Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 6.
V Ljubljani, dne 4. julija 1932
XII. leto
GLASILO UDR. VOJNIH INVALIDOV KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
OBLASTNEGA ODBORA V LUBUANI
List izbaja vsakega 25. v mesecu. Posame*-na številka 1 Din. — Naročnina mesečno 1 Din. Rokopisi se ne vračajo Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo. — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani. — Št. Peterska vojašnica. Telefon štev. 5040
Poročilo o kongresu
Po dolgem prestanku vsled komi- | sarijata, se je vršil letos o pravoslavnih Binkoštih zopet redni invalidski kongres, ki je bil z ozirom na današnje organizacijsko stanje, še bolj pa z ozirom na slab položaj vojnih žrtev zelo potreben. Priprave zanj so bile dobre in smotrene in izbran mu je bil obširen ter, taktični delokrog, predvsem radi naših edinstvenih izrazov o današnjem položaju in stanju.
Marca meseca letos je bil v Beogradu izredni kongres, ki ga je sklical uradni komisar pri našem udruženju in kakor smo poročali, je napravil zopet prvo pot k neomejenemu funkcijoniranju naše središne uprave in udruženja sploh.
Po kongresu ni bil celokupni sredi-šni odbor potrjen, tako da je morala delovati le petorica s predsednikom1, zato jo je bilo treba izpopolniti; glavna potreba pa je bila, da nov Središni odbor ter celokupno udruženje dobi nove smernice k nadaljnemu prepotrebnemu delu za naše vprašanje.
Naš Oblastni odbor so zastopali, in sicer kot člana širšega središnega odbora tov. Štefe in Tomc, iz banovine pa tov. Metlika, Mrmaljevič, Rus in Geč, poleg njih pa je bilo še par privatnih udeležencev.
Kongres se je vršil v dneh od 17. do 22. junija t. 1. v Beogradu, z njim pa so bile združene še nekatere druge prireditve, o katerih hočemo tudi na kratko poročati. Naše delegate je pričakoval na kolodvoru v Beogradu rediteljski odsek, pa tudi sam predsednik tov. Nedič, ki so jih prav prisrčno sprejeli.
Najprej se je vršila plenarna seja širšega Središnega odbora in sicer dne 17. junija t. 1. ob 18. uri v dvorani fonda sv. Djordja.
Člani Širšega odbora so bili zbrani skoro polnoštevilno. Navzoč je bil tudi ministrski odposlanec pri Sred. odboru, general v p., g. Joksim Gajič. Po otvoritvi, želeč mnogo uspešnega dela v vseh kongresnih dnevih, je imel predsednik Sred. odbora, tov. Nedič kratek nagovor, v katerem je naglašal, da^ smo imeli zelo težke neprilike v udruženju, ki smo ga tako lepo predvideli že pred 14 leti. Le v nekaj dneh, kar je mogel delati od zadnjega izrednega kongresa nov, toda okrnjeni Sred. odbor, je poskušal storiti kolikor je mogel. Prejel je le okoli 150.000 Din, kar je z ozirom na vsestranske pogoje in potrebe zelo malo. Pred leti započeto zadrugarstvo je pri dosedanjem postopanju pokazalo neuspeh, ker se ni smotreno delovalo. Od skupne glavnice 1 miljon in pol, ima Središna zadruga terjati od oblastnih še nad pol milijona, ki jih sedanji Sred. odbor poizkuša iztirjati. Smoter je pokazalo le par oblastnih zadrug, ki so vrnile dolg deloma, med njimi pa popolnoma le ljubljanska.
Predvidena je zgradba primernega fZ1 a v Beogradu za potujoče invalide,
] se anes nimajo kam zatekati. Ob-ju ,je/1a ie to Pomoč ministrstva, iz sredstev podpor, mesto da postaja vsak dan po sto^ljudi prec] vratj y mjnjstr_ stvu, proseč pomoči.
Na inicijativo tega Sred. odbora je dal g. minister soc. pol. tudi definitivno obljubo, da se prične še letos graditi ’nvalidski dom v Beogradu iz tozadev-nih> že starih naloženih fondov in sicer za invalide cele Jugoslavije.
Poročal je tudi nekoliko o stanju obeh zadužbin (zapuščin), investicij-
Ta številka se je morala zakasniti vsled kongresa. — v tem mesecu izide še ena.
______	UREDNIŠTVO. ^
skem posojilu in o akcijah invalidske zadruge A. D. Pojasnil je, da bi bilo treba preurediti in na novo vpeljati knjigovodstvo, ker obstoja mnogo postavk v knjigah, ki ne bodo nikdar več efektivne, pa so vendar danes še vpo-števane tako, da bo izgleda! skupni efekt popolnoma drugače kot pa se danes kaže. Na ta način je menda izgledalo tuđi pretirano vse ono, kar se je predstavljalo in prikazovalo po raznih predidočih revizijah.
V pisarni je bilo dosedanje delo otež-kočeno, ker manjka mnogo aktov in nekateri sploh niso bili fascikulirani.
Pri debati o poročilu in delovanju se je oglasilo več odbornikov Širšega odbora.
Tov. Kohn iz Sarajeva je izražal, kako nesebično in vztrajno delo je pokazal ta odbor v teku kratkega svojega delovanja in prinesel dosti lepih rezultatov.
Poudaril je, da niti prej, niti od ko-misarstev ni videti nobenih zaključkov, bilanc, in nihče ni uredil dubiose.
Uredi naj se knjigovodstvo in vse drugo.
Tov. Pavlovič iz Kraševca je rekel, da je čul od nekoga, da je invalidsko vprašanje politično vprašanje. Tako je videti, da se res z nami postopa. Mi smo dali kri in nam je država nad vse in tudi dovolj dokazujemo,' da ji nismo za nobeno ceno protivniki. Zato apelira na ministrovega zastopnika, generala g. Gajiča, da to uvidi in na merodajnem mestu tolmači. Kako se izkorišča pomoč? V nekih srezih že po 9 mesecev niso dobili invalidnine. Tudi je pojasnjeval nekaj o ortopedskem zavodu in da bi bilo treba zdravstvene zadruge prideliti Oblastnim odborom, ker so baš za invalide velike važnosti.
Nadalje je smatral, da se poročilo glede zadrugarstva tangira največ njega, ker njihova zadruga dolguje okoli 90.000 Din. Razlagal je, kako malo zaleže dobljena svota za obče potrebe, gospodarske vpostavitve invalidov in kako težko isti vračajo, zato ni čuda, da nastanejo take terjatve. Končno je apeliral na ukinitev komisarstva nad udruženjem.
Tov. Jurišič iz Splita je pohvalil odlično delo sedanjega Sred. odbora, želeč, da bi nas še dolgo predstavljal. Govoril je tudi o dobri kvaliteti tiska, ki ga sedaj predstavlja Ratni invalid, končno pa je izjavljal, da mora udruženje imeti samo prave vojne invalide, ki so se res borili in ne reduciranih, med katerimi je dokazano, da je mnogo simulantov, ali pa da so se sami pohabili. Na ogorčene protiugovore nekaterih (med njimi tudi slovenskih delegatov) je trdil, da je v Dalmaciji dosti takih slučajev, drugi pa so za svoje kraje zanikali talke konštatacije.
Tov. Petrovič iz Zagreba je rekel: Ker je tov. Nedič izjavil, da vsi novoizvoljeni tovariši delajo, se nam to do-pade in daje jamstvo za lepe uspehe. Čemu hočemo potem veliko debatirati o preteklosti. To delo moramo pohvaliti. -
Tov. Štele: Čuditi se moramo vsem, pred vsem pa tov. Nediču, da so mogli v takih razmerah vztrajati in v tem času toliko storiti. Uverjeni naj bodo, da imajo za seboj močne vrste, zato naj nadalje vztrajajo, da bodo vse naše krivice poravnane. Po 15 letih nacijo-nalnega smotrenega in težkega delovanja, se nas od gotovih strani smatra kot protidržavne. Mi vodimo upravičeno socijalno borbo in ne zahtevamo ničesar, kar se nam ne more dati.
Tov Knežević je predlagal, da se | odobri poročilo ožjega odbora.
Tov. Baltič je vprašal še nekaj radi I zadužbin, vendar pa bo poročilo sledilo še na predkonferenci.
Tov. Štele je predlagal, da izrazi širši odbor ožjemu pohvalo in naj se to tudj predlaga kongresu, kar je bilo soglasno sprejeto.
Tov, Nedič je prečital končno še osnovo pripravljenih resolucij, na kar je bila seja zaključena.
Kongres se je nato delil v predkon-ferenco, ki je imela namen interno natančno predelati cel dnevni red za glavni kongres, ki je predstavljal svečano zborovanje kot manifestacijo pred javnostjo.
Predkonferenca se je začela dne 18. junija t. 1. ob 10. uri v dvorani fonda sv. Djordja. Predstavniki še niso bili navzoči in tudi ni bilo ministrskega odposlanca pri Sred. odboru, g. generala Gajiča.
Predsednik tov. Nedič je otvoril predkonferenco, želeč veliko sreče in da nam je kot bivšim bojevnikom dolžnost pozdraviti preminule borce za naše osvobojenje, predvsem blagopo-kojnega kralja Petra, vojvode Putnika, Mišiča in Stepanoviča (močni Živio-klici), dalje vse dobrotvore, in vse umrle borce ter člane našega udruženja. (Navzoči so vstali.) Spomniti se moramo onega, ki nas je pripeljal pod skupno streho, to je Nj. Vel. našega kralja Aleksandra 1. (gromki Živio-klici).
Predlagal je, da se kongres konstituira.
Tov. Kohn je izjavil, da naj bo z ozirom na kratko dobo dosedanjega vodstva, za katero je podal tako lepe uspehe predsednik kongresa, kar sam tov. Nedič. Sprejeto je bilo z aklamira-njem. Predlagal je tudi, da se na predkonferenci prinese vsa kritika in pripravijo stvarni referati za glavni kongres, na katerem morajo biti izbrani stvarni in premišljeni govorniki pred zunanjo javnostjo.
Tov. Perič iz Mostara je ugovarjal, da ne bi lahko na glavnem kongresu pred javnostjo povedal vsak svoje življenjske težkoče, sicer se on ne udeleži.
Tov. Nedič je pojasnil, da se ne misli na kak pritisk in kar bo sprejeto, bo vse prineseno. Treba pa je, da bo glavni kongres jedrnat in izbran, da se ne bo zavlačeval pred domačimi in tujimi predstavniki, ker vemo, da niti v 365 dneh ne moremo povedati vsega, kar nas teži.
Tov. Perič je nadalje ugovarjal, da že danes ni navzočega predstavnika ministrovega. Tov. Nedič je pojasnil, da je baš tako želel vsled temeljitih internih predpriprav, tov. Ilič Dušan pa se je skladal s tem, ker je potrebno zbrati prave misli. Tov. Dimič iz Skop-Ija je poudarjal, da moramo vendar danes temeljito izbrati stvarne predloge za glavni kongres in je potrebno, da smo složni. Na predgovorjenje je izjavil tov. Baltič iz Kragujevca, da je vseka-ko treba povedati stvarno in premišljeno in bi bili mumije, ako ne bi govorili. Tov. Mrvaljevič pa je predlagal, da konferenca izbere govornike.
Tov. Petrovič iz Zagreba je nato predlagal konstituiranje in sicer so določili, da bodi on kot I. podpredsednik, tov. Metlika iz Ljubljane pa 11. podpredsednik kongresa. Predvideni so bili še odbori, ki jih bomo omenili pri glavnem kongresu.
Tov. Vujevič iz Šabca je ugovarjal, da niso vpoštevani pri tem tovariši iz vseh oblasti in so izbrani samo nekaki centrumi.
Nato je podal tov. Nedič obširno poročilo o delovanju udruženja.
Podrobno ga ne moremo popisovati, rečemo le, da se je delo razvilo in bo pokazalo razveseljive uspehe, posebno za bodočnost.
Najprvo je pojasnil vse odloke, o postavitvah in razrešitvah komisarija-tov in o potrditvah in nepotrditvah sedanjih članov Sred. odbora. Pojasnjeval je finančno stanje, stanje naših zadrug, fondov in končno predvideno delo in stanje v invalidskem vprašanju.
Kot glavno ugotovitev je poudaril, da je dobil baš pred kongresom zagotovilo, da je sedanje stanje vprašanja vojnih žrtev mnogo nepravilno. To nam daje sedaj nade v bodočnost.
Po njegovem obširnem poročilu je bila predkonferenca prekinjena do po-poludne.
Ob 4. uri je pričela debata o poročilu in stanju vojnih žrtev v obče.
Najprvo je tov. Dimitrijevič obširno priporočal zadružni pokret in kritiziral sedanje postopanje.
Tov. Jurišič iz Splita pa je ponovno, kakor že pri plenarni seji poudarjal, kakšne člane naj ima naše udruženje in da naj izvrže reducirance, simulante in samopohabljence. Nadalje je razkladal, kako bi se moralo oživeti pravilnik o zaposlovanju ter tudi invalidski zakon v mnogih točkah glede pomoči.
Tov. Savič iz Čačka je pohvalil delo sedanjega odbora, nadalje pa se je ostro pritoževal, ker še danes niso izvršena rešenja po inv. zakonu. Navajal je zelo drastične primere. Zahteval je, da se morajo izvrženi 20% invalidi ponovno pregledati. Poudarjal je, da so od prvoinštančnih sodišč dobili negativna rešenja tudi taki, ki izpolnjujejo vse pogoje in so jih dokazali.
Tov. Perič iz Mostara je najprej omenil, da ta Sred. odbor radi kratkega poslovanja ni mogel pokazati vseh započetih koristnih in smotrenih akcij, zakar naj se mu nudi prilika v bodoče. Pojasnjeval je invalidsko vprašanje in poudarjal, da smo edina zemlja, v kateri so borci največ trpeli, imamo pa najmanj zato. Primerjal je francoske tovariše. Bivši Sred. odbor je imel dosti sredstev pa ni storil in pokazal ničesar in ni pustil nobenih stvarnih zaključkov, zato se mora sprejeti bilanca z rezervo.
Tov. Pavlovič iz Kruševca je poudarjal, kako bi bilo treba podpirati invalidske zadruge. Treba bi bilo več kapitala in urediti s pravili res pravo zadružno podlago. Poročilo Sred, odbora ga je skoro zadivilo. Nato pa je našteval razne najdene postavke, za katere je treba staviti komisarijat na odgovornost in tudi povračilo. Radi smotrene organizacije in zadrugarstva, bi bilo treba obiskati vse oblastne odbore, pregledati delo in česa potrebujejo. Zaposlovanje invalidov bi se moralo zares ustvariti in zagarantirati in napraviti občo revizijo služiteljskih mest.
Tov. Krasojevič je izrazil, da žal ne moremo na kongresu diskutirati o izdatkih komisarstva. Navajal je samo postavke, za katere bo treba še revizij in mora bodoča uprava izposlovati korake. Za vse naše zadruge pa je treba enakih pravil.
Tov. Gomerčič iz Karlovca je razkladal slučaje, kako krivično se vrše invalidski pregledi; zato je zahteval, da naj se izvrše ponovno obči pregledi vseh invalidov.
Tov. Baltič iz Kragujevca je izjavil, da moramo biti hvaležni za poročilo Sred. odboru. Na vprašanje, kdo plačuje min. delegata pri Sred. odboru, je dobil pojasnilo, da inv. nar. fond. Mnenja je, da tako varstvo vendar ni potrebno in kaže slabo luč na nas same. Nato pa je pojasnjeval postopanje glede pri-
znavanja invalidskih pravic, kako je isto krivično in navajal več slučajev, med njimi n. pr., da ima rešeno nek invalid, ki je bil mobiliziran v letu 1913, da ni bil v vojni.
Tov. Dušan Ilič je izražal, da naj se zahteva nazaj denar Središ, odbora, ki ga je vrnil komisar kot dolg Središne inv. zadruge nar. inv. fondu, kajti udruženje ali zadruga sta dve samostojni ločeni ustanovi.
Tov. Petrovič iz Zagreba je odobraval in se zahvalil za poročilo. Ako se glede bivšega Sred. odbora utrdi do-bfo delo, naj se jim da rehabilitacija. Zelo se je pritoževal, ker je eden delegatov Včeraj na seji apeliral na min. zastopnika pri Sred. odboru, češ, da naj nas on zagovarja. Kaj pa smo mi? Ali nismo dovolj častitljivi irt se ne znamo sami zagovarjati? Zadruge je treba preustrojiti po Vzorcu ljubljanske, ki ima zdravo podlago.
Tov. Markovič iž Osjeka je prečital resolucijo svojega odbora, na kakšni podlagi naj se reši inv. vprašanje. Resolucija vsebuje zelo stvarne predloge, zato je žel mnogo odobravanja. Izročil jo je Sred. odboru. Resolucija navaja sredstva, iz katerih bi se dobilo zadosti virov Za pravično rešitev vprašanja vojnih žrtev. Tako našteva procente od monopola, nezaščitenih prodajalcev, vplačevanj pri drž. licitacijah, dajatvah različnih koncesij itd. ter še veliko zelo stvarnih virov.
Tov. Zelenovič je pojasnjeval, da v čenzuš ne spada davek od hiše, v kateri invalid sam stanuje, ter da se mora zadružni davek deliti med člane. Kritiziral je zaostanke invalidnin. Tudi je opozarjal, da se mora izdati Še neiz-plačafii 4 pro mile iz mon. fonda.
Tov. Barlšič iz Mostara je izrazil pdvefenje tej Upravi, nato pa kritiziral, da Se od vdov zahteva dokaze, kako so možje umrli in da se jemlje v Zadrugah davek popolnoma napačno deljen, ker še geometri niso razmerili in oddelili zemlje.
Debata se je zavlekla že v noč, prijavljenih pa. je bilo še veliko govornikov. Predsednik tov. Nedič je apeliral, da debata preneha, ker so delegati povedali vse, kar sploh teži celokupni stalež vojnih žrtev, prilike so tudi povsod enake. Apeliral je, da se bodoči momenti izvrše složno, smotreno in v miru, da bomo dosegli, kar imamo začrtanega in predvidenega.
Za našo delegacijo je mislil govoriti še tov. Tomc, vendar pa kongres ni smatral za potrebno, posebno, ker smo svoje obširno pojasnilo kongresu V imenu vojnih žrtev Dravske banovine pustili natisniti v Ratnem invalidu (kongresni številki).
Predkonferenca je določila še, da bodo na slavnostnem kongresu 4 skupni govorniki in sicer za stanje in organizacijo tov. Kohn iž Sarajeva in tov. Štefe iz Ljubljane, za obrazložitev tie-dostatkov invalidskega zakona pa tov. Mrvaljevie in tov. Tomc.
Prečitan je bil še načrt resolucije, nakar je bila predkonferenca zaključena.
Drugi dan, 19. junija, se je začel slavnostni glavni kongres najprej s poklonitvijo Nj. Vel. kralju Petru Velikemu Osvoboditelju na njegovem grobu v Oplencu.
Zgodaj zjutraj, ob 5. uri, so se vsi delegati z mnogimi drugimi odličnimi gosti in zastopniki odpeljali z avtobusi v Šumadijo ter so okoli pol 9. ure dospeli pod prijazni hrib, ob katerem stoji rojstna vas blagopokojnega kralja, na vrhu pa krasna cerkev, v kateri počivajo kraljevi zemski ostanki. Navzoč je bil tudi zastopnik Nj. Vel. kralja. Delegati so obstopili grob, tišina je vladala med opravljanjem žalnih obredov, nato pa je tov. Nedič poveličeval s krasnimi besedami spomin pokojnega Velikega narodnega Osvoboditelja ter položil na grob zlat venec. Velike umetniške svete podobe dičijo stene, okoli5 cerkvenih stebrov pa ponosno stoje zastave slavnih polkov, ki so se vedno prej in v svetovni vojni zvesto borili in pomagali Velikemu Vojskovodji do slavne zmage in dsvobojenja.
Vsi navzoči so se vpisali v spominsko knjigo, nato pa Se pred cerkvijo slikali in odpeljali takoj zopet po brdu> navzdol in po beli vijugasti cesti nazaj proti Beogradu k nadaljnemu oficijel-nemu delu kongresa.
V dvorani Kola srpskih sester so se
i zbirali ob 11. uri mnogi odlični zastopniki in delegati.
Predsednik to V. Nedič je po otvoritvi IX. rednega invalidskega kongresa Kraljevine Jugoslavije pozdravil najprvo navzočega zastopnika Nj. Vel. kralja ih sicer pölkovhlka g. Düsäna Stojanoviča, zahvaljujoč še Nj. Vel. za pažljivošt, katero ižkazuje Vojnim invalidom ob vsaki, pa tudi današnji priliki. Prosi g. odposlanca( da naj bo verni tolmač pred prestolom podaniske zvestobe v imenu voj. invalidov in žrtev. Navzoči so vstali in zaklicali trikrat »Živijo kralj in njegov vzvišeni dom!«
Nato je pozdravljal druge odlične zastopnike in sicer odposlanca pred-sedništva vlade, g. načelnika Sekuliča, odposlanca ministra socialne politike in nar. zdravja gg. načel. Ljubomira Hof-manoviča in Nikolo Veličkoviča, odposlanca g. ministra vojske in mornarice, div. generala g. Dragomira Petroviča, odposlanca komande mesta, brigad, generala g. Petra Radjvojeviča, zastopnike vojnih atašejev Francije, RumUhije in Poljske, zastopnike raznih društev, udruženja ruskih invalidov polkovn. g. Dobrovoljskega, Kola srpskih sestara, Četniškega udruženja, Kluba oficira, invalida i ratnika, Majka Je v rosim a, Srpske Majke in Ženskega Beogradskega društva.
Po izvršenih pozdravih je vstal odposlanec Nj. Vel. kralja in izjavil pred-sedttiku tov. Nediču, da bo verni tolmač sporočene ljubezni in zvestobe vojnih invalidov pri Nj. Vel. kralju in Nj. vzvišenem domu.
Nato je dobil besedo načelnik mini-štrstva socijalne politike in nar. zdravja, g. Ljubomir Hofmanovič, ki je rekel:
Pozdravljam vse navzoče v imenu g. ministra, ki mi je naročil povedati sledeče: Ako ne bom mogel priti osebno na kongres in biti med nasitni in-välidi, jim vendar recite, da bom v duhu z njimi. Recite jim, da mi bo radi tega zelo žal in da računamo na njihovo zavest, razumevanje prilik in rta vztrajnost. Invalidi morejo tudi v bodoče računati name, kot na svojega iskrenega prijatelja in na nas vse člane kraljevske vlade, kot na svoje zaščitnike.
Danes so zelo težavne razmere po cejefn svetu, pa tudi pri näs. Zavedati se moramo časa, v katerem se naha-jäfno.
Kar se tiče dajatve materijalne pomoči od' strani države, se ne sme pozabljati, da smo država vsi skupaj in da od naših materijalnih zmožnosti zavisi materijalna pomoč naše domovine. Kar si država izposodi, je treba vrniti.
Prepričan sem, da imajo naši inva-' Udi, ki so največ žrtvovhli Za ustvaritev’ Jugoslavije, največ razumevanja današnjih prilik. Nanje gleda cela država in cel naš narod. Invalidi so izmučeni po strašnih bofbah in trpljenju iz vojne, zato šo š svojim zadfžanjem in požrtvovalnostmi svetel primer rodo-IjuBja in ljubezni do države.
Jugoslavija živi kot jedinstvena, nedeljena in kot taka mora ne samo živeti, temveč se razvijati poleg strahu in trepeta izdajalcev in sovražnikov, ker to žele njeni otroci, njene hčere, ki rode in odgajajo viteze, borce za svobodo in pravicov kakor tudi njeni sinovi, med katerimi je še mnogo, mnogo onih, ki so nabodeni na bajonete in bodljive žice, pred mitraljeskimi in topovskimi cevmi preko svoje lastne krvi-in trupel svojih lastnih najmilejših bratov, trdne vere vstvarjali svobodo celokupne zemlje Srbov, Hrvatov in Slovencev in naredili neodvisno bratsko, močno in veliko Jugoslavijo.
Kakor je naš Vzvišeni* kralj po ustavi zastopnik narodnega edinstva in pa državne celine, tako je naša domovina Jugoslavija pribežališče' miru na Bal-" kanu in v Evropi. — Kongres je pozdravil govor z vzkliki: Živel g. minister Pucelj!
Besedo je zopet povzel tov,- Nedič in sicer se je kongres pred prehodom na dnevni red spomnil naših umrlih velikih mož, na prvem- mestu blagopokojnega Velikega kralja Petra I. Osvoboditelja- in naših vrlih vojskovodij Rado-mira Putnika, Živojina Mišiča ter Stepe Stepanoviča. Kongres jih pozdravlja: Slava jim! Nadalje se je spomnil-vseh dobrotvorcev, utemeljačev, častnih članov in vseh umrlih članov. Slava jim! Spomnil je tudi na junaške legije
v vojski, ki so položile svoje življenje za občo stvar. Slava jim!
Nato je javljal predsednik, dä prisostvuje kongresu tudi delegat minv soc. politike, generäl-invälid v p., g. Joksim (Jajič:
Nato se je kongres koiistituifal in sider je predlagal g. Petrovič iz Zagreba za predsednika kottgfesa tÖV. Öbzldarä Nediča, za podpredsednika tov. Iva Metliko iz Ljubljane in Josifa Kolina iz Sarajeva, za sekretarja tov. Vukäno-viča iz Prištine in tov. Miloviča iz Podgorice, za oVerovatelje tov. Barišiča iz Mostara, Kepica iz Novega Sada in Vukoviča iz Jagodine.
Predsednik tov. Nedič se je zahvalil zase Ih za svoje izvoljene tovariše za izraženo jim zaupanje.
Nato je prečital pozdravne brzojavke in sicer:
Nj. Vel. kralju Aleksandru I. sledeče vsebine:
»Delegati vojnih invalidov iz vseh krajev naše države, zbrani na IX. kongresu v Beogradu, pozdravljajo Vaše Veličanstvo, želeči Vam dolgo in srečno življenje za našo domovino Jugoslavijo. Zbirajoči se danes verno bolj nego kdaj sploh okoli Vzvišenega prestola stavljamo svoje ostanke življenj za ideale, za katere smo se jedinstveno borili.
V čvrsti veri, da služimo Prestolu in domovini, kličemo iz globoke dUŠC: Naj živi naš kralj! Naj živi Vzvišeni kraljevski dom!«
Brzojavke so bile odposlane tudi predsedniku vlade, g. dr. Voji Marinkoviču sedaj v Laušani, njegovemu zastopniku, g. rttinistfu dr. Kramerju, ministru soc. pol. ih nar. zdravja, g. Puclju, min. vojske in mornarice in predsedniku občine.
Slavnostni del kongresa je bil nato končan ih kongres prekinjen za popoldne.
Nato so se vsi delegati takoj podali z avtobusi na Avalo, polagat veneč na grob neznanega junaka. Predi spomenikom neznanemu junaku je govoril tovariš Spašoje Dimitrijevič, rezer. kapetan, ki je bil oblečen v nošo srbskega seljaka. Med drugim, ko je poudarjal žffve vseh bivših Vbjnlh tovarišev nrt raznih frontah in pozicijah, je omenil tudi naše judenburške žrtve, junake Doberdobske in koroške ter junaka Malgaja. Položil je na grob tudi zlat venec.
" Po skupnem obedu na Avali, so se delegati Vrnili takoj zopet v dvbrano Kola srpskih sestara in ob pol 16. uri se je nadaljeval kongres.
Izbran je bil verifikacijski odbor s tov.: Mrvaljević, Niketa, Gogie, Jurišič ter Lisančić. Med pregledovanjem pooblastil so bile prečitane pozdravne brzojavke kongresu iz cele države. — Nato so bili verificirani vsi delegati.
K poročilu Sred. odbora za 55 dni dela jć predsednik tov. Nedič še nekoliko’ pojasnil,- nato je sledila diskusija.
Tov. Baltič iz Kragujevca je priznavat vso dobro voljo v delu Sr. odbora, odobraval poročilo in kritiziral, zakaj vlada tolerira nadzor nad udruženjem?
Tov. Kohn iz Sarajeva je konstati-ral velike težkoče, skozi katere hodi udruženje in izražal priznanje sedanjemu Sred. odboru. Predlagal je sprejem poročila* brez nadaljne diskusije.
Tov. Pavlovič iz- Kruševca je tudi priznaval, da je bilo delo Sred*, odbora res težavno, zameril pa je, zakaj se ni storilo potrebnih korakov za ukinitev nadzorstva.
Predsednik je na vse to pojasnil, da zavisi od’ nas samih, kdaj bodo organizacije dobile zaupanje in od današnjega kongresa.
Svoje poročilo je podal še nadzorni odbor in oba poročila sta bila sprejeta z aklamacijami,
Središni odbor je bil razrešen s pohvalo.
Sledilo je čitanje proračuna za leto 1932/33, katerega dohodki in izdatki znašajo 352.731 Din.
Pri debati je izjavljal tov. Pavlovič, da spada proračun v odobrenje plenarne seje. kar pa je predsednik zavračal na podlagi čl. 28 in 45 pravil.
Nato je kongres sprejel proračun.
Po kratkem odmoru so bile volitve.
Tov. Kojič iz Dubrovnika je predlagal za predsednika Sred. odbora ponovno tov, Božidara Nediča, ki je bil takoj izvoljen z dolgotrajnimi ovacija-
mi. Predsednik je izjavil, da je treba izvoliti kandidacijski odbor, da predlaga ostali ožji Središni odbor.
Tov. Petrovič iz Zagreba je predlagal v kand. odbor tov. Štefeta, Petro-vieä, Kojiča, Kneževića, Periča, Dimiča. Matiča, Palikuća,.: Krajnoviča in Pavloviča, ki so bili izvoljeni.
i’redlbžena je bila dvojha kandidatna lista in kongres je izvolil v Središni odbor sledeče tovariše: Dušana Gru-biča, hovinarja, Dušana Tošiča, učitelja, Dragoljuba Lješevića, voj. sod. kapetana, Dragutina Joviča, šefa saobraćaja mestne uprave. Dragoljuba Ran-koviča. viš, svetnika v min. soc. pol., Janka Jovanoviča, inspektora ministrstva pravde; Miloša Papiča, čin. min. financ ih Milorada Ivatiicä, novinarja.
Namestnike:	Milana Milijaševiča,
profesorja, Ivana Glišiča, trgovca, Ste-vana Tršiča, kapetana invalida in Bla-goje Djokoviča.
Nadzorni Ödbor:	Dragoljuba Djur-
koviča, čin. zemljorad. zadruge, Voja Kovačeviča, odv. pripravnika, Borisäva Ivkoviča, kapetana invalida in Vladimira Mišiča, trgovca.
Namestnike nadz. odbora:	Petka
Mladenoviča, podjetniškega piojstra, in Todora Djiroviča, invalida.
Ker je pred glasovanjem nastal spor radi javnega in tajnega glasovanja, je tov. Stefe povzel besedo in pozval tovariše, če so enodušni, da naj tudi javno glasujejo brez vsakega skrivanja. Odbor je bil tudi enoglasno izvoljen, razen dveh glasov iz Mostara, ki sta se vzdržala glasovanja.
Nato so bile slučajnosti.
Tov. Kohn je prečital predlog Sred. odbora, da se izvoli minister socijalne politike in narodnega zdravja g. Ivan Pucelj za častnega člana inval. udruženja za Izredne zasluge, izkazane v pomoči in kot javni socijalni delavec ter sočutljivi kulturni človek pri bedi vojnih žrtev. Kongres sprejme predlog s klici: »Živio Pucelj!«
Čital je drugi predlog,:	V interesu
rdzčiščetlja stanja v knjigovodstvu naj se odobri:
1.	da se vse dubiozne terjatve Sre-dišnega odbora, katerih izterjanje je dvomljivo, z ozirom na izkušnje zadnjih pet let, odpišejo;
2.	da se potom detajlnega popisa — inventarja ugotovi točna in stvarna imovina udruženja, da se na ta način unese pravo stanje v novootvorjene knjige;
3.	da se na podlagi tega popisa in utrjenega stanja reorganizira knjigovodstvo udruženja, ki je sedaj vodeno na zelo neprikladni način in onemogoča hitro kontrolo in brzi pregled kretanja
" poedinih računov. Tudi se onemogoči virmaniranje (prepisovanje iz računa na račun) in otvarjanje novih nepotrebnih računov, kar je kompliciralo in otežkočalo vodenje knjigovodstva. V Sedanjem sistemu knjigovodstva obstoji okoli 50 raznih računov, more pa se jih skrčiti na eno petino.
Kongres sprejme ta predlog enoglasno.
Nadaljni predlog:
Z ozirom na težko materijelno stanje, v katerem se nahaja udruženje, ker nima zadostnih dohodkov za množeče se posle, naj se pooblasti Središni odbor, da more porabiti za svoje vzdrževanje tekom letnega mandata likvidirano svoto, katera se nahaja v njegovi blagajni proti' temu, da tekom leta iz dohodkov vrne porabljeni denar iz gotovine in o tem poroča prihodnjemu kongresu.
Kongres sprejme ta predlog.
Tov. Kohn je predlagal, da se zbere od« Oblastnih odborov ves potrebni elaborat za spremembo invalidskega zakona, potem pa se sestavi memorandum'in naj kongres v tem smislu sprejme resolucijo.
Kongres sprejme ta predlog.
, Odbor za resolucijo1, v katerem so bili tov. Tomc, Kohn, Milojkovič, Mrvaljević in Šumonja, je predložil sledečo- resolucijo:
Heveti redni kongres udruženja vojnih invalidov kraljevine Jugoslavije v Beogradu dne 19. junija 1932 prosi Kraljevsko vlado in vse ostale merodajne faktorje v naši domovini, da z ozirom na zelo težko ekonomsko stanje, v katerem se nahajajo vojne žrtve, potencirane na slabih posledicah invalidskega zakona z dne 4. julija 1929,
omogočijo najhitrejše zakonitim potom, da se Sprejmejo spremembe in popolnitve tega zakona, katere bodo olajšale usodo in ublažile težke pogoje, pod katerimi žive.
To edino željo polaga IX. kongres na srce našemu skrbniku g. ministru Socijalne politike in narodnega zdravja s prošnjo, da skoro oživotvori našo prošnjo v sporazumu s predstavnikom naše organizacije, Središnim odborom.
Kongres pooblašča Središni odbor, da odredi mesto za vršitev bodočega kongresa.
Predsednik je nato zaključil kongres, zahvaljujoč se zastopnikom tiska in delegatom na neumornem delu na tem kongresu, kr je do danes eden najbolje uspelih.
Po kongresu je povabil Središni odbor vse delegate in nekatere druge goste na skupni izlet z ladjo po Donavi.
Dne 20. junija t. I. ob 5. uri zjutraj je odplula posebna ladja »Car Nikolaj II.« iz beogradske luke z gosti proti vzhodu skozi Djerdap in Žčlezna vrata do Radujevca.
Na obali Radujevca je sprejela tisoč-glava množica naroda naše invalide in videti je bilo mnogo zelo pestrih narodnih noš. Pri večerji v vaškem gozdičku, ki so jo priredili domačini, je vladalo veselje, okoli miz pa se je vil narodni ples kolo.
Takoj po večerji je odplula ladja med spuščanjem raketov in streljanjem z možnarji nazaj proti Beogradu.
Središni odbor je imel k zaključku zopet svojo sejo radi nujnih priprav v smislu sklepov kongresa. Vršila se je v torek, dne 22. junija t. 1. ob 17. uri v prostorih udruženja.
Zbrana sta bila celokupni ožji in
širši odbor, med njimi tudi naša delegata tov. Štefe in Tomc.
Najprvo je bilo treba konštituirati nov ožji odbor. Za podpredsednika je bil izvoljen tov. Dušan Grubič, za tajnika tov. Dragoljub Lješevič. Ker pa se pripravlja veliko delo glede Zaposlovanja in javne pomoči, je bil za tozadevnega posebnega referenta postavljen tov. Dušan Tošič, ki je to vprašanje temeljito in vešče že predvidel.
Kot najvažnejša točka je sledilo vprašanje priprav Za invalidski zakon.
Po dolgi debati je bilo sklenjeno, da vsi Oblastni odbori pripravijo in pošljejo Sred. odboru do 1. avgusta t. 1. svoje memorandume za popravo inv. zakona. Iz vseh teh bo sestavila glavna komisija pri Središnem odboru, pri kateri so obljubili sodelovanje odlični strokovnjaki celokupni elaborat, ki bo predložen potem na merodajna mesta.
Na predlog tov. Štefeta je bilo sklenjeno tudi, da nobena vloga ne bo prišla v poštev, ako je članstvo ne bo poslalo preko organizacij in iste zopet po nadrejeni organizacijski poti. Tudi vsaka osebna intervencija, ako ne gre preko te poti, je nedopustna. Članstvo in nekatere organizacije se obračajo z raznimi nestvarnimi predlogi na različna mesta, s tem pa samo kvarijo pravilno delo in našo skupno stvar.
V veliko zadovoljstvo je prečital tovariš Nedič tudi odlok g. ministra soc. pol, in narodnega zdravja z istega dne t. j. 22. junija t. 1. St Br. 36.422/32, da razrešuje svojega odposlanca pri Središnem odboru g. Joksima Gajiča, generala v p.
S tem je postal Središni odbor zopet samostojen.
Tako je potekel IX. inv. kongres,' ki bo imel gotovo mnogo koristi za našo bodočnost.
ni poravnalo članarine in naročnine za list »Vojni invalid«. Radi takih zaostankov je imel Krajevni odbor preteklo leto 5000 Din izgube, ker je te zaostanke moral kriti sam. To je pa za Kra-' jevni odbor veliko breme, ako pomislimo, kako težko je dobiti sredstva in kako bi se na drugi strani potrebovala.
Tudi to leto ima Krajevni odbor že sedaj okroglo 900 Din takih terjatev, ki nastanejo izključno od premale zavednosti članstva. Da člani s tem škodujejo sebi največ, je razumljivo, ker te zneske je treba vzeti od podpor in pa skrčiti darila pri Božičnici. Krajevna pisarna je dnevno polno zaposlena, poleg tega ima za izvršiti še nebroj intervencij. Članstvo se organizacije prav pridno poslužuje, ai le takrat, kadar je v potrebi, ne briga še pa zanjo dovolj takrat, kadar ona potrebuje člane.
Organizacija se je in se bo vedno točno držala svojih dolžnosti napram članstvu, zato naj tudi članstvo stori svojo dolžnost.
Dobili smo prav točne informacije od merodajne strani, da se pripravljajo zelo važne izpremembe v invalidskem zakonu. Krajevni odbor poziva vse vojne invalide, da se nujno zglasijo v krajevni pisarni, zlasti oni, ki se jim je zgodila käka krivica, potem one, ki še niso prejeli rešenj po novem zakonu, kakor tudi oni, ki radi premalo % niso bili priznani. To je potrebno radi tega, da navedene podatke sporočimo našemu tovarišu poslancu, ki je to zaprosil sam.
čvrsti in enotni moramo biti v borbi za naše pravice, ki so zapisane z našo krvjo na temeljih naše domovine. Sedanja vlada hoče posvetiti invalidskemu vprašanju največjo pozornost, odpraviti iz invalidskega zakona vse one trdote, ki so bile tolikim našim vojnim žrtvam naravnost usodne za njihovo življenje. Nikar ne puščajte, dragi tovariši, iz vidika vašega prava, za katerega se neprestano pogaja vaša stanovska organizacija. Lahko rečemo, da vse, kar se je storilo ali zboljšalo na invalidskem zakonu, je to zasluga vaše organizacije.
Zato prosimo vse one tovariše člane in članice, ki za leto 1932 še niso poravnali članarine in naročnine, da to storijo sigurno do tekom meseca avgusta t. L, ker po tem roku srtlo’ jim primorani list ustaviti.
Preša Prane, t. č. blagajnik.
Okrožnica radi invalidskega zakona.
Središni odbor iz Beograda je z ozirom na sklep zadnjega kongresa poslal sledečo okrožnico:
Potreba spremembe in izpopolnitve inv. zakona z dne 4. julija 1929 je postala potrebni problem ki se mora rešiti čimprej, da se bo popravilo nesrečno stanje naših tovarišev, ki so strahovito prizadeti. Po odločbi plenarne seje od 23. junija t. 1. mora poslati vsak Oblastni odbor svoje pripombe irt predloge od točke do točke glede odvzetih pravic vojnih žrtev po zakonu iz leta 1925. Tudi je poslati po možnosti po imenih spiske onih oseb. ki so vživale zaščito in pomoč po zakonu iz 1. 1925, pa so jih izgubili po zakonu iz 1. 1929.
V	spisku naj se označi število družinskih članov in njih imovinsko stanje. Zlasti je staviti pripombe, kako bi se zaščitili ekonomsko, a manj glede finančnih potreb. Pozabiti se ne sme priznanje našega udruženja in invalidsko zadružništvo, ker je njegova bodočnost.
V	poročilu je poslati-podatke o neizplačani, zaostali invalidnini in kaj je treba preskrbeti preko pristojnih finančnih uprav.
Poročilo naj se napiše s pisalnim strojem lepo, , ker se bo priključilo v originalu predlogov Središnega odbora in se ne bo prepisovalo, pač pa služilo-kot originalni dokument.
Poročilo mora biti poslano Središne-mu odboru do 1. avgusta t. 1. v svrho izdelave memoranduma za spremembo invalidskega zakona z dne 4. jul. 1920.
Po tem roku se naknadna poročila ne vpoštevajo.
Obvestilo. Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Mariboru obvešča sledeče člane: PfbVoveC Avgust, Vele Anton, Wogrin Maks, Duh Rudolf, Skaza Franc in Senekovič Jožefi z ozirom na pismene urgence radi prolongi-ranja železniških legitimacij za leto
Važne opozorilo Krajevnim odborom
in žlanstvu
Letošnji invalidski kongres je sklenil, da se morajo člani kakor organizacije držati strogo po pravilih določene poti pri dopisovanju in vlogah. Krajevni odbori pošiljajo različne vloge direktno Središnemu odboru ali ministrstvom in sfavljajo tudi različne samostojne predloge in resolucije, ki mnogokrat niso stvarne. S tem več Škodujejo skupni stvari, kakor koristijo.
Članstvo pa se obrača za razne podatke, intervencije itd. direktno na Oblastni ali celo Središni odbor. Dostikrat pa dotični sploh niso člani- in nima organizacija z njimi sploh nobenega posla. Reš je, da je dostikrat težko hoditi osebno do’ oddaljenega Krajevnega odbora in če. mora član že pisati, piše raje kar direktno tja, kamor bi morala biti zadeva sploh odstopljena. S tem
prihrani tudi poštnino Krajevnemu odboru. Ako se v nujnih slučajih, to pa le radi kakih podatkov pošlje dopis direktno, daj še vedno zapiše člansko številko in ako je plačana članarina ter naročnina. Prošnje, .pritožbe, predlogi, ki imajo značaj vlog, pa se morajo vedno pošiljati le preko Krajevnih organizacij, ki morajo na istih podati svoje izjave.
Krajevni odbori naj ne pošiljajo nobenih samostojnih resolucij in predlogov na merodajna mesta direktno. Pač pa Krajevni odbori lahko sami korespon-dirajo z domačimi oblastmi t. j. z občinami, sreskimi načelstvi, domačimi tvrdkami ali strankami za stvari, ki so krajevnega značaja, n. pr. za veselice, igre, podpore, prodajanja, razglasitve itd., itd. * S
Vabilo
na tabor blvžlh bojevnikov, ki *a prireja Zveza bojevnikov
V nedeljo, dne H), julija t I. na Brezjah
«a Gorenjskem,
Vrši se ob 9. uri žalna maša na prostem v spomin padlih in umrlih' bojevnikov, nato zborovanje. Po zborovanju prosta zabava.
Ker je ta dah kot' Vsako leto običajno velika družabna prireditev, na kateri se snidejo bivši bojevniki, znanci
‘	».n.vi, znanci giiuevi
in Prijatelji iz vseh strani naše ožje do- 1 nizaciji!
movine, naj, tudi naših invalidov ne manjka. -
Polovična vožnja je dovoljena za vse udeležence. Vsak naj kupi na odhodni postaji cel vozni listek do postaje Oto-če, ki naj ima zadaj mokri postajni žig.
S potrdilom, ki ga dobi na Brezjah se pelje potem z isto karto brezplačno nazaj.
Ljubljanskim in okoliškim tovarišem naznanjamo ob tej priliki tudi, da je ustanovljena nova skupina Zveze bojevnikov za Ljubljano, ki ima svoj se-pri tov. Poldetu Zupančiču na Jegličevi cesti. — Pristopajte k tej orga-
Poročila iž Tržiča, Vel Lašč, Vel. Po ane, Zagorja. žirov in Žužemberka.
ikote	.. zborov iz
žiti ra prihodnjič.	",oram" odl°-
pojasnilo.
Krajevni odbori naj se takoj Donri-mejo dela, da bhdb svoja poročila na-PriiVilj stvarno, točno ih pravočasno Kakor vidite, jč treba pozvati članstvo, da se zglasi in napove svoje stanje in potrebe. Krajevni odbori naj na-pravijo kar sestanke ali na svojih se-ezih ali pa tudi po drugih središčih svojih okrožij.
vprašanji-je sestaviti spiske s sledečimi
Nale gibanje
L Priimek in ime. 2. Imena dru: skih članov in njih starost. 3. Imo' sko stanje družine. 4. Število in dai resenja. 5. Vzrok izgube pravic (st invalidnine ali vsega). 6. Kaj potre jejo (službo, trafiko, drugo konces izučenje, študiranje itd.). 7. Ra opombe.
Seveda jasno je da se vpoštevaj' spiskih le taki tovariši ali tovariš ki so reducirani in ne tudi oni, ki ostali zaščiteni.
Glede ostalih predlogov za invalic zakon bo Oblastni odbor še sklepal o vestil Krajevne odbore glede sk nega sodelovanja.
Krajevni odbor v Ljubljani je u tovu, da precejšnje- število članstva
1 1932, ifal je K. O. iste že 27. februarja 1932 predložil Dravski finančni direkciji v Ljubljani v prolongiranje ter jih še do danes ni prejel, pač pa je prejel dopis na naše vprašanje, da je finančna direkcija že 21. marča t. 1. poslala prolongirane legitimacije na naš Krajevni odbor. Radi tega smo uvedli poizvedbo pri poštnem uradu v Ljubljani, komu je bila omenjena priporočena pošiljka dostavljena?
Legitimacij še do danes Krajevni odbor ni prejel. Kakor hitro pa jih bo prejel, jih bomo takoj razposlali po pošti.
Toliko v vednost in na znanje prizadetim.
Opomin za poravnavo članarine. Krajevni odbor v Mariboru poziva vse člane, ki še niso poravnali članarine za leta 1031 in 1932, da svojo dolžnost napram organizaciji čimprej urede, brez opominjanja, zavedajoč se, da list, katerega redno mesečno prejemajo, stane denar.
Pripominjamo, da dokler član ali članica ne odjavi ustno ali pismeno lista, smatramo dotičnega kot rednega našega naročnika. Imamo slučaje, da so naši bivši tovariši in tovarišice bili brezvestni in si dali list pošiljati kratko malo naprej brez odpovedi. Čast vsem onim, ki so pravočasno odpovedali list in da izstopijo iz organizacije, ker se več ne počutijo za vojne invalide ali vojne vdove, ker ne rabijo nobene zaščite več. To je odkrita beseda.
. Tovariši in tovarišice, vsi zamudniki, bodite tudi vi odkriti, izvršite dolžnost napram Udruženju. Seveda je ta opomin namenjen za vse one, ki so vojne žrtve in ki čutijo potrebo invalidskega Udruženja zlasti sedaj, ko se nam obljublja zboljšanje invalidskega zakona.
Vse one pa, ki smo jim s 1. aprilom t. l. list ustavili z zgorajšnjo opazko, kljub temu, da so priznane vojne žrtve, in ki so bili v organizaciji le iz ma-terijelnih koristi, pa v bodoče ne bomo več ščitili.
Ostalim rednim članom, ki uvideva-jo potrebo naše organizacije, bomo povsod in v vsakem oziru naklonjeni ter jih podpirali, kolikor bo mogoče.
S tem hočemo, da sleherni uvažuje udruženje vojnih žrtev, ker masa lahko doseže pozitivne uspehe in zboljšanje naših invalidskih pravic.
Torej skrbite, da bo vaša invalidska organizacija močna in da bo našel naš opomin pri vas vseh dovolj razumevanja, da redno plačujete članarino mesečno 2 Din ali letno 24 Din, od katere dobivate naše glasilo »Vojni invalid«, kateri vam daje dovolj zaslombe in inicijative v invalidskih vprašanjih in v delovanju našega skupnega Udruženja.
Ker je mnogo vojnih žrtev, ki pravijo, da' ne vedo. kje je invalidska pisarna in kdaj so uradne ure in kaj naj storijo v enem ali drugem invalidskem slučaju, javljamo ponovno, da je naša pisarna v Mariboru, Rotovški trg št. 1, v poslopju mestnega Magistrata ter so uradne ure vsak ponedeljek, sredo in soboto od 9. do 11. ure. Naslov se glasi: Udružčnje vojnih invalidov, Krajevni odbor Maribor.
Upamo, da smo s tem precej obširno podali pojasnilo in da hoče naše Udruženje delati v prid vseh vojnih žrtev. Prosimo, da ta opomin ne bo zadel na gluha ušesa.
Celje. Dospeli sta čjanski knjižici za vdovi Čadej Uršo in Leskovšek Uršo. Naj prideta po .rili' h Krajevnemu odboru.
Kdor vd, kje prebiva neki g. Kranjc Ivan, ki je bil pri 10. komp. domobr. pp. Št. 4 pri Kolomeji in sicer 3. bataljon
4.	vod, pozneje pa pri gorskem strel, polku št. 1, naj javi našemu upravni-štvu.
Ptuj. Tukajšnji K. O. UVI. poziva tem potom vse one člane in članice, katerim je. moral po pošti dostaviti Oriotriirib. da naj se ravnajo dosledno po istih, ker v nasprotnem slučaju bo tuk. K. O. prisiljen držati tudi svojo besedo tako, da ho vsem, ki ne bodo poravnali dolga na članarini in naročnini, kakor tudi onim, ki ne bodo do določenega dne, t. j. do 10/ julija t. 1. obnovili naročnine za driigo polletje, enostavno list ustaviti in jih končno tudi črtati iz evidence rednega članstva. — Toraj biti ali ne biti! — Vsi za enega, eden za vse?
Ptuj. Smrtna kosa. Dne 7. maja t. 1. je v Vel. Okiču, fara in pošta Sv. Andraž v Halozah umrl večletni redni član tuk. K. O., tovariš Gabrovec Anton. Bodi mu zemljica, za katero je žrtvoval svoje zdravje in srečo, prav lahka. Zapuščeni ženi in odraslim otrokom pa izrekamo naše iskreno sožalje.
Odbor.
Krajevni odbor v Ormožu opozarja vse svoje članstvo, da se zglasi zanesljivo prvo nedeljo v mesecu juliju t. 1. v društvenem lokalu v svrho poravnave zaostalega dolga in za naprej članarino in list, da ne bo delalo težkoč Krajevnemu odboru, predvsem pa samemu sebi.
Tovariš nam piše: Cenjeni naš tovariš list »Vojni invalid«, kako te željno pričakujemo vsak mesec v upanju in nadah? Vedno nam prineseš tolažilne vesti. Preteklo leto sem se zelo razveselil, ko si nam poročal o zaposlitvi invalidov, toda žalibog, kje pa so dejanja? Podjetja, ki imajo nad 100 delavcev, bi morala sprejeti 5% vojnih invalidov. Zakaj se to ne izvrši? Zakaj se merodajni činitelji zato nič ne pobrigajo? Ako greš k podjetju, pa vidi delodajalec znak invalidnosti, se obrne kakor bi ti bil kužen, da nisi človek, kripelj. izmeček iz človeške družbe. Ali smo invalidi to zaslužili? Ali nimamo več pravic do življenja? Kristus je šel enkrat na Golgoto, mi pa moramo hoditi dan za dnem. Za enkrat sem to napisal,, da odkrijem naš žalostni položaj. Prosim, da se nekoliko pojasni, zakaj nas samo z upanji pitajo, mi pa od lakote ginemo.
Tovarišu odgovarjamo, da je res, da bi se moralo bolj skrbeti za uveljavljenje uzakonjenih pogojev. Mi smo že večkrat poudarjali, da dokler ne bo neka oblast posredovala, ne bo nihče vpošteval določb. Res je danes največ kriva splošna kriza in imamo mnogo brezposelnosti, toda vedno tudi ne bo moglo tako biti in bomo morali organizirani invalidi povzročiti, da dobimo v tem oziru zares pravo zaščito.
V Radovljici se je vršil občni zbor dne 10. jan. 1932 ob 15. uri v salonu gostilne pri Kunstelju, Navzoč je bil delegat iz Ljubljane, tov. Štefe. Občni zbor je otvoril predsednik tov. Jaklič in ga vodil. Tov. Požar je podal tajniško in blagajniško poročilo. Sprejet je bil absolutorij, nato je tov. Štefe poročal o organizaciji. Pri slučajnostih so se navzoči zelo pritoževali nad izvajanjem po sedanjem invalidskem zakonu in apelirali, da isti ne sme posegati nazaj v pravice, ki so bile pridobljene po prejšnjih invalidskih zakonih. Izvoljeni so bili: za predsednika tov. Jaklič, za podpredsenika tov. Golmajer. tajnik in blagajnik tov. Požar; odbor: tov. Kajdiž in Anderle; nadzorni odbor: tov. Prešeren, Markelj in Vrhunc.
Iz Selc nad Škofjo Loko. Na občn. zboru dne 3. jan. 1932 ob 11. uri dopoldne je bilo navzočih 33 članov in članic. Vodil ga je predsednik tov. Tušek, ki je navzoče pozdravil in podal besedo tajniku tov. Markelju, ki je povedal, da je odbor na 9 sejah razpravljal tekoče zadeve, razdelil podpore v skupnem znesku 1100 Din, tajnik pa je odposlal 138 vlog. Po blagajniškem poročilu je bil izglasovan absolutorij, nato pa izvoljen odbor in sicer: tov. Tušek, Berce, Markelj, Srebrnjak, Veber; nam. tov. Gartner, Tavčar, Žumer. Nadzorni odbor:	tov. Kovač, Dolenc, vdova
Vrhunc; namest.: vdova Berce in Jakob Pevc. — Med slučajnostmi je bil prečitan razpis za podelitve poljedelskih strojev, na kar so bili navzoči opo-žorjeni.
Krajevni odbor v Sevnici je izvršil občni zbor dne 17. jan. t. 1. ob 9. uri pri Požunu v Šmarju. Ker je bilo zadostno število navzočih, ga je otvoril tov. Jerala s pozdravom in objavo dnevnega reda. Govoril je, kako so prizadeti vsled tolikih redukcij. Dohodke organizaciji so si mislili preskrbeti od prireditev in gledaliških predstav, ki pa jih občinstvo ne poseča v dovoljni meri. Ožigosal je tudi neke denuncijacije, ki so motile delo. — Tajnik tov. Senica je povedal, da je bilo 125 dopisov in precej prošenj, ki niti niso bile vpisane. Odbor je predlagal Obl. odboru naj izvrši deputacijo pri Nj. Veličanstvu, da se popravi invalidski zakon v smislu celjske spomenice. Članov je le 43‘, med letom je umrla članica Šteleker. V zadnjem času
je zanimanje za organizacijo precej ra-stlo in se bo članstvo gotovo skoro podvojilo. — Blagajniško stanje ni baš povoljno, ker je treba odvesti dolg
O.	O. in listu »Vojni invalid«. Nabiralna akcija za božičnico je žal propadla vsled nasprotovanja od različni strani. Prečita! je razdelitev podpor in predpise v to svrho, ker je več očitanj. — Delegat tov. Osana je pojasnil nekatera vprašanja, predvsem na zanimanje nekaterih vdov, na kakšne neupravičene načine se jih smatra za nemoralne.
Po absolutoriju je bil izvoljen odbor in sicer: tov. Jerala, Teraš, Senica, Mastnak in Hochkraut; namest.: tov. Teraš, Pajk, vdova Perc; nadzorni odbor: tov. Sever, Romih in Golob. Odboru je bilo naloženo staviti predloge za oblastni občni zbor. — Delegat tov. Osana je pojasnjeval še delovanje Obl. odbora in razne spremembe, ki jih je pričakovati v inval. vprašanju, dalje glede oprostitev plačevanja vojnice.
V	Slovenski Bistrici je bil občni zbor dne 17. jan. 1932 pod vodstvom delegata tov. Dornika iz Ljubljane. — Predsednik tov. Trčič je pozdravil navzoče in kratko obrazložil delovanje. V preteklem letu je bilo 106 poslovnih številk. Članov je bilo 82, ki pa niso vsi plačali članarine. Tov. Dornik je pojasnjeval vzroke ukinitve invalidnine in organizacijo. Izvoljen je bil odbor in sicer tov.: Trčič, Tomazini, Košir, Fi-šinger, Repnik in Piriš; nadz. odbor: tov. Jug, Krošl in Repnik. — Na vprašanja posameznikov je dajal delegat pojasnila v raznih zadevah.
Iz Šmarja pri Jelšah, Pri občnem zboru dne 26. dec. 1931 ob 9. uri je bil navzoč delegat tov. Tomc iz Ljubljane. Navzočih je bilo 65 članov in članic. Tov. Petruša je poročal. Organizacija ima 108 članov, med letom so umrli tov. Vrbovšek iz Bobova, tov. Koritnik iz Zibike in vdova Selič iz Slivnice. Slava jim! — Dopisov je bilo 114, seji samo 2, pač pa veliko intervencij. — Podpor se je razdelilo za 1020 Din. V imenu nadzorstva je predlagal tovariš Peperko absolutorij, ki je bil sprejet. Ker je dosedanji večletni tajnik tovariš Petruša prestavljen iz Šmarja drugam, so apelirali navzoči na gosp. Čanžeka, ki pa ni mogel sprejeti, nato pa na obČ. tajnika g. Drobneta, ki je izjavil, da bo delal kolikor bo mogoče v naši organizaciji. — Tov. Tomc je obširno poročal o stanju zakona in udruženja. — Izvoljen je bil odbor: tov. Pevec, Kojte-rer. Ribič, vdova Razbec in Čanžek Ivan; namestniki: tov. Fidler, Strašek, Svetelšek; nadz. odbor: tov. Peperko, Plavšak, Grmek; namestniki: tov. Vrbovšek, Kobilšek.
V	Šoštanju na občnem zboru dne 17. jan. t. I. je pozdravil tov. Aram navzoče in delegata tov. Metliko iz Ljubljane. Navzočih je bilo 41; občni zbor je potem vodil tov. Metlika. Odbor je priznal, da je med letom prav malo delal (predsednik ni bil navzoč na občnem zboru) in tudi članarina je še precej na dolgu. Tajništvo je imelo dosti dela, ker so vedno prihajali člani radi pritožb. Tov. Čretnik je izjavil za nadzorni odbor, nato je bil podan absolutorij. Tov. Metlika je poročal, kaj se je ukrenilo za zboljšanje položaja in pozival k organizaciji in slogi, da bomo kaj dosegli. — Izvoljen je bil odbor in sicer: tov. Kočevar, Aram, Peušek, Čretnik, Skornšek; namest.: tov. Skornšek, Sovič, Perovec; nadz. odbor: tov. Meh, Bevc, Acman in Gorogranc, Papež. — Delegat je dajal razna pojasnila.
Trebnje. Dne 10. jan. t. I. se je vršil občni zbor z običajnim dnevnim redom. Navzoč je bil tov. Tomc iz Ljubljane, ki je obširno poročal o načinu reševanja po tem invalidskem zakonu in pojasnil veliko slučajev, kako je treba napraviti pritožbe. Sploh je obrazložil današnje stanje in bodočo našo borbo. Poročilo uprave in nadzorstva je bilo sprejeto in izvoljen odbor: tov. Omahen, Penca, Mlinar, Perovšek, Kravcar; namestn.: tov. Zaletel, Kaferle, Grazer; nadzorni odbor: tov. Kurent, Pirc in vdova Čufar. — Občni zbor je določil poslovne ure vsako prvo nedeljo v mesecu od 13. ure dalje. — Razdeljene so bile tudi podpore.
Ljudska samopomoč v Mariboru pridobiva vedno bolj svoje člane, posebno ker se je v najtežji krizi pokazala za popolnoma varno in kulantno. Izplačuje točno posmrtnine. Kdor želi
pristopiti, naj se javi tov. Tomcu Stanku pri Oblastnem odboru UVI. v Ljubljani, Šentpeterska vojašnica, ustmeno ali pismeno z znamko za odgovor.
VZAJEMNA POMOČ, invalidska zadruga, opozarja svoje dolžnike kmetom valce, da zaščita kmetovalcev glede omejitve vračevanja kapitala in plačevanja obresti ne velja za terjatve za-
drug, zato opozarja, da morajo vsi dolžniki vršiti svoje obveznosti pri Vzajemni pomoči iz zadolžnic neomejeno in neprekinjeno naprej, da ne bodo imeli nepotrebnih stroškov.
Toliko v pojasnilo, ker ima iziti zakon v zaščito kmetovalcev glede dolgov pri denarnih zavodih izvzemši Pri zadrugah.
Politične in druge novice
ANGLIJA IN REPARACIJE.
Angleška vlada je predložila Franciji predlog glede reparacijske konference, ki vsebuje štiri točke, in sicer:
1.	Konferenca mora končno urediti vprašanje reparacij in vojnih dolgov s stališča evropskih dolžnikov in upnikov.
2.	Upostaviti se mora zaupanje.
3.	Nemčija ne more plačati sedaj nikakršnih reparacij in ne sme se ji poizkušati otežkočevati gospodarske obnove.
4.	Če bi se v bodoče od Nemčije zahtevalo plačilo, mora se upoštevati finančni in gospodarski položaj drugih držav.
Med Anglijo in Francijo se o tem predlogu vrše posvetovanja.
28 dežel je pristalo na Hooverjev predlog.
Hoovrov predlog zagovarja na lau-sannski konferenci Stimson. Na predlog pristaja 28 držav, le Anglija in Francija še premišljujeta. Predlog je napravil na konferenci mogočen vtis, čeprav časopisje tega ne povdarja. Časnikarjem je izjavil, da je mnogo upanja na uspeh. Ameriško časopisje pa meni, da je Hoovrov predlog odvisen največ od stališča Francije in Japonske, ker ima Francija velike terjatve, Japonska se pa nahaja v imperialistični vojni.
RAZOČARANI AMERIŠKI INVALIDI GROZE Z ATENTATI.
Dasiravno je senat zahtevo ameriških frontnih bojevnikov-invalidov po izplačilu zapadlih rent odklonil, ne marajo kljub temu demonstrirajoči invalidi zapustiti Washingtona, temveč hočejo svojo akcijo še pojačati. Po vsej državi so razposlali nad 2000 svojih agentov, ki imajo nalogo organizirati nadaljne pohode invalidov v Washington. Začeli so se posluževati tudi radikalnejših sredstev: v bližini New Yorka
so oblasti ustavile dva tovorna avtomobila, namenjena v Washington, ki sta bila do vrha naložena z raznimi eksplozivi po naročilu zveze bivših frontnikov, ki so nameravali pognati vladno Belo hišo v zrak. Kakor izgleda, se nahajajo Združene'države ameriške na pragu hudih političnih in socijalnih pretrčsljajev.
VOJNA ŠKODA V ŠANGAJSKIH BOJIH.
Borba med Japonci in Kitajci okoli Šangaja ni bila nikaka malenkost. Govorili smo o grozotah te vojne, sicer smo pa mislili, naj se pobijejo med seboj. Toda prav ta najnovejša divjaška vojna bodi za vse vojne 'hujskače in propagandiste za oboroževanje resen opomin, in sicer ne le za delovni narod, ampak tudi za gospodo in za kapitalizem.
Mestna uprava Šangaja je ugotovila naslednje ogromne vojne škode:
1. Izguba na imetju 486,671.169.52 dolarjev, indirektne izgube 79 milijonov 260.883.36 dolarjev, slamnate kolibe 603.900 dolarjev, skupaj 566 milijonov dolarjev; 2. škoda trgovskih tvrdk: na lastnini 128,593.909.60 dolarjev, indirektne izgube 18,954.258.40 dolarjev, skupaj 147,548.168 dolarjev; 3. škoda na javnih poslopjih:	direktna	škoda
201,166.661 dolarjev, indirektna škoda 1,972.222 dolarjev, skupaj 203,138.883 dolarjev; 4. izgube tovarn na lastnini 46,658.420 dolarjev, na indirektni izgubi 23,329.210 dolarjev, skupaj 69,987.630 dolarjev. Celotna vsota izgub znaša 987,210.633.88 dolarjev. Razen teh izgub pa moramo še. računati 186 milijonov 48.513.10 in 321,198.463.75 dolarjev direktne in indirektne škode v obeh mednarodnih delih mesta, ki direktno nista bila zapletena v vojno. Vsa ta škoda, ki se je napravila samo v borbi okoli Šangaja, znaša torej v dinarjih okoli 84 milijard, to je naš celotni drž.
I proračun za sedem let.
VOJNE NE SME BITI VEČ!
Koliko je stala regulacija porodov v svetovni vojni?
Svetovna vojna je zahtevala 9,743.914 mrtvih, 20,927.458 ranjencev in nad tri milijone pogrešancev, ki so izginili brez sledu. Charles Devinger je izračunal, da se je število prebivalstva desetih evropskih držav znižalo za 35 milijonov ljudi. In ta resnično posrečena operacija (blagoslovljena regulacija porodov) je veljala, če malo računamo, 840 milijard zlatih frankov. Drugi statistiki trdijo, da so znašali stroški celo 100 milijard angleških funtov, torej 27.200 milijard dinarjev, kar bi znašalo na prebivalca zemlje, če računamo, da je 1800 milijonov ljudi na svetu, 15.100 dinarjev (všfevši divje narode). Ta vsota bi zadoščala za odpravo vse siromaščine na vsem svetu.
Kljub vsem tem grozovitim številkam in grozoviti škodi imamo še danes nespametnike, ki sanjajo o novi vojni.
NEMŠKI INVALIDI V BERLINU
so priredili veliko demonstracijo za svoje zahteve ter so pri tem vdrli v palačo socijalnoga ministrstva in ogrožali uradništvo. Policija jih je s težavo izrinila iz palače. Istočasno so brezposelni vdrli v mestni magistrat in hrupno zahtevali obnovitve izplačila podpor, | ki so se ukinile. Tudi tukaj jih je mo- | rala policija razganjati.
Širite	»Vojnega	invalida«
Širite	»Vojnega	invalida«
Širite	»Vojnega	invalida«
Š i j- i t e	»Vojnega	invalida«
Širite	»Vojnega	invalida«
LEVANTE
mednarodna špedicijska družba z omejeno zavezo
LJUBLJANA
kolodvorska ulica St. 30
sc priporoča ceni. Invalidom, obrtnikom In trgovcem, ki dobivalo kako blago Iz Inozemstva, za posredova-nla, špedicijo, zacarlnlenie 1.1. d.
Izvršuje naročila hitro, točno In poceni.
CENJENI ČITATELJI!
Otvorili smo inseratni oddelek iri apeliramo na vse, da nabirajo inserate. Nabiralcem smo pripravljeni dati 25 % provizijo. Naš list gre po celi državi in ga čitajo vsakovrstni sloji.
Cene inseratom so: Cela stran 800 dinarjev, Ve strani 400 Din, % strani 200 Din, 7s strani (dvokolonski) ioo Din, 1/ie strani (enokolonski) 58 Din, 732 strani (enokolonski) 25 Din, posamezne vrste po 2 Din, in sicer za enkratno objavo. Pri večkratnih ali stalnih objavah tudi popust po dogovoru. Naročila sprejema upravnistvo »Vojnega Invalida«, Ljubljana, Šentpeterska vojašnica.
Izdaja Udruženje vojnih invalidov. Odgovorni urednik: Fricko Juvan, Wolfova ulica 4. Tiska tiskarna „Slovenija" v Ljubljani. —* Predstavnik za tiskarno: Albert Kolman.