S MEJO AVBTRO OGRSKE Z ITALIJO. — f GENA JE 39 CENTOV.	9
NaroČOa is denar pošljite no:	^ 2
Sknrenic Pnblishmg Company S
aSOortkndtStrwk,	New York, N. Y. I
Dfj.0RENZ. I
Iperiauat mita m y |
pomI?^ afnTofeiar'y^ pat E
Mn i.	de 1 pepai. i
V MMJort	1. papa^ 1
MrtaXoNM.Ldta I
K
POZOR, SLOVENKE!
Potrebujem dobro, pridno ji pošteno služkinjo ozir^na pr-«rspo-dinjo Slovenko; pla<!r dobi-n. Imam i>er otrok, fnrtkov. trij*^ hr,. dijo v Aolo in dva no j«r. imam svoje lastno prijetno domovanje. V slučaju potrebe pobijem denar za vožnjo. Drusre podrobnosti se domenimo pisraeuim potom. Torej. katero veseli, naj mi nemudoma piše na spodaj navedeni nn-slov.
Tom potom odgoT.—irjain na vei pi^em, katera sem prejel zadnji ^a^ od nekdanjih prijaTcljerv iti 1 znancev, kateri me vprašajo,
•	sem pran ter kdaj in lye sem ro-
•	jen. Rojen sem leta 1371* v fari sr. 1 .Jur p«>d Kumom na Dolenjskem. l v Amerik^ sem prišel 7 dniž?no
leta 1901.
> pozdravom
•	i	Martin Klu.-er.-tek.
I! D. 7. Box 21. Johnstivvn. Pa.
Nasi zastopniki,
.ikateri so poohlaSijem pobirati naro$ nino za dnevnik "Glas Xarorla". Naro? j nlna zh "Glas Jfaroda" Je: za. celo let« $3-50, s» pol leta $2.00 Id za četrt leta i pa $1.00. Vsak aastopnlk izda potrlll« j za svoto, tatero je prejel ln jih roja i kom priporočamo.
San Francisco, CaL: Jakob LovSin J Denver, Colo.: Louis AndolSek la
Frank Škrabec. "l Leadville, Colo.: John Hočevar. » Pueblo, Colo.: Peter Cull«, Johi> ) Germ, Brank Janesb In A. Eochevar 1 Salida, Colo, in aiiollca: I.oul» CosteUo. Soc-erset, Colo.: Math. Kernely. Clinton, Ind.: Lambert Dolskar. Indianapolis. Ind.: AloU Redman Aurora, BL: Jernej B. Verbič. ; Chicago, 111.: Jos. Bostlč, Jos. Bllsl ' ln Frank Jurjovec.
Joliet, HI.: Frank Bamblcb, Frani , J-anricli In John ZaleteL j La SaUe. III.: Matija Komp. i Uvincaton, IIL: Mih. Clrar Maacoatah, III.: Fr. Aueustln Noeomis, 111. In okolica: Matt. ' Galahek.
> da 0. izvedela rr. naslov ANE PIRN aT, doma iz Zaverke pr! P»oro\-tiiei. Pred 14. leti sva skupaj dospeli v Cleveland, Ohio. Javedfti.' sem, dn ro nahaja nekje \ okolji Pittsburgfaa. Pa., aii pa r West Virginiji. Prosim, čc ^do ve za nje^i naslov, da mi blagovcli naznaniti , a3i in j ^ pa sama javi svoji prijateljici: Magdalena Anžlovar, 6111 St. Clair J> ve., Cleveland, Ohio.
FARMA NA PRODAJ.
.ikrov dobre zemlje v sredini ilorenske naselbine na Willardu, r.krov je iz-všeenih ter s posejanih, ostalo je l^p
zr. '.-i. 1 afcre je orajie zemlje. Na| "a mi je ^e gospo'inrsko poslor»-ie r fi t'f>rem stanu. Ako katerega res*-'-;, naj pise po podrolmosti. V'z-ok prodaje je bolezen
Joseph Trie. FV v	• AViilard. \Vis.
(7-8-5)
POZOR, ROJAKI'
I»ad f>! dobil sledeče knjige: VVInneto«, fldeci Omtlemau, tri zvezke. S-herloek HoIm<.^s vseh dc*-■iez .r\-eikov ter vse zvezke Beračeva skrivnost. Kdor ima katere iz-tned teh knjig, naj mi pove ceno, a: I pa da za posojilo I>od gotovo odškodnino. J\az jamčim, da jih ae bom pokvaril.
Obenem bi pa rad izvedel za na slov svojih prijatelieo FRANKA in JOHNA VOZEL. Če kdo izmed rojakov ve za uju naslov, naj sja mi naznani, m kaa- iuu bom zelo hvaleien, ako pa sama eitota ui.i mi pišeta.
Joe Oblak-, Box 322,	Rlassford. Ind
(7-0—3)
Ljudje so ae *brali * ve^je in manjSe atopine ter začeli rax-previjati, kako eo bo obravra>?a iztokla. — Lahko se reče, da je Ma večina na strani obtoženca.
— L»e počakajte — je rekel nek možak iz Lancastra, ki je bil preproean o Mowbrayevi nedolžnosti, — le počakajte, da bo enkrat Gazab°e izpregovoril. — On še ni ra?krilil svojih peroti. Boste vi-deii, da ho tako raztrgal polieaje in zdravnike, da jih lastne matere ne bodo poznale. — Pa tudi Luka Joy ga ne bo tako hitro pozabil. Le ran." počakajte. — Ti še niste slišali mojstra ^azabf-e.
(Dalje prihodnjič).
MOŠKI.
Ako trpite na slabih živcih, osla ta. losrl. iigubljenju živahnosti in ener glje. Želodčnih in ledičnih bolozniL. splošni slabosti, potenja ponoči aH kaj drugem. Potem naša najnovejša iznajdba JITITO TABLETE, narej^ ne iz najboljših, čistih zdravilnih bhij ki rastejo ve vseh krajih sveta, dal« vam bodo hitro in gotovo pomoč. Pošljite 1 dolar 7-a eno aU 5 dolarjev za Sest ^kaielj. Ako želite zararovaro potem po&ljirf* 10 pv»ntor več. VnsTor:
JITITO LABORATORY.
Soiuh f lili Branch :>, Piti^burRh. Pa.
Opomba. Radi vam pošljemo na za-htovo vzorec in narodllno knjižico.
North Chicago, IIL in okolica: Anton Kohal In Math. Osrln. So. Chicago, m.: Frank Cerne. Springfield. IIL: Matija Barborlč. Warikejran. IIL in okolica: Matu. i Ozrin In Frank Petkovfek.
Cherokee, Ivans.: Frank Režldlk. Franklin. Kju«». fn okolica: Frank r.e*kovi<\
Kun-v, Cii.v. Kan«.: Geo. Bajnk In Peter SefcnelJer. Rln*o. Kan«.: Mike Pencil. > KitzmiUcr, Md. in okolica: Frank Vc-iopi ree. Baltic. Mlclt.: M. D. IJkovtrh. Calumet, ^Bcb. in okoliea: M. F Kobe, Martin Rade ln Pavel Shalta.
Chi&holm, Minn.: Frank Oovfe, Jak. Petricb.
Ely. Minn, in okolica: Ivnn Gouže, los. J. Peshel, Anton Poljanec in Loula M. Pem?ek.
Evelcth, Minn.: Ixjuls Gov35e ln JurtJ Kltze.
Gilbert, Minn. In okolica: L. Vei»l. Hibbin?, Minn.: Ivan PouSe. Virginia, Minn.: Frank Hrovathh St. Li.ula, Mo.: Mike Grabrlan. Klein, Mint.: Gregor Zobec, j Great Falls, Mont.: Math. Urih. Roundup, T'ont.: Tomaš Paulln, Little Falls, N. Y.: Frank Gregorka. Barberton. O. in okolica: Math. Govanda, N. Y.: Karl RteralSa. , Kramar.	_
Bridgeport, O.: Michael Koferar. Collinwood, O.: Math. Slapnik. Cleveland. O.: Frank Pak.«er. Jak«^b r>el>evc, Chas. Karllnger, Frank Meb in Jakob Resolk
Lorain. O. in okolica: Loula Balant >n J. KumSe. » Niles, O.: Fnuik KogovSek. Youngstown, O.: Anton Kike!J. Oregon City, Oreg.: M. Justin ln J. Misley.
Allegheny, Pa.: M. Klarich. Ambridge, Pa.: Frank Jakie. Besemer, Pa.: I/ouls Hribar. Broughton. Pa. In okolica: Anton
fpavec.
Burdine, Pa. la okolica: John
OemSar.
Canonsborg. Pa.: John Koklleh. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Vld RovanSek.
Claridge. Pa.: Anton Jerina In Ant. Kozoglov.
Export. Pa.: Loul? SupanflC. Forest City, Pa. Mat. Kamin ln Fr. Leben.
FarelL Pa.: Anton Valentin«?. Grcenabnrg. Pa. In okolica: Frank Novak.
l Hostetter, Pa. Id okolica: Frank Tordan.	,
Imperial, Pa.: VaL Peternel, box 17^ Johnstown, Pa.: Fprnk Gabrenja la John Polane.
Luzerne, Pa. In okolica: Antoa Osolnlk.
Manor, Pa. in okoUea: Fr. Demšar. Moon Rim, Pa.: Frank Maček in Fr. Podmll£ek. Pittsburgh, Pa. hi okoliea: U. R.
Jakobicb, Z. Jakshe, Klarich Mat^ L Magister.
Realng. Pa. In okolica: Fr. flpehar. Sooth Bethlehem, Penna.: Jemt J
KoprivSek. Steeltoti, Pa.: Anton Hren. Turtle Creek, Pa. In okolica: Frank
Schifrer.
Went. Notion. Pa: JomIji Jovan. Willoek, Pa.: J. Peternel. Murray, Ctah in okoliea: J. KanteUC, Black Diamond, Wa«h.: G. J. p,v renta.
Davia, W. Fa. In okillca: John Brorich In John TavielJ.
Thomas, W. Va. In okoika: a. Koreneban.
Milwaukee, Wli.: Andrew Fon in Josip Tratnik.
Sheboygan, Wis.: Anton He, J<>bn Stampfel In H. Svetlin.
West Allis, Wis.: Anton DemSur la Frank Skok.
Bock Sprtega, Wyo.: Frank Fortuna, A. Justin ln Valentin Marcdna.