leto xxi. — številka 43 Ustanovitelji: občinske konference SzDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skotja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. M redakcijo odgovoren Albin Učakar glasilo social stične zveze delovnega ljudstva za kranj — sobota, i. 6. t968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List uhaj.. od oktobra 1947 kot tednilu Ud 1. januarja 1958 kot poltednikj Ud I. januarja 1960 trikrat tedensko« Od 1. Januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob siedah in sobotah gorenjsko „ "JUnsko državno partijsko delegacijo je v Kranju pozdravil edsedrUk skupščine Slavko Zaiokar — Foto: F. Perdan Prisrčen sprejem *"0 obisku v LJubljani so v »redo popoldne tudi v Kra-nJu prisrčno pozdravili romunsko državno-partijsko de-le8aci]o na čelu z generalnim *«kretarjem KP Romunije in Predsednikom državnega sve-ta Nicolaem Ceausescom. Romunski gostje so si v Kranju UaJnreJ ogledali nekatere obrate kranjske Iskre in se Janlmuij ta nekatere izdelke, "gledali so si tudi film o *8k«i, kolektiv pa je potem *°stom podaril nekaj svojih J* ogiedu tovarne pa *« sc ^Peljali kjer "^»tik na Trg revolucije, *In Je pred množico ^ov pozdravil pred-kranjske občinske skupščine Slavko Zaiokar. Spregovoril je tudi Nicolae Ceausescu in se zahvaiil za lep sprejem v Sloveniji in poslušalce seznanil z nekaterimi perečimi vprašanji gospodarskega in družbenega razvoja Romunije. Ko je govoril o odnosih med Romunijo in našo državo, pa je povedal, da se ti uspešno razvijajo in da tudi sedanji razgovori s predsednikom Titom obljubljajo, da bodo postali še tesnejši in koristni za obe prijateljski državi. Po zborovanju v Kranju so romunski gostje z brniškega letališča odpotovali v Dubrovnik. (A. 2. — Foto: F. Perdan) obi Obisk sovjetske delegacije v Železarni Jesenice 'sk|S|Cn'|CC' maja — Danes dopoldne je 2elezarno Jesenice -e2ni a ?e.'e*acija ZSSR, ki jo vodi Ivan Pavlovič KAZANEC, •0 Pol,-11'j'ster črnc metalurgije Sovjetske zveze, z njim pa ^lalui • rugih še Jakov Pavlovič KULIKOV, minister črne tor crn»8,JC Ukrai*ne in Viktor Borisovič HLEVNIKOV, direk-V £.y!cta,urgije Seva. cza.rsk• arrn Jesenice si je sovjetska delegacija ogledala Pa Se je ' r'luzcJ in predelovalne obrate, novo valjamo, nato °ekononS i'an' uP,ave 'n samoupravnimi organi pogovarjala ^*ur>ra\ IS UsPehih ter odnosih med samoupravnimi orga- S0v j s,ndikatom in ZK Železarne. ^alne ^ a.delegacija je bila v Hercegnovem na zasedanju ^Qju . UlnisUe Seva za črno metalurgijo. Po končanem zase-^sak. j Uc|egacija obiskala še železarno Nikšič, Zenico in ?p°ra/Um1>ios,av'Ja sodeluje s članicami Seva no posebnem ^Ncnjj U na znanstveno raziskovalnem področju, izmenjavi t\. S0vj 'n,lzmenjavi ter dopolnitvi asortimenta. > rdjc A delegacijo na njeni poti po Jugoslaviji spremlja rjrn. p0 Andrejevič, generalni sekretar jugoslovanskih želeja, vin i isltu na Jesenicah se bo delegacija jutri iz Beo-Iru'a v Sovjetsko zvezo. J. Vidic Festival bratstva in enotnosti v Kranju Menda v Kranju že lep čas ni bilo naenkrat toliko prireditev kot zadnje dni, ko poteka XIII. festival bratstva in enotnosti. Pravzaprav Kranj te dni praznuje. Vendar to ni navaden praznik. To je praznik vse jugoslovanske mladine, ki jo simbolično predstavlja sedemsto mladih ljudi iz II jugoslovanskih mest. Festival v Kranju tudi ni navaden festival, eden izmed mnogih pri nas, marveč je to festival mladine, mladostnega poleta, prijateljstva — FESTIVAL BRATSTVA IN ENOTNOSTI. V sredo popoldne ob 15.20 se je začela otvoritvena svečanost. Sprevod mladih z zastavami, narodnimi nošami, grbom socialistične federativne republike Jugoslavije, godbo itd., se je z zbornega mesta v Stošičevi ulici začel pomikati proti Trgu revolucije, kjer je sedemsto mladih iz enajstih jugoslovanskih mest sprejel in pozdravil namestnik pokrovitelja festivala predsednik kranjske ob. činske skupščine Stavko Zaiokar. Otvoritvenih svečanosti pa se je udeležil tudi pokrovitelj festivala predsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič. Po končanem govoru in krajšem programu je bil festival odprt in začele so različne prireditve. Že v sredo zvečer je bil v kinu Center nastop folklornih skupin iz posameznih mest, ki si ga je ogledalo okrog tisoč Kranjčanov. V četrtek pa so se začela te športna tekmovanja. Ta dan popoldne so potem odprli tudi likovno razstavo v galeriji Gorenjske- ga muzeja v Kranju, v dvorani muzeja pa je bil zvečer tudi literarni večer, v Prešernovem gledališču pa gledališka predstava. Folklorne skupine iz posameznih mest pa so popoldne nastopile tudi na Jesenicah, v Triiču, Skofji Loki, Kamniku, Cerkljah in še v nekaterih krajih v kranjski občini. Razen tega pa je predstavnike posameznih mest in vodje skupin zvečer sprejel v dvorani občinske skupščine tudi predsednik kranjske skupščine Slavko Zaiokar. Sprejema pa so se udeležili tudi vsi predstavniki družbenopolitičnih organizacij kranjske občine in nekateri drugi. V petek so se športna tekmovanja nadaljevala, u« (Nadalj. na 2. str.) Nlcolaa Ceausesca so v Kranju pozdravili tudi udeleženci XIII. festivala bratstva in enotnosti — Foto: F. Perdan AZ GLAS * 2. STRAN SOBOTA — 1. JUNIJA 19W (Nadaljevanje s 1. strani) Festival bratstva in enotnosti sporedu pa je bilo tudi več kulturnih prireditev. Tako so ob tej priliki obiskali nekatere šole v kranjski občini nekateri znani pisatelji in pesniki iz Slovenije in drugih republik. Zvečer pa je komite občinske konference ZK Kranj priredil v počastitev festivala slavnostni sprejem, na katerem so podelili članske knjižice ZK in spominska darila vsem članom zveze komunistov, ki so bili v kranjski občini letos sprejeti v organizacijo ZK. Danes (sobota) pa so na sporedu še zadnja tekmovanja, popoldne pa še zaključna slovesnost. Tako bodo v Kranju z zaključnimi festivalskimi slovesnostmi tudi zaključili praznovanje meseca mladosti. Mladi iz Bitole, Bosanskega Samca, Gornje Radgone, Nik-iiča, Niša, Prištine, Rijeke, Slavonskega Broda, Subotice in Zagreba se bodo vrnili na svoje domove. Ostali pa bodo spomini, poznanstva, prija- teljstva, ki bodo še enkrat, takrat že trinajstič potrdili namen: BRATSTVO IN ENOTNOST! Domicilsko slavje Pred dnevi se je tudi škofjeloška občina pridružila drugim gorenjskim in obmejnim občinam, ki so se že odločile za podelitev domicila koroškim partizanskim enotam. Koroški partizani so delovali v posebnih okoliščinah, v njihovih vrstah pa se je borilo tudi precej občanov loške občine. Domicilsko slavje bo 22. julija v Škofji Loki. \'a slovesnostni seji občinskih skupščin Gorenjske v Potoku pri Zalem logu v Selški dolini pa bodo 21. julija svečano podelili domicil tudi Gorenjskemu vojnemu področju, ker se je področje formiralo med NOV prav na njihovem področju. Za medobčinski svet ZK za Gorenjsko Po večkratnih pogovorih sekretarjev občinskih komitejev zveze komunistov petih gorenjskih občin, na katerih so razpravljali o ustanovitvi medobčinskega organa zveze komunistov na Gorenjskem, so se le-ti konec aprila odločili za medobčinski svet zveze komunistov za Gorenjsko. O programu, poslovniku oziroma organizaciji so potem v začetku tega meseca razpravljali tudi vsi občinski komiteji zveze komunistov na Gorenjskem. Povsod so sklonili, da bodo občinskim konferencam predlagali, da se na Gorenjskem ustanovi organ, ki bi povezoval idejno-politično aktivnost komunistov Gorenjske m. hkrati utrjeval občinske organizacije ZK. Tako so o ustanovitvi tega organa — medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko — minu. li teden na tretjem zasedanju že razpravljali člani občinske konference ZK Kranj, v torek pa na drugem zasedanju občinske konference ZK člani konference v Radovljici. V obeh občinah so se člani zveze komunistov strinjali z V četrtek zvečer je predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zaiokar sprejel predstavnike mest in vodje skupin na XIII. festivalu bratstva in enotnosti — Foto: F. Perdan ustanovitvijo tega organa in poudarili, da bo medobčinski svet zveze komunistov za Gorenjsko, tako kot je predvideno, lahko veliko pripomogel k utrjevanju občinskih organizacij, reševanju skupnih organizacijskih vprašanj zveze komunistov na Gorenjskem in ne nazadnje k razvijanju medobčinskega so. delovanja, ki v zadnjem času dobiva že vse bolj jasne in konkretne oblike. Na zasedanjih obeh občinskih konferenc so komunisti izvolili tudi po dva člana konference v medobčinski svet. Razen tega pa bodo svet sestavljali še člani vodstvenih organov zveze komunistov, ki so bili izvoljeni 113 Gorenjskem ter vsi sekretar, ji gorenjskih občinskih komitejev. Medobčinski svet bo imel sekretarja, njegov sedel pa bo v Kranju. V sklepu o ustanovitvi je predvideno, da bo svet začel delati, ko bodo ustrezen s/klep sprejele vse občinske konference ZK na Gorenjskem. A. Višji razredi ukinjeni samostejnj Čeprav so volivci Dupelj na zboru v Dupljah in na četrtkovi seji obeh zborov kranjske občinske skupščine protestirali, da se z novim programom razvoja osnovnih šol v kranjski občini ukinejo višji razredi v osnovni šoli Duplje, so odborniki po daljši razpravi sklenili, da se bodo otroci od 5. do 8. razreda iz Dupelj vozili v Kranj. šola v Dupljah je izjemen primer v naši republiki. Je namreč popolna osnovna šola z 8 razredi in predmetnim poukom, vendar pa je podružnica šole France Prešeren. V Dupljah namreč nikdar ni bilo dovolj učencev za samostojne razrede. Zato so imeli v nižjih razredih vedno kombiniran pouk, višji raz- redi pa so bili šele po prešolanju učencev «* sosednjih šol. Tako so t Dup lje hodili učenci lz Nakktf* in Podbrezij. Ker pa so se prebivale* Naklega in Podbrezij na J8*' nI tribuni o sprememba" mreže osnovnih šol odloč®' naj se njihovi otroci šolaj0 v Kranju, kjer je pouk kv»' Ihetnejši, so se odborniki <*>' ločili, da se višji razredi g osnovni šoli Duplje ukinej**' Nedvomno so želje volive** lz Dupelj razumljive, saj • sami precej pripomogli k a graditvi šole. Razumljive P* so tudi želje staršev, Aa se njihovi otroci šolali|,^j kjer so zagotovljene tu možnosti za kvaliteten W A. * Jutri srečanje mladih Korošce* na Veliki planini s Odbor koroških partizanov pri združenju ZB Pr'J?f'^ Jutri na Veliki planini srečanje mladih Korošcev, sinov m j. ra nekdanjih koroških borcev proti fašizmu. Prireditelj' Čakujejo, da se bo srečanja udeležilo najmanj 1000 ^..^ Korošcev iz partizanskih družin, predvsem iz Celovca, P° in Roža. ^ Na tem srečanju bodo proslavili in se spomnili v*^, vitve koroškega bataljona, ustanovitve koroškega °\.ci\^ ustanovitve oblastnega odbora OF za Koroško, obgk'v.,0 i aktivistov OF na Dunaju ter napada na Mežico, Bis1 Rožu in drugih uspelih akcij koroških partizanov. ^0fC V kulturnem programu bodo sodelovali mladinci s''puške, z Jesenic, lz Kranja, Kamnika in drugih zamejskih »E^ Mladince in mladinke bo obiskal tudi pisatelj Franc* Jutrišnje srečanje ne bo samo priložnost, da se ^„o*' mladinci in koroški partizani, temveč bo to tudi pr' y j*r za srečanja z ljudmi, ki so med zadnjo svetovno vojno .^m mi močmi pomagali partizanom. Pokroviteljstvo na? Q$t$ njem je prevzel predsednik kamniške občinske sk ^ Vinko Gobec. v' i JUCCTEHNIKA NOVA TRGOVINA JUGOTEHNIKE V NOVEM CENTRU KRANJA VABIMO VAS, DA SI OGLEDATE NOVO SODOBNO PRODAJALNO V VAŠEM MESTU- Cenjene potrošnike Kranja in okolice obveščamo, da se je vaša priljubljena prodajalna Radiocenter preselila v nove prostore na cesti JLA št. 10 v Kranju. Še nadalje vam nudimo bogato izbiro vsega elektrotehničnega materiala, kot novost pa uvajamo prodajo vodovodno-instalacijskega materiala. JUGOTEHNIKA PRODAJA, POPRAVLJA IN VZDRŽUJE- 61 sobota — i. junija ih cenah in maržah v tr8ovini. Odborniki so se najdlje za-/***ii pri predlogu kombi-naita 2ito Ljubljana, da bi J Povečale cone kruhu. Pred-■gjjk radovljiške občinske , Upsčiin.e je na seji pojasnil, * so predsedniki gorenjskih Jonskih skupščin doslej že vakrat razpravljali o podra- žitvi kruha. Razprave o podražitvi pa so se na Gorenjskem zavlekle kar za pol leta. Nazadnje so se predsedniki občinskih skupščin /edinih, da bodo v kratkem o povišani ceni razpravljale vse gorenjske občinske skupščine, pri tem pa so zahtevali, da je treba pripraviti izračune, ki bodo pokazali, da je podražitev upravičena oziroma nujna. Podjetje Žito je za radovljiško občino pripravilo podrobne izračune, iz katerih izhaja, da je proizvodnja belega kruha že nekaj časa nerentabilna in vse močnejša v Želite avto takoj? s skladišča v Ljubljani Vam lahko v roku treh dni P° vplačilu dobavimo osebni avto VVV-1200 po ceni s895 DM ali pa 3945 DM, če želite oblazinjenje z u,»etnim usnjem. Ob prevzemu boste plačali še okrog 9.320,— N din *a carino, zvezni prometni davek in prevozne stroške. ZA VEC OSEB IN ZA VEČJE TOVORE VAM PRAV TAKO TAKOJ DOBAVIMO J VW KOMBI 6730 DM in 16.922.— N din J ali pa i p VW FURGON 6120 DM in 11.781,90 N din % h Osin,o Vas, da pred plačilom vozilo rezervirate. I * o 'i zncsck> potreben za plačilo vozila, Izvolite « sebnega deviznega računa nakazati na naš račun 5 pri » "RESDNER BANK, FRANKFURT MAIN t RUB RUM VW KONTO 183292 ZA 'NTi:REXPORT BEOGRAD v korist. .. nam pa predložiti potrdila o plačilu. obe5jtr°^.kin °b prevzemu nista všteta republiški in Inf Prometni davek, ki jih plačate posebej. ttrt~rmac'je daje in naročila sprejema generalni za- PORt v01 ksvvagenvverka v sfrj interex- td, beograd, filijala ljubljana, Titova 25, tevajte ponudbe tudi za druga vozila VW. S primerjavi s črnim kruhom. To je med drugim tudi povzročilo, da je leska pekarna lani zaključila poslovno leto s skoraj 14 milijoni starih dinarjev izgube. Razen tega je pri pekarni Lesce treba izenačiti cene s dosedanjim gibanjem stroškov in pokriti hkrati obveznosti, ki jih ima pekarna (odplačilo kreditov, vlaganje v družbeni standard delavcev itd.). Zato je podjetje predlagalo, da pri prodaji črnega kruha ne bi irm-lo nobenega zaslužka, medtem ko bi pri belem kruhu zaslužek namenili za kritje obveznosti. Tako je podjetje predlagalo, naj nova cona za črni kruh znaša 145 S din (prej 140) in za beli kruh 225 (prej 204). Odborniki so v razpravi imeli več pripomb na predlagano podraž.lev. Nekateri so menili, da takšne podražitve niso v skladu z reformo, da je kruh osno. na potrošna d> brina, da bo podražitev pri- I zadela predvsem tiste občane z nizkimi osebnimi dohodki I itd. Vendar pa so nazadnje | z razumevanjem spre] j! i predloženi predlog 2:ta Ljubljana. Pri odločitvi so namreč upoštevali upravičene pripombe, da pekarstvo v zadnjem času precej zaostaja in da je za kvaliteten kruh, dobro in hitro preskrbo potrebna' tiidi ustrezna cena. Leta pa je bila do se.'.u prenizka. Ko smo se pred dnevi pogovarjali z direktorjem pekarne nam je leta povedal, da imajo največ stroškov z razvažanjem kruha. Tako dajejo trgovini in plačajo za razvoz 23 starih dinarjev za kilogram kruha. Povedal pa nam je tudi, da bo pekanna tudi letos pekla razne vrste kruha in peciva in skrbela za nemoteno preskrbo. A. 2alar Nov elektronski računalnik za nekatera loška podjetja in tovarno Sava v Kranju Sedanji klasični računalnik, ki ga uporabljajo nekatera loška podjetja — LTH, Gorenjska predilnica, Jelovica in tudi tovarna Sava iz Kranja, je že zastarel in nekaj let v uporabi, tako da je njegova življenjska doba pri kraju. Zato so se omenjena podjetja, razen njih pa še Kmetijsko gospodarstvo in Veletrgovina Loka odločila za nakup novega sodobnega elektronskega računalnika znane ameriške iirtne IBM. Nakup novega računalnika bo veljal skupaj z montažnimi deli in ureditvijo prostorov 365 milijonov starih dinarjev, lirma IBM pa ga bo dobavila dve leti po podpisu pogodbe. Nov računalnik bo knjigovodske in druge podatke obdeloval hitreje, tako da bodo podjetja v mnogo hitrejših rokih dobivala razne obračune in tako lahko hitreje in racionalneje ukrepala. Na novem računalniku bodo lahko obdelovali večino podatkov, ki so podjetjem potrebna, tako bodo le v redkih primerih uporabljali večji računalnik v Ljubljani. Ker bo programiranje in druge operacije na novejšem računalniku EahtevnejSe kot na sedanjem, kadri — ki bodo delali na njem — že sedaj obiskujejo seminarje in tečaje, ki jih v ta namen prireja zastopnik firme IBM Intertrade v Ljubljani. I.e lak;> i/solani kadti bodo sposobni i/koristiti vse zmogljivosti računalnika. S. Z. KUPCI POZOR! V trgovini MAJA Preicrno;ia 11 ° vam nudimo: ženske kombineže po 14,10 Ndin, ženske kombineže po 15,60 N din, ženske jopice iz čiste volne po 69,00 N din. 1 v trgovini MODA, Titov trg 15 pa i ženske inako hlačke po 5,10 N din in ženske kombineže po 14,10 N din. ZA NAKUP SE PRIPOROČA KRANJ Asfalt tudi v Virmašah V sredo so prebivalci Vir-maš dobili novo asfaltno ces-to, ki prek vasi povezuje železniško postajo s cesto Kranj—Skofja Loka. Cestno podjetje iz Kranja je v do- brih treh dneh uredilo in asfaltiralo 700 metrov dolg odcep ceste, ki je veljal 13 milijonov starih dinarjev. Denar je prispevala občinska skupščina, nekaj pa so ga zbrali tudi tamkajšnji občani. Hotel bo gradil kranjski Projekt V zadnji številki našega časnika smo zapisali, da so v Kranju začeli podirati stavbe oziroma pripravljati zemljišče za gradnjo novega hotela. S tem so se praktično začela dela za zgraditev hotela. Ko bo namreč zemljišče očiščeno, se bo takoj nadaljevala tudi gradnja. V podjetju Avtopromet Gorenjska v Kranju, ki je investitor za zgraditev hotela, sm,> izvedeli, da je podjetje pred kratkim podpisalo •pogodbo z Gorenjsko kreditno banko o najetju kredita. Pod dokaj ugodnimi pogoji je podjetje dobilo 950 milijo, nov starih dinarjev posojila. V sredo pa so podpisali tudi pogodbo z izvajalcem gradnje. Od sedmih podjetij, ki so se na licitaciji prijavila za gradnjo hotela, so sc od- ločili za Splošno gradbeno podjetje Projekt, ki Je predložilo najugodnejše pogoje. Ko so sc v podjetju Avtopromet Gorenjska odločali o gradnji hotela v Kranju, so ugotovili, da so prav sedaj v razvoju prometa dosegli vrh. Zato so se tudi odločili za razširitev dejavnosti na področje turizma. Da so taksne odločitve dobre, pa nam kažejo tudi podatki drugih tovrstnih podjetij, ki so podobno kot sedaj Avtopromet, svoj nadaljnja razvoj prav tako usmerila v turizem. A. 2. Razstava pohištva v Bohinju Trgovsko podjetje Murka Lesce je organiziralo v hotelu Jezero v Ribčevetm lazu v Bohinju razstavo pohištva in stanovanjske opreme. To je letos že četrta Murkina razstava pohištva. Sploh pa so trgovci spoznali, da se ljudje na razstavi lažje odlo. čijo za nakup stanovanjske opreme, kot če bi za določenimi deli pohištva morali stikati po nabitih in zaprašenih skladiščih Da bi se ljudje seznanili z razstavo, so poslali okrog 700 obvestil prebivalcem okoliških krajev. Prav tako je vsak prejel prospekt dnevnih sob, spalnic ali kuhinj. Razstavljene predmete prodajajo tudi na kredit, kupljeno blago pa brezplačno pripeljejo kupcu na dom. Razstava bo odprta še do 3. junija. Po vsem sodeč bo uspela tako kot vse prejšnje Murk ine razstave. J. V. GLAS * 4. STRAN Pavšalna turistična taksa protiustavna Republiško ustavno sodišče razveljavilo odloke skupščin Radovljica, Jesenice, Kranj, Tržič in Šk. Loka Republiško ustavno sodišče Je na Javni obravnavi v četrtek, 30. m^ja, razveljavilo tiste določbe odlokov obč'n-•kih skupščin Radovljica, Jesenice, Kranj, Tržič in škofja Loka o komunalnih taksah, ki predpisujejo, da morajo lastniki počitniških hišic plačati turistčno takso v pavšalnem znesku. Predstavnik vrhovnega sodišča, ki je sprožilo ustavni spor, je poudaril, da pavšali-ziranje turistične takse za lastnike turističnih hišic ni v skladu z republiškim zakonom o komunalnih taksah, er se te takse plačujejo za uporabo predmetov in storitev, te pa določa zakon po- sebej v 4. členu. S tem, da so gorenjske občine določile enotni znesek, ne glede na število oseb in nočnin, se je turistična taksa spremenila v navaden davek. Nadalje je vrhovno sodišče v svojem predlogu za presojo ustavnosti poudarilo, da samo lastništvo hišice ne more biti razlog za plačilo turistične takse, če pa takso spremenimo v pavšaliziran znesek, potem pomeni to tudi neenakost pred zakonom. Predstavnik radovljiške občinske skupščine je vztraj d pri predlagani obliki odloka, dodal pa je, da so odlok že spremenili v tem smislu, da turistične takse ne plačujejo VSI ZA ENEGA -EDEN ZA VSE to je zaupali preko 900.000 ZAVAROVANJ, več kot 80 0 o vseh zavarovanj SR SLOVENIJI prek 55 milijard novih dinarjev znaša vrednost zavarovanega premoženja I prek 500 milijonov novih dinarjev znaša zavarovahi kapital življenjskih zavarovanj z matematično rezervo prek 100 milijonov novih dinarjev RAZŠIRJENOST ZAVAROVANJA POSTAJA MERILO KULTURNE STOPNJE POSAMEZNEGA NARODA! Vabimo tudi va«, de se pridružite naši najštevilnejši skupnosti zavarovancev! ZA VSE VRSTE ZAVAROVANJ SE VAM PRIPOROČA ZAVAROVALNICA SAVA POSLOVNA ENOTA: KRANT- Oldhamska 2 J J TEL. 2M35, 22-853 DRUGE POSLOVNE ENOTE: Celje, Čakovec, Jesenice, Koper, Koprivnica, Krško, Ljubljana, Maribor, Mengeš, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Postojna, Trbovlje in poslovalnici: Zagreb in Rijeka. Centrala: LJubljana, Miklošičeva c. 19/1, tel. 311822 Za vse Informacije, strokovne nasvete in kvalitetne usluge vam Je na voljo prek 800 strokovnih delavcev in prek 1600 zavarovalnih zastopnikov in poverjenikov ZAVAROVALNICE SAVA! je geslo sto- In stotisočev zavarovancev, ki so ? ZAVAROVALNICI SAVA i ▼ > tisti lastniki letnih hišic, ki jh imajo v krajih zunaj naselij ali zazidalnih območij. Glede davkov je kontrola mogoča, medtem ko za bivanje v letnih hišicah ni izvedljiva. Zagovornik drugih gorenjskih občin — Jesen ce, Kranja, Tržiča in škofje Loke — je svoj pogovor oprl na to, da zakon predpisuje, da se turistična taksa lahko pobira za začasno bivanje v turističnih krajih, nič pa nc govori o tem, kako se to lahko stori. Po končani obravnavi Je ustavno sodišče sklenilo, da se odločbe občinskih odlokov razveljavijo, ker zakon o komunalnih taksah ne pooblašča občin, da bi takso za začasno bivanje lahko pavšali-zirale. Ker ni zakonskega pooblastila za predpis turistične takse v pavšalu, so določbe občinskih odlokov občinskih skupščin Radovljica, Jesenice, Kranj, Tržič- in škofja Loka v nasprotju z ustavo, ki pravi, da občina sicer samostojno določa svoje dohodke toda le v mejah zakona. Stališče, da pomeni pavšaliziran je le način predpisovanja in pobiranja takse, pa je v nasprotju s členom ustave, ki pravi, da se postopek določa samo z zakonom, ne pa z občinskim predpisom. V. G. Pogovori v Iskri V sredo so se v kranjski tovarni Iskra sešli predsednica SR Hrvatske dr. Savka Dabčevič, predsednik IK CK SR Slovenije Stane Kavčič ter nekateri drugi visoki družbenopolitični delavci obeh republik ter predstavniki združenega podjetja Iskra ter zagrebške tovarne Nikola Tesla. Ogledali so si nekatere obrate v kranjski tovarni, potem pa so se pogovarjali o položaju teh tovarn v Sloveniji in Hrvatski in njihovem poslovanju. Morda referendum? Pred kratkim je bila na Jesenicah razširjena seja od. bora za družbene službe pri občinskem sindikalnem svetu. Na njem so analizirali sklepe sestankov sindikalnih podružnic osnovnih šol občine. Na seji so ugotovili, da je bilo na vseh sindikalnih sestankih poprečno 76 odstotkov udeležbe, kar kaže na zanimanje prosvetnega kadra do resolucije o šolstvu. Analiza je pokazala, da sc članstvo razen nekaterih pripomb v celoti strinja s tekstom resolucij«« o združitvi šol Toneta Čutar-ja in Prežihovega Voranca pa bodo verjetno odločali na re-ferendumu obeh šolskih kolektivov. Po mnenju sind;kata Je * tem politična akcija okrog spornih vprašanj resolucij« končana. Zdaj so na vrsti samoupravni organi šol strokovne institucije, da vedo še svoje mnenje. in po J. V. Obveščamo vse lastnike gozdov na območju Skupščine obči- ne škofja Loka, da bodo priglasitve sodelovanja pri sečnji lesa za leto 1969 v sredo, dne 5. 6. 1968 in 12. 6. 1968 v pisarnah proizvodnih okolišev. Podroben razpored bo objavljen na krajevnih oglasnih deskah in v pisarnah proizvodnih okolišev Zali log, Češnjica, Bukovica, škofja Loka, Poljane in Gorenja vas. Za proizvodna okoliša Poljane in Gorenja vas bo istočasno tudi razgrnitev izdelanega gozdnogospodarskega načrta za gozdove teh okolišev. GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ Gozdni obrat Škofja Loka Pot na Kolodvor 2. Invalidska delavnica Kranj dvor 2. razglaša prosto delovno mesto šivanje konfekcije ženskih — lahke In težke. Pogoji: Biti mora krojač moških oblačil, krojač oblačil ali šivilja. Delovno mesto se zasede lahko takoj, najpoznej pa do 10. 6.1968. Stanovanje ni zagotovljeno, prevo na delo in z dela se ne plača. ~ Kandidati naj se zglasijo osebno ali pismeno o naslov: Zavod — Invalidska delavnica Kranj, Pol kolodvor 2, Kranj. I OBČANI — ZA VAŠ DOM! UGODNI NAKUP UGODNI NAKUP UGODNI NAKUP UGODNI NAKUP UGODNI NAKUP UGODNI PRIPOROČAMO VAM OBISK V NAŠIH TRGOVINAH, KI SO ZALOŽENE Z ELEKTROTEHNIŠKIM BLAGOM DOMAČE IN TUJE PROIZVODNJE. Oglejte si tudi blago široke potrošnje — hladilnike, pralne stroje in druge gospodinjske aparate, televizorje in druge akustične aparate ter lestence vseh vrst. elektrotehna ljubljana UGODNI NAKUP UGODNI NAKUP UGODNJ NAKUP UGODNJ NAKUP UGODNJ NAKUP UGODNI • NAK*UP trgovina kranj, Prešernova cesta NAKUP Ob ustanovitvi odseka za preučevanje in obravnavanje alkoholizma pri psihiatrični bolnišnici v Begunjah Ne boj proti alkoholiku, ampak boj proti alkoholizmu •1 < ■ teža- Najbrž ni zgrešena misel, da družba ne sme kazati s Prstom na alkoholika in skrbeti le, da bi sc ga kar Najhitreje znebila, — tako, ^a ga spravi pred svetom v Poseben zavod, ali kar Je še enostavneje, da alkoholik umre. To zelo radi na pol resignirano, napol sarkastično izjavljajo nekateri delavci, ki se dnevno ukvarjajo s problemi alkoholizma. Delno so take izjave, zaradi katerih bi se humanist ^Kražal, pravzaprav upravile, saj ni videti izhoda iz karanega kroga, v katerem N znajde k pitju nagnjeni človek in do vratu vah. »Morali bi se boriti proti JpOboiizmu na sploh in pro-P vsem njegovm vzrokom,« Pravi prim. dr. Zaiokar iz ^'hiatrične bolnišnice v Be-^niah. Bolnišnica se že vseskozi ukvarja s preučevanjem alkoholizma in alkoholikov, »*cd kratkim pa so ustanovili * odsek prav v ta namen. ™*& za preučevanje in Uravnavanje alkoholizma naJ bi poleg analiziranja ^rokov za nastanek alkoholoma dajal tudi strokovna r}m'nJa glede aktualnih pro-l^ernov alkoholizma. Tako se ?°d(> latiko na odsek obrača-'c Vse institucije, ki bi ho-Pfc odgovor na vprašanje, *ako zavreti ali odpraviti ^roke alkoholizma pri njih. p°dobne raziskave je bolniš-nica sicer Jizacij endar pa kot pravi ravnanj bolniš! ^zultat l»vnih organizacijah, kjer b'l alkoholizem zelo razšir-jjjj končali v predalih. Mo J^e zato, ker ni bilo denar-• k<-'r se ni nihče zavzel J lzvajanje rezultatov razi-*av, ali kdove iz kakšnega j0Pri lem je primarij dr. Za-*ar menil, da smo pravdi^ mi sami krivi, da je Pri p sama kriva. ce Je med lavSC ali sezonskimi de-in Cl največ alkoholikov družbeno neprilagojenih 2J?; "Ni dovolj, če delavcu Pra ? st«'eho nad glavo,« bj Vl dr. Zaiokar. »Skrbeti »»»Orali za to, da se delale*' ^^no če je priselje-kar najlaž pa naročilu orga-opravljala že sedaj. ravna- išnice, so na žalost delc-^--' raziskav v nekaterih 'olje "no P* ^jf01'0' za kulturno izziv-b^nju **a delavec nima no-*0 islt!",u/M ,sti. k-ie drugje 8ostil .al zabavo, če ne v ^o i V alkoh°lu« Kadar !al>ko Ucom poleg dela ***taii „Udili še dodatno korjSj Vu"ie, možnost da ^ra0:n° zase in za druge •»e kLtVoJ prosti čas, potem H nri ° K|cdali nanje kot W^»ivna nabavo m neboleče in vključi v novo Ker delavcem ne nu-«a kot delo, za druge nanje bitja, ki naj-le v pijači, da potem lahko dajo duška svojim težavam. 2e pred meseci je dr. ška-rič opozoril na razširjenost alkoholizma na Gorenjskem (Glas, 17. febr. 1968). Po podatkih raziskave je na Gorenjskem kar 14 odstotkov prebivalstva starega nad dvajset let zapisanega alkoholizmu. Najbrž še nismo dosegli takega standarda, da bi se ljudje brez ekonomskih skrbi opijali zaradi brezidej-nosti, dolgega časa in naveličanosti, kar nam sicer napovedujejo znanstveniki v daljni prihodnjosti — to seveda za nas ne velja. Pri nas lahko prav vsako težavo tako ali tako utopimo v alkoholu, kjerkoli in kadarkoli. Nikjer nam ni treba posebno dolgo iskriti točilnice, gostilne, bi-I. ., saj rastejo na vsakem koraku. Pri toču\jj alkohola se namreč zasluži. Z davkom na alkoholne pijače pa zaslužijo tudi občine. Kmet, ki ne more prodati namiznega ali industrijskega sadja, ga predela v žganje in tudi zasluži. Industrija alkoholnih pijač si izmišlja vse mogoče nove pijače. Z reklamo v časopisu, radiu, televiziji se tudi zasluži. — Pijte herme-liko, če ljubite svoje zdravje, najnovejši kindermaher je že zaradi imena dvignil dovolj prahu. Slovenci pa radi pijemo, ker smo radi veseli. In pijemo, če smo veseli ali pa žalostni. Vse velja utopiti v vinu. Ni banketa sprejema ali slavnosti, sindikalnega sestanka, kjer ne bi ponujali pijač. In kaj je bila kmečka ohcet? Brezbrižnost občinskih organov se kaže tudi v tem, da sanitarne in vinske inšpekcije sploh ne opravljajo svoje naloge. Kdo neki kontrolira, kakšna vina nam točijo v kozarce ali kdo kontrolira izvajanje zakona o prepovedi točenja pijač mla. doletnim osebam in pijanim osebam? Prav gotovo ne bi bilo pametno, da bi alkoholizem omejili tako, da bi zelo podražili pijače. Mogoče, le žgane in umetne pijače. Nihče ne preganja zmernega pitja, nihče se ne brani pristnih vin. Kadar pa pivec postane alkoholik, kaj tedaj? Ker je bolnik, sodi v bolnišnico. Zavodov za alkoholike tako nimamo. V bolnišnici pa se po. zdravi le določen odstotek alkoholikov, drugi spet začno piti, včasih še huje kot pred zdravljenjem. Zakaj? Zdravniki namreč ne morejo pozdraviti tudi okolja, v katerem je alkoholik začel piti, ne morejo zbrisati težav tn vzrokov, zaradi katerih je nekdo vzljubil alkohol. Največkrat pa za neuspešno zdravljenje krivimo zdravni- ka. Za sedaj pa se samo zdravniki zavzemajo, da bj se v družbi glede problema alkoholizma nekaj premaknilo. 2e lani je kazalo, da se bo v okviru kranjskega zdravstvenega doma ustanovil iztreznitveni center. V drugih državah imajo s takimi centri že precej izkušenj. Opazili so namreč, da se je takoj zmanjšala smrtnost opitih oseb, ki so jih privedli v take centre in ne v zapor do iztreznitve. Predlog o ustanovitvi iztreznitvenc-^a centra je pishlatrična bolnišnica poslala Upravi javne varnosti, Zdravstvenemu centru in zdravstvenemu domu Kranj. Najbo'j so bili veseli predloga miličn ki, pri drugih dveh institucijah pa so sa najbrž zbali stroškov. Vendar stroški za vzdrževanje takega centra ne bi šli na račun zdravstvenega zavrrovanja. Stroški bi se delili med zdravstveno službo, Upravo javne varnosti, del pa bi plačal pacient sam, če ni kronični alkoholik. Priložnostno opite, ki bi jih privedli v iztreznitveni center, bi najbrž iztreznla cena zdravstvene usluge. Zdravstveni delavci bi lahko s pomočjo iztrez-nitvenega centra merili pogostost op: t ost i posameznikov. Tako bi lahko še pravočasno zavrli pot posameznika v alkoholzem, Zdravstveni delavci so torej pripravljeni pomagati in nekaj konkretnega storiti za ta naš družbeni problem. Nekdo mora samo reči svoj da, pa bo v Kranju ustanova, ki si jo zdravstveni delavci zelo žele. Prav sedaj se bo v okviru zdravstvenega doma Kranj formirala urgentna ambulanta za vse nujne primere (kot so srčna obolenja, poskusi samomorov, ponesrečeni v prometnih nesrečah). Morda bi se z dobro voljo in pa organizacijo dalo najti rešitev za iztreznitveni center prav pri urgentni ambulanti. L. Mencinger ■a Pred ustanovitvijo društva za pomoč nezadostno razvitim osebam na Jesenicah Naša družba posveča vedno večjo skrb vzgoji in izobraževanju otrok. Se prav posebno pozornost pa potrebujejo otroci z raznimi motnjami v psihofizičnem razvoju. To so gluhi, slepi in duševno nezadostno razviti otroci. Zanje se ustanavljajo posebne šole, kjer jim po posebnem programu posredujejo osnovno izobrazbo in vzgojo. Na Jesenicah že deset let obstaja šola za duševno nezadostno razvile otroke. Število učencev pa iz leta v leto narašča. V letošnjem šolskem letu se je v šolo vpisalo že okoli 130 učencev. Premalo pa bi storili za te otroke, če bi skrbeli zanje samo do njihovega petnajstega leta, ko končajo obvezno šolanje. Otrok, ki konča obvezno šolanje, še ni sposoben za samostojno življenje. Zato so pri nas začeli ustanavljati posebna društva, ki pomagajo duševno nezadostno razvitim osebam. Skoro vse občine v Sloveniji imajo že taka društva, na Jesenicah pa bo ustanovni občni zbor takega društva konec junija. Med nalogami društva je nenehna skrb za duševno nezadostno razvite v različnih obdobjih njihovega življenja, težje prizadetim pa je treba omogočiti, da dosežejo kar največjo stopnjo socializacije. Pri tem pa bi morale sodelovati in si skupno prizadevati vse družbene službe, zavodi in ustanove ter gospodarske organizacije. Ne samo, da si je treba prizadevati, da bo v društvo vključenih kar največ ljudi iz omenjenih institucij, pač pa si je treba tudi prizadevati, da bi sc spremenila tudi miselnost ljudi. Pojava duševne nerazvitosti sc ne smemo sramovati, pač pa je treba takim ljudem pomagati. Društvo bo povabilo k sodelovanju tudi starše prizadetih otrok, saj le ti lahko veliko pomagajo pri reševanju vprašanj prizadete mladine. Bodoče društvo na Jesenicah se bo moralo najprej zavzeti za zaposlovanje absolventov posebnih osnovnih šol. Skoraj vsi razen najtežje prizadetih so sposobni skrbeti sami zase, razen tega pa so tudi sposobni vračati družbi tisto, kar jim je družba dala. Za težje prizadete pa bi bilo treba ustanoviti posebne delavnice, kjer bi sc navadili na manj zahtevna dela. Društvo pa bo moralo tudi kasneje, ko bo prizadeti otrok končal šolanje, spremljati njegove uspehe in neuspehe, razen tega pa bo še dodatno strokovno pomagalo. Za ustanovitev društva na Jesenicah je bil izvoljen iniciativni odbor. Na dveh sejah so razpravljali predvsem o ustanovnem občnem zboru društva, ki bo konec junija. Člani odbora bodo obiskali vse delovne organizacije v občini, jih seznanili s pomenom društva in jih povabili, da postanejo člani tega društva. K sodelovanju bodo povabili tudi vse starše otrok, ki hodijo na posebno osnovno šolo. Prav tako odbor poziva vse občane, da pridejo v kar največjem številu na ustanovni občni zbor društva in postanejo njegovi člani. M. Pogačnik Dve lokaciji za tržiško vzgojno-varstveno ustanovo Problem otroškega varstva kmalu rešen? O problemu vzgojno varstvenih ustanov so v tržiški občini razpravljali že na več sejah občinske skupščine. Na eni izmed zadnjih soj so odborniki tudi imenovali posebno komisijo, katere naloga je bila ugotoviti, kje so v Tržiču ugodnejši pogoji za vzgojno-varstveno ustanovo — ali v gradu, kjer je vrtec že sedaj ali pa v novih prostorih zdravstvenega doma v Tržiču. Komisija si je ogledala obe poslopji in tako za grad kot za zdravstveni dom ugotovila, da sta obe lokaciji primerni. Bolj problematični pa so notranji prostori obeh zgradb. Medtem ko so sedanji prostori oziroma del tržiškega zdravstvenega doma, ki bi ga odstopili za otroško varstvo, premajhni in bi jih bilo treba nekoliko predelati, pa so člani posebne komisije v sedanjem otroškem vrtcu na gradu ugotovili, da je dovolj primernih prostorov. Vendar pa je težava v dejstvu, da je grajska stavba zelo stara in bi jo bilo težko urediti. Ker številne ugotovitve govore v prid obeh objektov, se je komisija, ki so jo imenovali odbor, niki tržiške občinske skupščine, odločila, da pristojnim strokovnjakom naroči, naj si ogledajo zgradbi in sporoče komisiji svoje mnenje. Na podlagi rezultatov strokovnjakov pa bo komisija odločila, kje je najprimernejše mesto za vzgojno-varstveno ustanovo v Tržiču. Vili G. GLAS * 6. STRAN SOBOTA — 1. JUNIJA 1968 XI. srečanje dramskih skupin Slovenije na Jesenicah Od 3. do 8. junija bo na Jesenicah XI. srečanje dramskih skupin Slovenije, tradicionalno delovno in revialno srečanje slovenskih gledaliških amaterjev, ki ga vsako leto organizira odbor za gledališko dejavnost pri republiškem odboru Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije. Gostitelj letošnjega srečanja, ki je vredna in pomembna kulturna manifestacija gledališkega amaterizma pri nas, je Zveza kultur-lio-prosvetnih organizacij občine Jesenice, Izvajalec srečanja pa je amatersko gledališče Tone Čufar na Jesenicah. Ob VIII. srečanju leta 1965, ki je na Jesenicah pri publiki doživelo veliko pozornost in navdušenje, je občinska zveza KPO sklenila, naj bi to srečanje bilo vsake tri leta na Jesenicah. To naj bi bdi nekakšen jeseniški trie-nale gledališkega amaterizma, na katerem naj bi jeseniška publika imela priložnost vsake tri leta videti najboljše amaterske gledališke dosežke iz vse Slovenije in jih primerjati z dosežki svojega živega in delavnega amaterskega gledališča. Obenem pa bi se najboljše amaterske gledališke skupine preizkušale prav pred publiko, ki ima prav gotovo največ posluha in čuta za amatersko gledališče, pred publiko, ki je v dveh dobrih desetletjih bila navdušena in vzgojena prav po vztrajnih ln delavnih gledaliških amaterjih na Jesenicah. Zato organizatorji XI. srečanja pričakujejo, da bo jeseniška publika s prav takim navdušenjem in gostoljubnostjo sprejela slovenske gledališke amaterje, kot se Je to zgodilo pred tremi leti in tako tudi upravičila sklep, da bo ta pomembna kulturna manifestacija gledališčnikov v bodoče res vsake tri leta na Jesenicah. Po drugi strani pa je spored nastopajočih dramskih skupin letošnjega srečanja tako bogat in pester, da bo moral zbuditi pri publiki izjemno zanimanje, zlasti še, ker nastopajo tudi vse res najboljše in najuglednejše dramske skupine iz vse Slovenije, žiriji letošnjega srečanja, ki jo sestavljajo znani in ugledni gledališki delavci, se je prijavilo 24 dramskih skupin. Med njimi je žirija izbrala kar 11 najboljših, tako da bo spored srečanja res zanimiva panorama gledališke amaterske ustvarjalnosti na Slovenskem. Srečanje bo otvorilo v ponedeljek zvečer amatersko gledališče Slava Klavora iz Maribora s predstavo Rod, ljubezen in smeh, ki jo je uprizorilo v počastitev IGO-lctnice začetka slovenskega gledališča. Naslov združuje tri enodejanke iz konca prejšnjega stoletja, in sicer Ogrinčevo Kje je meja, Vil-harjevo Poštena deklica in Medvedovo cnodejanko Ren-dez-vous. V vseh nasledil j.h dneh do konca tedna pa bodo po dve predstavi na dan, in sicer ob 15.30 hi 20. uri. Zvrstile se bodo takole: v torek komedija M. Franka Sreča na upanje v izvedbi gimnazijske dramske skupine pri Svobodi Center iz Trbovelj in drama I. Cankarja Kralj na Betajnovi v izvedbi dramske družine DPD Svoboda iz Postojne, v sredo komedija F. G. Lorce Lepa čevljarka v izvedbi Odra mladih iz Novega mesta in ljudska igra F. S. Finžgarja Razvalina življenja v izvedbi dramske sekcije pri Prešernovem gledališču Kranj, v četrtek bomo gledali Klabundovo igro Krog s kredo v uprizoritvi prosvetnega društva iz Trnovelj pri Celju in komedijo J. Kerrove Mary-Mary v uprizoritvi jeseniškega amaterskega gledališča Tone Čufar, v petek komedijo A. C. Pugeta Srečni dnevi v uprizoritvi prosvetnega društva iz Horjula in igro T. VVillianisa Steklena menažerija v uprizoritvi dramske skupine DPD Svoboda Preži hov Voranc iz Raven na Koroškem. Zadnji dan srečanja v soboto se bosta predstavili dve skupini iz Ljubljane, in sicer Študentsko gledališče z Anuilhevo Antigono In šentjakobsko gledališče z Držičevo komedijo Dundo Maroje. Spored srečanja ln Imena izvajalcev obetajo, da bo XI. srečanje slovenskih gledaliških amaterjev zanimivo in bogato gledališko doživetje, tako po vsebinski kot tudi po izvajalski in uprizori t veni strani. Poleg predstav pa bodo vsako dopoldne tudi kritični razgovori o predstavah, v soboto dopoldne pa bo poseben zbor slovenskih gledaliških amaterjev, na katerem bodo obravnavali smernice za nadaljnje uspešnejše delo. Tako bo srečanje imelo tudi svoje delovno obeležje, ki .je vse doslej že utrjena praksa slehernega srečanja. Vstopnina za predstave srečanja je nižja od običajne gledališke vstopnine, tako da bi bil ljubiteljem gledališča omogočen obisk čim več predstav. Na vsakih najmanj 5 vstopnic za 5 različnih predstav bo šesto vstopnico vsak kupec dobil zastonj, za zaključene šolske predstave pa Je seveda predviden Se večji popust na vstopnico. Vsem obiskovalcem predstav srečanja želimo čun več g'*" dališkega užitka in zadovoljstva, vsem nastopajočim skU" pinam pa čim več uspeha. XI. srečanje dramskih skupin Slovenije od 3. do 8. J* nija bo za Jesenice prav tovo ostalo pomemben kulturni dogodek in nepozabn* gledališko doživetje. b. c Besnici je potrebna nova šola V četrtek, 23. maja, so se zbrali besniškj občani, bilo jih je kar blizu 60 in zahteval, da se v njihovem kraju zgradi nova šola. Sedanja šola je bila zgrajena 1879. leta. Po sedanjih merilih zgradba že takrat ni ustrezala številu učencev. Za samo leto 1879 sicer ni podatkov, pač pa so podatki za druga leta. Tako je že leta 1867 obiskovalo zasilno šolo v mežjiariji 66 otrok od 6. do Ustanovljena slikarska Na predlog sveta za kulturo in telesno vzgojo je pretekli teden skupščina občine Škofja Loka sprejela sklep o ustanovitvi Groharjeve slikarske kolonije. Praktično je ta kolonija začela delati že lani in to v okviru turističnega društva škofja Loka, kjer so se urejali zlasti vsi propagandni Ln finančni posli, medtem ko je vodstvo loškega muzeja urejalo tehnično organizacijsko delo. Tako je lani od 12. julija do 6. avgusta v Škofji Loki in obeh dolinah slikalo 12 slovenskih in en tuj umetnik. Imeli so brez- v okviru festivalskih prireditev so v četrtek zvečer v Gorenjskem razstavo mladih likovnikov iz posameznih jugoslovanskih mest muzeju v Kranju odprli tudi — Foto: F. Perdan 12. leta starosti, v tedanjo ponavljamo šolo pa je hodilo 35 otrok v starosti 12 do 15 let, skupno torej 106 učencev. Podatki lz leta 1882/3 pričajo, da je bilo v redni šoli 50 otrok, o ponavljalni šoli ni podatkov. Leta 1898/9 je bilo všolanih 87 učencev, leta 1900/01 pa kar 128. Za vse te učence pa je imela šola eno samo učilnico, kakor jo ima še danes. Po drugi svetovna vojni so Groharjeva kolonija plačno bivanje, vsak od njih pa bo prirediteljem izročil v trajno last po dve umetniški deli, ustvarjeni v tem času. Po splošni sodbi je lanska kolonija uspela tako organizacijsko kot tudi z umetniškimi dosežki. Z rezultati so bili zadovoljni tako udeleženci kolonije kakor tudi člani strokovne organizacije, slovenskih likovnih umetnikov pa tudi organizatorji iz vrst loških turističnih in muzejskih delavcev. Zato je dosedanji odbor Groharjeve slikarske kolonije predlagal, naj bi bila le-ta odslej samostojen kulturni organizem. V Loki je sedaj dovolj širok krog ljubiteljev tovrstne dejavnosti, ki so voljni in sposobni voditi kolonijo. S tem, da so v občin, proračunu predvidena sredstva za Groharjevo slikarsko kolonijo, so dane možnosti za finančno samostojnost, nekaj sredstev pa bi lahko vodstvo kolonije tudi samo dobilo s sodelovanjem s turističnim društvom, z loškim muzejem in njihovo galerijo ter drugimi kulturno-prosvetnimi in gospodarskimi organizacijami. Samostojna Groharjeva slikarska kolonija bo prav gotovo na loškem področju ponovno zbudila tradicije umetniškega ustvarjanja, lahko pa bi temu področju tudi povrnila nekdanjo veljavo v slovenskem likovnem svetu. S. Z. se razmere spremenile. LčeJ*" ci se po končanem 4. razred«} šolajo v popolni osnovni s©» v Kranju, število učence* v nižjih razrdih sicer niha, k* že pa stalno tendenco U*-vzgor. Tako je bilo lrfa 1965/66 všolanih 46 otrok, »* slednje leto 54, letos P* r. kar 64. Puk 4 oddelkov v JJ učilnici je nevzdržen. ^oV stanovanjsko naselje n vas nad Zgornjo Besnico naselje Pesnica (štelo bo stanovanjskih hiš,) bosta 100 vse. Ičoi kakor vplivala 'na števil porast učencev. Pa že tudi samo seda«Jf število 64 učencev zadošča šolo s tremi učilnicami. Če omenimo še to, da F šola zidana iz kamenja vlažni dolini, v luži, k**^ pravijo domačimi, da J* ^ vsem zastarela in °e"^«5 siva, niso tu mogoče nikaK ne adaptacije ali dozidave. Treba Je izbrati nov0 2 kaci jo za šolo s štiruni"^. nicami, če gledamo v pr1* ^ nost, ali vsaj s tremi, Če bo zidalo za trenutne^, mere, s pripadajočimi Pr ri in igrišči. . Kronika iz let, ko so z JJ šolo, kritično piše: Ves ski svet meri 691 m2; PoSlJgj zavzema 180 m2, jako ^A\^ šolski vrt 281 m2, P°**a j0{J^ drugo 230 m2. Poslopje ,j proti vzhodu učilnico, V^, zahodu pa učiteljevo s ,Cl vanje, ki obsega & dve sobi in shrambo- ^ omenimo še drvarnic*,^ stranišče, potem snio u (acija Zveze komunistov, ki ■« mudi na obisku v Avstriji, J« s člani CK KP Avstrije dogovarjala o aktualnem ^°dnarodnem položaju, o ^'ostranskem sodelovanju in 0 nekaterih drugih vprašanjih, ki zanimajo obe strani. PRAGA, 29. maja — V če-hoslovaškem glavnem mestu *e je začelo plenarno zasedanje CK KP Cehoslovaške. Razpravljajo predvsem o sedanjem političnem položaju v državi, posebej v partiji, Jn o nalogah partije v nadaljnjem procesu obnove in demokracije. pORTLAND. 29. maja -^onaior Eugone McCarthy je P^Pričljivo premagal Rober-a Kennedyja na predhodnih °htvah predsedniškega kanala v zvezni državi Ore-8on. pRAGA, 30. maja — Cen- falni komite KPC je iz svo-JJ vrst izključil bivšega pr-t*8a sekretarja CK KPC An-n 'niia Novotnega. Skupaj z Ck? druge dosedanje člane j^ARIZ, 30. maja — v Scst-j nutnem govoru po radiu Puv"° ^au"e ^Poročil, da raz-.. Sca parlamerut, da bo raz-m Vo'itve in da predlaga eic,ndum. Pred njegovim uiom je državni svet raz-10 ' Ua Je de Gaullov pred-8 o referendumu protiusta-■ Med govorom francoske-,. Predsednika so se v Parizu •ju* .1 demonstranti — des-jJiCarJi Ln pristaši degolizma »rv ,or8aniz'rail' miting za kaT> >0r° 1)011 rel>ublLki«. Ne-^ Cri v Parizu že omenjajo pr°.Vl|l''Csa Franca kot novega GOsednika francoske vlade. so izključili še neka- Ljudje Romunija - naša soseda Te dni se mudi na uradnem obisku v naši državi državna partijska delegacija Romunije, ki jo vodi Nicolae Ceausescu. Romunski gostje so obiskali tudi Slovenijo in v sredo popoldne so obiskali tudi Kranj, kjer so si ogledali Iskro, nato pa je bil na Trgu revolucije velik miting. Obisk državnikov iz prijateljske Romunije sicer sodi v okvir rednih stikov in izmenjave mnenj med obema državama, vendar lahko na drugi strani zaradi trenutne, ga razvoja mednarodnega po- ložaja pripisujemo obisku poseben pomen. Kajti tako Jugoslavija kot Romunija Igrata v mednarodni areni pomembno vlogo. Kot naša država se tudi Romunija zavzema za spoštovanje enakopravnosti, suverenosti in nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Kot socialistični državi sta obe zainteresirani za razvoj odnosov med socialističnimi državami. Ravno sedaj, ko v številnih socialističnih državah opažamo burna obdobja novih političnih, gospodarskih in družbenih odnosov, jc spošto. vanje naštetih načel zelo pomembna naloga. Na gospo- darskem področju obe strani ugotavljata še številne možnosti, zlasti kar se tiče enotnega nastopa na tujih tržiščih. Skratka v sodelovanju med našo državo ln Romunijo je še vedno dosti odprtih poti in prav gotovo je, da bo sedanji obisk pomenil pospešitev stikov obeh prijateljskih držav. Na koncu še nekaj besed o sami Romuniji. Romunija leži v jugovzhodni Evropi, na severu in severovzhodu meji na Sovjetsko zvezo, na zahodu na Madžarsko in Jugosla. vi jo in na jugu na Bolgarijo. V romunskem gospodarstvu so zelo razvite čnia metalurgija, tekstilna industrija, ži- vilska In kemična. Pri rudarstvu je največji poudarek na nafti, saj jo letno načrpajo 12,395.000 ton. Poleg nai.e načrpajo dosti zemeljskega plina. V izvozu prevladujejo naftni derivati, stroji za črpanje nafte in oprema za naftne rafinerije, rude, prehrambeni izdelki, kmečki izdelki. V našo državo izvaža Romunija sol, nafto, par :fin, petrolejsko smolo, kemikali. je, cement, uvaža pa konzerve, bombažne tkanine, posodo, gradbene stroje, kable in izolatorje. V. G. in dogodki Ob otvoritve grajske pristave v Podvinu Vsako leto presenečenje Lani: samopostrežna klet, ogrevan bazen — Letos: grill restavracija in 30 novih ležišč, urejen park, mali golf, vikend hišica — Čez leto dni: avtokamp in športna igrišča V soboto, 8. junija, bo krenila izpred festivalne dvorane na Bledu povorka 15 kočij, v katerih bodo gostje hotela Grad Podvin. S kočijami sc bodo peljali v Podvin in tam imeli v novi grill restavraciji, ki so jo včeraj odprli, domačo zabavo. V restavraciji, kjer bodo stregli predvsem jugoslovanska ljudska jedila, si bodo odslej gostje lahko privoščili ples in zabavo, kolikor si bodo poželeli. To je le drobec iz dejavnosti hotela Grad v Podvinu. Več takšnih drobcev v mozaiku prijaznosti, ki jih daje hotel svojim gostom, pa je »skrivnost« njihovega uspeha. Letos, ko smo na Gorenjskem zabeležili precejšen padec obiska tujih gostov, se jc število tujcev, ki so prenočevali v Podvinu povečalo za 10 odstotkov. Prav tako so dosegih tudi večji finančni uspeh in to kljub nespremenjenim cenam. Hotel, ki preseneča. Lani smo bili v hotelu presenečeni s samopostrežno kletjo. Čeprav še vedno dobro »dela« (domač gost lahko za 4500 S din, tuj pa za 5000 je in pije po mili volji), so se lotili novih investicij, da bi šli tako v korak s sodobnim turističnim razvojem. Preurejena grajska pristava (prej gospodarsko poslopje) bo s 140 vloženimi milijoni starih dinarjev res lahko precej nudila. Poslopje, ki je preurejeno pod nadzorstvom projektanta arh. inž. Iva Splnčiča, je ohranilo svoj rustikalni videz, čeprav je povsem prenovljeno. Poseben mik dajejo restavraciji okna, ki so narejena iz barvanega stekla, vezanega v svinec in predstavljajo določene motive kot grajski grb, Bakhos itd. Tudi sobe, opremljene z rustikalnim pohištvom, sanitarije in balkoni, vse se lepo ujema z okoljem. Razen prenovljene grajske pristave so ob bazenu uredili tudi prijazno vikend hiši- Na novo urejena vikend hišica ob bazenu, posebna privlačnost za goste — Foto: F. Perdan co v prekmurskem slogu. Kolektiv pa pripravlja še eno presenečenje. 2e v začetku junija bodo odprli mali golf, ki bo izdelan po mednarodnih normativih. To bo četrti tak mali golf v Sloveniji. Z lepo urejenim vrtom nudi sedaj celotni objekt res pravo podobo »gradu« Ln je bila zato tudi investicija 40 milijonov (vrt s parkirnimi prostori in mali golf) dobro naložena. Direktor hotela Štefan Spi-Iak nam je ob tem dejal: »Res je to velik korak naprej pri razvoju hotela. Ob tem moram izreči vse priznanje posebno skupščini občine Radovljica, ki je pokazala veliko razumevanje in nam skupaj s podjetji pomagala re- Prenovljena grajska pristava — depandansa hotela Grad Podvin, ki so jo odprli včeraj, bo prav gotovo presenečenje za goste — Foto: F. Perdan sevati stanovanjsko vprašanje za šest družin, ki so stanovale v pristavi . . .« »Im kakšno presenečen je pripravljate za drugo leto?« smo vprašali direktorja. Čeprav nismo pričakovali, da bodo šli v Podvinu še naprej tako hitro v razvoju, nas je presenetil. »Radi bi končali športni del ob bazenu. Junija bomo odprli mati golf, na drugi strani bazena pa bomo drugo leto uredili igrišči za tenis in odbojko. Prav tako računamo, da bi drugo loto uredili avtokamp.« Ko smo mu omenili, da morda manjka hotelu le še prostor za ples, nam je povedal, da bodo letos plesi trikrat tedensko v restavraciji obnovljene pristave ali na terasi, drugo leto pa bodo naredili avtokamp in bodo lahko prirejali tam rednejše plese. »Imamo stalne goste, ki si želijo miru in zato se bojim, da bi jih plesi v pristavi motili. v avtokampu bomo imeli goste drugačnega značaja, ki bodo željni plesa . . .« Brez dvoma v hotelu Grad Podvin dobro gospodarijo, vedo kaj in kako morajo delati. To Je ključ njihovih uspehov. Pozornost do gostov, tudi ob »malenkostih« je vodilo njihovega uspeha. Zato ni čudno, da je mnogo skupin, ki se rade odločijo, ! da ob večernih urah obišče-! jo Podvin. S. Zupan CI AS * 10 STRAN VARČEVANJE PRI KB LJUBLJANA vam PRINAŠA IZREDNO UGODNE OBRESTI BOGOMIL DEBELJAK 6,25 •/• 7 °/o 8»/o Poleg tega pa sodelujejo varčevalci vezanih vlog in vezanih deviznih računov ter kmetijski in stanovanjski varčevalci vsake 4 mesece pri nagradnem žrebanju. Napredovanje v službi Na nekem pokopališču v Oranu v Franciji je na nagrobnem kamnu napisano: »Tu počiva Guiletta Lagrand, žena knjigovodje.« Ko pa jc nedavno bil vdovec Lagrand povišan v službi, je naročil nov spomenik, na katerem piše: »Tu počiva Guiletta Lagrand, žena višjega knjigovodje.« f -s II i iM Strela se Igra Med nevihto na Dunaju jc strela udarila v anteno nekega parkiranega avtomobila. — Pri tem je elektrika vključila starter, avtomobil se je premaknil .zapeljal v zid neke stavbe in sc popolnoma razbil. Kaditi ali živeti V Bologni se je nedavno tega končalo mednarodno posvetovanje medicinskih strokovnjakov, ki &o razpravljali o škodljivih posledicah kajenja. Znanstveniki sb navedli nekaj novih in zanimivih bolezenskih sprememb v človeškem telesu kot posledicah kajenja. Tako so med drugim navedli, da vsaka pokajena cigareta skrajša človekovo življenje za 14 minut. Vsekakor taka ugotovitev ne bo odvadila nobenega kadil- ca kajenja. Najnovejše raziskave o škodljivosti tobaka so pokazale, da-kajenje povzroča poleg sprememb v krvotoku, tumorjev, kroničnega bronhitisa in gastritisa še različne bolezenske spremembe na prebavilih in jetrih. — 2e dlje časa je tudi znano, da ženska, ki kadi, prej izgubi svežo polt, razen tega pa ima tudi težave v nosečnosti. Moški pa zaradi delovanja nikotina prej izgube spomin in spolno moč. *CRBBSBaBBSflBBB»!linBBBaBBBSBRBBB*BBRBBflf§aBBaBBaBar£ Križanka št. 38 ■ ttBSSEBBBBltiUlfaBKBaaffttaifRB 1 2 3 4 5 6 j? a •j 10 11 12 13 14 15 16 !/' 18 20 21 It ' " ■■23 24 I 25 X"~* 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 VODORAVNO: 1. reka v Hercegovini, kjer bo letos obletnica velike bitke, 9. pohod, koračnica, 13. prireditev, ki se ponavlja vsako tretje leto, 14. isti, 15. tiskarsko sito, 16. ime italijanske pevke Tebaldi, 18. bet, tolkač, 19. zelo škodljiva podzemeljska žival, 20. svetovno znano kopališče v Belgiji, 22. grška boginja prirode, hči Urana in Gee, 23. del voza, 24. cerkveni dostojanstvenik, 27. orel v germanski mitologiji, 29. prebivalec pokrajine v Grčiji, 30. ime bivše tekstilne tovarne v Kranju, ki je sedaj v sklopu Tekstilindusa, 33. veletok v Sibiriji, 34. nenaseljen vulkanski otok med Sumatro in Javo, 36. riževo žganje, 37. obrat za pridobivanje gradbenega materiala. NAVPIČNO: 1. kratica za »stran«, 2. mera za čas, 3. ime bivše tekstilne tovarne v Kranju, ki je sedaj v sklopu Tekstilindusa, 4. neznano himalajsko bitje, 5. grški junak v trojanski vojni, 6. pritok reke Isar na Bavarskem, 7. kratica za »kilo-liter«, 8. mestece na Severnem otoku Nove Zelandije blizu Hamiltona, 9. jedilni list, kosilo po jedilniku, 10. puščavniki, 11. orač, 12. kraj v Liki, 17. španski spolnik, 19. stoletje, 20. partizansko ime narodnega heroja Petra štanteta, 21. redovni duhovnik, 22. slap Savinje pri izviru, 25. moški v visoki starosti, 26. predlog, 27. domače žensko ime, 28. mestece v Ma-vretaniji (Afrika), 30. ime rodezijskega diktatorja Smitha, 31. osnovna beseda narečja na Hrvatskem, 32. latinska beseda, iti pomeni: svoj, lasten, 35. kratica na receptih. Miha Klinar: Mesta. iii DEL pl S takim pripovedovanjem JeJ^ nikovih« očeh svojo vrednost, °. delo v zaledju v samo škodo, s«^ j kakor oficirji, ki so se izkazal' .j iz preprostega obrtniškega stan«^ d jevim padcem pomenilo prav t**^J uživali prednost oficirji iz PleIj]aga'! sicer poveljnik garnizona JPrec.]-0iklJ.; toda pred nedavnim se je P?t?jj«i! dal decimirati vojake. PoveljnlK ščem, a so njegovo namero Pr obrobju mesta in napadli mesto- j * Tudi to mora polkovnik v5f0vs:1 da bi »polkovnik« zvedel za "ftlje"., nika, ko bo prišel. Bil je zajW $1 že on uredil zadevo in Poskr_,]iak<'r,j služil. S svojimi dejanji je vse" njega povišanja, je dejal, P?1*^^ pripovedoval Volodja,« pravi srečo, ki ga čaka, v kozarec 3 Videti je bilo, da je polk°vn> j w k C, moč, saj je poročnik vnovič pri prevzgoji človeškega nna -e n, po pasje vdane vojake, čepr da se take vzgojne metode ^. or njegovi najbolj zanesljivi ^L^r^j sovražnika, marveč za svoic P ;« f »To je Volodja vedel že P1 pivU'^J nil s položajev to nevarnost ^jnuv'0 ki je pripovedoval o svojem valeč človeških pasjih duš, j* 1 ^ je mogoče predelati še tako *J jjj Radio — televizijski aparati 0 Svetilke — žarnice 9 šivalni stroji — dvokolesa % Ploščice za tlakovanje — otroški vozički — peči na olje % Olivetti računski in pisalni stroji Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini s. p. A. A. Rej na Trieste — Trst Ul. Cassa di Risparmio 4, telefon 36094 Največja izbira avtomobilskih delov in opreme Specializirana trgovina za prevleke lastne proizvodnje in naslonjala za glavo Sprejemamo dinarje [lllllllllllllllllllllimilllllUlIllllllllHHHIII11" Giovannlno: »Cara Teresi-na, abbiamo percorso tutta Kranj in lungo e largp-Sono stanco e comincio ad avere una farne "a lupo.« reresina: »Ma si, Giovanni-no, abbi pazienza. Andlamo subito al Ristorante »JELE N«, dove si mangia bene e mm caro!« Kupujte dobro - kupujte poceni - kupujte pri SAM0NIG Govorimo slovensko VILLACH, AM SAM0NIG - ECK VISITATE L'HOTEL TRIGLAV BLED Prezzi bassi — Pensione *J Menu speciali per grUpp turistici — Specialita zionali e vini original' Giardino. Telefono Bled 77-365 p* 80 naročnikov Glasa na izletu v neznano Sobotno jutro jc za HMMl-izmed osemdesetih izdanih naročnikov Glasa iHiiiiiiiiimmiiimm«»",H,,,Hl! )>Tako j lepega | dneva pa I že dolgo j ne...« 1 5 r~M "tllllll """'»»lil......... Illlllllllllllllllllllllll težko 80 Prv?l°,tudi "i čudno, da udeleženci našega iz- leta v neznano prihajali na zbirno mesto skoraj uro pred odhodom. Bolj ko se je urni kazalec pomikal proti 7. uri — času, ko naj bi sc odpeljali, bolj je med vsemi rastla napetost. Nekateri najbolj neugnanj so hiteli spraševati »Kam pa gremo?« Drugi, ki jih je skrbelo vreme, pa so še zadnjikrat pogledovali v nebo. Vendar tokrat nas vreme ni razočaralo, še več — lepo in sončno je bilo skoraj ves dan, le proti večeru nas je na poti domov oplazilo nekaj deževnih kapelj. Vsi so prišli. Na njih sta že čakala dva avtobusa s -šoferjem Francijcm in Jože-tom, manjkalo pa tudi ni vodičev Vlada in Milana. Se prisrčna slovesnost pred odhodom — vsi udeleženci našega izleta so dobili lične škatle in košarice trgovskih podjetij Murka Lesce iin Živila Kranj, naš foton-porter je ne- katere še lahko ulovil v svoj objektiv in že smo se odpeljali. Prvi avtobus proti Brniku, drugi proti Ljubljani, SPORT VJ[LLACH u BELJAK Morlt»ch,tr. 5 haspruti Park Hotela SANDRIESSER ► športna oblačila ► vse za tenis ► potapljaški pribor ► gumi čolni ► specializirana trgovina za ribištvo TURISTI! Priložnost vam nudi ugodnost. Za vsakogar nekaj, nekaj za vse boste dobili v gostilni in trgovini Jože Malle Loibltal — St Lenart v Brodeh le 3 km od ljubeljskega predora Govorimo slovensko! Ugodna menjava! Dobrodošli! •••••••••••••••••••••••••••••••••••••• VISITATE IL RISTORANTE! CENTRO DELLE REGATE A BLED Specialita alla graticola — Vini scclti — Ottimo ser-vizio — Terrazza esposta al sole — Stazione bal-nearc. Visi ta le Nol BOZO MEJAVŠEK BREZ ZEMLJEPISA TUDI TOKRAT NI ŠLO Nekaj kilometrov iz Kranja smo v obeh avtobusih razdelili listke in vse naše izletnike naprosili, naj nanje približno napišejo končni cilj izleta. In vsi so napeto razmišljali, kajti težko je uganiti cilj iz'.eta v neznano. Res, da smo vsem nekr.ko namignili, da nas bo pot vodila v kakšne slovenske termalne toplice, vendar je bilo bolj malo točnih odgovorov. No, izmed tistih, ki so najbližje uganili cilj naSega izleta v neznano, smo izžrebali dva naša narcenika. ki bosta kot nagrado za uspešno ugi- banje pol leta dobivala Glas zastonj. Ker je sedaj izlet tc mimo, lahko povemo, kje v.^o smo bili. Naj začnem pri »Štajercih« — tako smo namreč »prekrstili« tiste naše naročnike in naše izletnike, ki so se z avtobusom odpeljali proti Štajerski. Lep izlet se je zanje začel že pri letališču Brnik, 6aj so uspeli videti, kako je vzletelo letalo. Prva etapa »štajerskec trase je bil Šempeter v Savinjski dolini in njegove rimske izkopanine, sledila je krožna vožnja po Celju, Nadaljevanje na naslednji strani ENOSTAVNO TRPEŽNO prenovite sami svoje stanovanje z vodnimi zidnimi barvami ZAHTEVAJTE JIH V VSEH TRGOVINAH Z BARVAMI Hotel in restavracija PLANINKA Kamnik Obiščite nas, postreženi boste z domačo kuhinjo in pijačo. Vabljeni Besuchen Sie uns, Sie vver-den mit einheimisehen Speiscn und Getranken sehr gut bedient! Willkommen! Visitateci. Ci prenderemo premura di servirvi bene. Cucina casalinga e vini della Slovenia. ZASTOPSTVO TRIESTE TRST zanetti & porfiri PRODAJNI ODDELEK: NOVA IN RABLJENA VOZILA, NAMENJENA ZA IZVOZ V JUGOSLAVIJO Capo dl Piazza št. 2, telefon 36-262 SERVISNA SLUŽBA: ZA GENERALNA POPRAVILA MOTORJEV fiat 600 D, 1100 in 1300 Via F. Severu št. 30, telefon 76-4287 in 76-4886 SLUŽBA ZA ZAMENJAVO IN NABAVO originalnih fiatovih nadomestnih delov (prevlek, preprog, prtljažnikov itd.) Via Severo št. 30, telefon 76-4287 In 76-4286 ODDELEK ZA PRODAJO novih in rabljenih fiatovih vozil Via Locchl, št 26 3, telefon 93787 St- Lenart Bled Beljak 1Z- Nadaljevanje s prejšnje strani Rogaška Slatina — tu so si nekateri razgibali otrdele zadnje plati z igranjem malega golfa, nato pa je prišel grad Statenberg — končni cilj. Tu je bilo kosilo, potem pa je bil na vrsti ogled samega gradu, kjer je naše izletnike najbolj zanimal salon bidermajer in pa peč iz časov Napoleona. Proti večeru smo se napotili se proti Dobrini, vendar s kopanjem ni bilo nič, ker je malo prej deževalo in pozno zvečer smo se vrnili v Kranj. In sedaj še nekaj besedi o drugi skupini naših izletnikov — »Dolenjcih in Koče-varjih«, kakor ,so se v šali prekrstili. Tudi v tem avtobusu ni bilo ugibanja, kam gremo, ne konca ne kraja. K temu pa je pomagal še šofer Franci, ki je nekaj časa vozil po ljubljanskih ulicah, tako, da res nismo mogli uganiti, kam nas pelje. Zato so nekateri predlagali naj bi Francija podkupili, da bi jim povedal končni cilj našega izleta. Vendar, čeprav je bil Franci vseskozi dobre volje in je vodiču pomagal zabavati potnike, se ni dal zmesti in ni hotel povedati niti besedice, kam gredo. »Tudi zame je to izlet v neznano,« je odgovarjal nekaterim najbolj neučakanim. Ko smo zavili na kočevsko cesto, smo ustavili in kot v prvem avtobusu smo tudi pri nas razdelili listke, na katere so udeleženci našega izleta napisali, kam gremo. Po tem nas je pot vodila do turjaškega gradu, v Ribnico k njeni siihi robi, k lončarjem v Dolenji vasi, v Kočevski Rog in njegovo Bazo 20 in nazadnje nas je v Dolenjskih toplicah že čakalo kosilo in pa bazen s termalno vodo. NEKATERIM SO PRI SRCU RIMSKE TOPLICE IN PRIMORSKA (?!) Povrnimo se sedaj za nekaj trenutkov k naši akciji ugibanja — kam gremo? Kot rečeno, ugibanja ni bilo ne konca ne kraja in marsikdo je obžaloval, da je včasih v šoli »-šprica!« zemljepisne uro. Kljub temu pa smo le dobili dva srečneža, ki sta točno uganila končni cilj našega izleta v neznano. To sta Marija Klanjšek iz Stare Fužine in Ivan Košir iz Kovorja pri Tržiču — eden iz »dolenjskega« avtobusa in eden iz »štajerskega«. Nekateri so v 6vojih odgovorih napisali, da Bi bomo ogledali Rimske toplice (najbrž zato, ker so konkurenčne Dolenjske toplicam in Dobrni), drugi bi spet radi videli, da bi se peljali na Primorsko, pa čez Vršič na Bled in podobno. Skratka, tako smo spoznali* da znanja zemljepisa le im gre metati v star koa, IZŽREBANCI O IZLETU IN O GLASU Ko smo se proti večeru vračali, se je v obeh avtobusih razlegala pesem iz vseh grl. Čeprav je bil to kar zanesljiv znak, da je izlet uspel, smo vseeno vprašali nekaj naših izletnikov, kako jim je bilo všeč, nazadnje pa smo jih pobarali, kaj menijo o C lasu. Takole so nam odgovarjali: Anka Žerjav: »Izleta ne morem prehvaliti, med obiskanimi kraji pa mi je bil najbolj všeč partizanski Rog. Naj se vam ob tej priložnosti zahvalim, ker sem bila izžrebana, res prijetno sem bila presenečena.« Alojz Razinger: »Ideja o izletu v neznano je bila zelo dobra, tako da me je v začetku »imelo«, kam bomo šli. Ko smo se peljali iz Kočevja v Rog, se mi je šofer Franci kar malo smilil, ko je moral na ozki in ovinkasti cesti precej sukati volan. V Glasu najprej preberem nesreče, potem pa Klinarjevo Domovino. Kaj pogrešam v časopisu? Rad bi več turističnih člankov.« Marija Klanjšek: »O izletu lahko rečem vse najboljše, res, lepše ne bi moglo biti. Zelo sem tudi vesela, da sem dobila nagrado-polletno naročnino. V Glasu najprej pogledam nesreče, potem žensko stran, skratka preberem ga od prve do zadnje strani. V bodeče bi želela več kratkih novic, člankov za gospodinje (gospodinjski nasveti, modne novosti in pa razni recepti). Na kancu, še enkrat najlepša hvala za lep izlet.« Franc Sare: »Naročnik Glasa sem že od vsega začetka, všeč pa mi je zato, ker prinaša novice po domače povedane in ker piše o problemih naših kmetov.« Jožefi Žerko so v Glasu všeč mali oglasi in pa zapisi Po Prešernovih stopinjah, medtem ko Franc Markovec najraje bere podlistke, nesreče, najbolj pa mu je všeč rubrika »Peter in Pavel«. Pogreša pa drobnih življenjskih novic. KONEC DOBER, VSE DOBRO Tako, skušali smo vam v nekaj besedah opisati razpoloženje, misli, želje in pripombe naših osemdesetih izžrebancev — udeležencev izleta v neznano. Naj v imenu vseh izletnikov izrečem zahvalo obema voznikoma avtobusov Avtoprometa Gorenjska — Franciju in Jožetu, cbema vodičema — Vladu in Milanu in ne nazadnje tudi podjetjema, 'ki sta nas ob odhcdu pospremila s popotnicami — Murki iz Lesc in veletrgovini Živila iz Kranja. Vsem, ki ste se našega izleta udeležili, hvala za odkrite besede, tistim pa, ki tokrat niso imeli sreče pri žrebanju, pa kličemo na svidenje v jeseni, ko bomo spet izžrebali osemdeset novih na-rocttikor našega lista. Vili Guček Pred odhodom iz Kranja so Glasove izžrebance obdarili s potovalnimi škatlami tudi zastop Murke iz Lesc n*1 Za organizacijo in dobro počutje so poskrbeli: Murka Lesce, živila Kranj, Avtopi"0"1 renjska in uredništvo ter uprava Glasa Predstavniki veletrgovine Živila iz Kranja so udeležencem izleta v neznano dali l^ne s popotnico GLAS * 23. STRAN Bralci nam pišejo i Prosim, da objavite to sliko in članek v NAŠEM časopisu Glas in ga elovnično Popravite. Tako se govori! Časnik ni samo naš, ampak tudi vaš. Bralci, zavedajte se tega! Mladim lepšo bodočnost, — Z referendumom smo se odločili za telovadnico in vseh drugih potrebnih pritiklin. Na sliki vidimo prva začetna dela. Todjetju Gorenje iz Radovljice oziroma vodstvu in delavcem želimo, da bi čimprej in čimbolje opravili delo. — Foto: M. Debeljak — Zg. Dobrava, 27. maja 1968. KDO MORA VZDRŽEVATI AVTOBUSNE POSTAJE Ce se pripeljete z avtobusom na Posavec, opazite velike luknje na postaji, ki šoferjem avtobusov povzročajo precej težav. Na vprašanje zakaj tako, oziroma kdo mora vzdrževati avto- busne postaje, pa vam nihče ne zna odgovoriti. Tovariš urednik, morda boste vi našli tistega, ki mora skrbeti za avtobusne postaje. Jože Kovač Posavec Za odgovor smo zaprosili predstavnike podjetja Avtopromet Goivnj-ka. Povedali so nam, da je treba najprej ločiti, knj je avtobusna postaja in kaj avtobusno postajališče. Av.obusne postaje so namreč na Jesenicah, v Kranju, Skofji Loki, Radovljici in Tržiču, medlem ko so postajališča v posameznih naseljih. Na Posavcu je torej avtobusno postajališče. Zakaj je potr. bno to razlikovanje? Za vzdrževanje avtobusnih po-.: a j morajo namreč skrbeti podjetja. Tako na primer Avtopromet Gorenjska v Kranju skrbi oziroma vzdržuje avtobusno postajo v Kranju. Za postajališče pa je dolžan skrbeti tisti, ki ga je naredil oziroma uredil. Ker so do sedaj večino makadimskih postajališč v naseljih naredile oziroma uredile krajevne skupnosti, morajo le-te tudi skrbeti zanje. Le tista postajališča, ki so asfaltirana (asfaltira pa jih na Gorenjskem Cestno podjetje Kranj) mora vzdr- ževati Cestno podjetje. Ker je avtobusno postajališče na Posavcu makadamsko in ga je uredila krajevna skupnost Ljubno, ga mora le-ta tudi vzdrževati. PRVA MATURA NA KRANJSKI GIMNAZIJI PRED 67. LETI Bralec Alojz Erman iz Kranja nas je opozcril, da smo v zadnji številki Glasa napisali, da je bila prejšnji teden 50. matura na kranjski gimnaziji. Povprašali smo na kranjsko gimnazijo, kjer so nam povedali, da je bila prva matura že leta 190}. Bralcu se zahvaljujemo za opozorilo. POPRAVEK V 39. številki naš.-ga časnL ka (sobota, 18. maja) smo na 19. strani objavili prispevek z naslovom Prijaznost. Avtor v članku navaja čudno oziroma grobo obnašanje sprevodnika v avtobusu Av-toprometa Gorenjska, ki vozi v smeri Kranj — Golnik. Sprevodniku in bralcem se oprav.čujemo zaradi neljube časovne napake. Avtobus, v katerem je sprevodnik grobo zavrnil avtorja članka, ni odpeljal iz Kranja ob 20.20 ampak ob 22.20. Uredništvo . . ,___-u -.-latili,, i.iiiuiitliiiiiiiiiiiik.lf1"1"" _.».»...- ........ IIIIUIMIIH »aaacaaaaa«■■•■»•■«aanlaeaaaii iiibiiim IMIHIlIRirmilRRIMIIMIlllMMlliiii ■ ■■■ ihhi a aa*aa»Da«aaa aaaaaa eaaaaaaaaa! r^ifcJT---- >tajjPpriti v »poikoV. ,'40 ' \'a mu je bilo MiC;;; nap^^«i C* Je*šVe 4hajaI ij *> Pr e, Se Pred car «Viker je n Sto!,lik ». ' k' so t a8hm s«"i-7 Plavili na •S ■ UM JxSlodJa ,\°d P°v^i-Sfele t ):>e v> lu Je večio l N^Jne me^de 0Jtc ,don>oviPi Vj,Pr'Pra V Ia Morajo ,,Sir ' Pokorščino. ^.tva^Pozna- ,v*s :,v;ra" V^3di > ve A u °^tl, doklcr e'- A ko bi se vojak kljub temu drznil, je treba storiti z njim kakor s steklim psom ali pa bo s steklino neposlušnosti ali celo upora okužil 1udi druge. Ustreliti ga je treba ali pa obesiti. Tako jc tistega dne, ko je drl vojaške drhal] dczertiral i/, vojašnice, storil on. Dal je obesiti vsakega desetega... Da bi jih videli, »Kosirnik oix>naša poročnikov glas, »da bi jih videli gospod polkovnik, kako so bingljali. Zvonih bi lahko z njimi kakor s kremcljskimi zvonovi, je govoril pijano. To vam je bila slika gospod polkovnik!« »In oni, no, kako mu je bilo že ime, ga je mirno poslušal-5« Kosil nikovi poslušalci ne morejo razumeti, zakaj je Volodja z likvidacijo poročnikove enote tako dolgo odlašal. »Zakaj?« povzame Kosirnik. »Treba je bilo obdržati videz, da v mestu ni za bele nobene nevarnosti. Počakati je bilo treba, da padejo v naše roke vodilni oficirji v mestu. In prav med po-rečnikovim pripovedovanjem se je to zgodilo,« pripoveduje Kosirnik, kako je šlo poveljstvo belih na led. Brez odpora so jih razorožili in aretirali, še preden so spoznali, v čigavih rokah so. Nasedli so. Zato pa je b;lo težje s poročnikovimi najbolj zanesljivimi. Čeprav so bili pijani, so zagnali krik, ko so jim boljševiški vojaki pobrali orožje. Nastal je precep na življenje in smrt. »A ona svinja? Oni poročnik?« »Ko sem vstopil in dal Volodji znak, da smo z oficirji opravili, je poročnik pravkar kazal na steno, skozi katero je bilo slišati hrup. Kako sijajno se zabavajo, je rekel in se zahahljal, nato pa 6 kozarcem v reki prebledel. ko je zagledal revolver, ki ga je Volodja naperil nanj, rekcč, da je zdaj čas. da končata zabavo tudi ona, in zahteval, da poročnik dvigne roke. Toda po- j rečnik še vedno ni razumel položaja. Mislil je, da je polkovnik pijan in da se šali. Bal se je, da bo polkovnik v pijanosti po nesreči sprožil revolver in ga ubil. Sele, ko je straža porinila isti hip v pisarno druge zvezane oficirje, je počasi razumel, da je pred njim boljševik. Ta hip se je zavedel, kaj ga čaka. Ni se skušal braniti. Bil je strahopetec. Zrušil se je na kolena in prosil milosti, prisegal, da se bo pridružil rdeči vojski, Volodja pa je rekel, da bodo o tem, kaj bo z njim in drugimi oficirji, odločali vojaki. In prav tako s poročnikovimi najbolj zanesljivimi, ki jih ni bilo več težko ukrotiti, ker »so se vojaki na položajih že bratili z rdečimi. Vojne jc konec, je vojakom na položajih dopovedoval batjuška. Tako je ukazal Vladimir Iljič, moj znanec, je poudarjeval in pripovedoval o Leninu ...« »In kaj je bilo s poročnikom?« »Izročili smo ga njegovim vojakom in jim rekli, naj mu sodijo.« pripoveduje Kosirnik. Oni niso utegnili. Treba je bilo zasesti mesto in vzpostaviti sovjetsko oblast. Meščane so dvignili iz spanja s streljanjem, s katerim so proslavili zmago nad belimi. Mnogi ljudje pa, ko so slišali, da je tiranije konec in da je zdaj vse ljudska last, so si to razlagali po svoje. Drli so iz mesta naravnost v tovarno, da bi se napili. Tam so ostali tudi nekateri bivši poročnikovi vojaki. Poročnika so obesili na neko traverzo. Potem pa je alkohol odprl vse svoje temne registre. »Pozabili smo zastražiti tovarno,« pravi Kosirnik in pove, da so se tega spomnili prepozno. Ko je na Volodjev ukaz hitel z oddelkom proti tovarni, da bi preprečil pijančevanje in uničevanje tovarniških napiav, je iz tovarne švignil plamen, ki ga ni bilo .več mogoče pogasiti. Nihče ne ve, koliko ljudi je v plamenih našlo smrt. Toda to poslušalcev ne zanima. Zanimajo jih samo poročnik in oficirji, ki so jih vojaki kaznovali sami. In take zgodbo o oficirjih, ki so prejeli kazen od svojih vojakov, vedo tudi drugi. Pripovedujejo jih. Tudi Jakob pove, kaj se je pripetilo petrograskemu polkovniku, pri katerem je bil za hlapca, a njegovi lemberški znanci pripovedujejo, kar jim je Jakob povedal o onem mornariškem oficirju, ki so ga vojaki prisilili* da se je utopil. Potem prenesejo misli na avstrijske »oficirske svinje« z željami, da bi jim trpljenje, ki so ga morali in ga še prestajajo zaradi teh 6vinj, poplačali na podoben način. Dolga vrsta plemenitih in neplemenitih avstrijskih priimkov se vrsti in tre drug z drugim, saj bi radi povedali vsi hkrati in naenkrat imena svojih »dreserjev« in rabljev. Le eno ime je zato jasno slišati, ker ga poznajo vsi in zaradi katerega se je sprostila zgodba, ki jo je pripovedoval Kosirnik. In to ime je ime majorja Juliusa von Teufelbacha, psa nad psi, svinje nad svinjami, ki b' ga bilo treba živega rezati. »Zakaj ni revolucije tudi pri nas?« »Lahko bi se mu sami postavili po robu,« pravi Kosirnik. »Da, 6ami,« pritegne Jakob. »A kako? Vse bi nas dal pobesiti!« »Da, pobesiti,« govori iz njih vcepljeni pasji strah pred gospodarjem, pa so malodane vsi doživeli boljševisko revolucijo in se je celo udeležili, zdaj pa se čutijo tako nemočne in predane na milest in nemilo.-t rabljem, ki bi jim radi sneli boljševisko kožo in jim ustrojili zopet patriotsko, cesarsko in avstrijsko, da bi jo lahko nesli potem zopet naprodaj za cesarja in cesarstvo na Piavo ali na solunsko fronto. 3 Italijan je tarča majorjevega sovraštva. Zato imata Kragu-ljeva kaprola polne roke dela ne samo z obešanjem, marveč tudi s tepežem. Italijanski nesrečnik, ki je prišel v to taborišče samo zato, ker je pripadnik ljudstva, čigar oblastniki so pred dobrimi tremi leti do kraja poteptali nekdanje zavezništvo z avstro-ogrskim cesarstvom in nemškim vladarstvom in svojim bivšim zaveznikom napovedali vojno, je dvakrat nesrečnik. Vse do trenutka, ko ga je major Julius von Teufelbaeh odkril, se nihče ni zmenil zanj. Bil je osamljen, nihče se ni družil z njim, pa tudi sam se ni silil v družbo. V baraki, v kateri je bil, so ga imeli za odljudnega samotarja. Zato se nihče ni obregal vanj in, čeprav je bil med njimi, jim je bilo, kakor da ga sploh ni. Te dni pa je postal najbolj znani karantenec med karanterci, dasi se po svojem obnašanju in odljudnosti ni spremenil niti za las. Zlasti v baraki, v kateri sta Jakob Uršič in Franc Kosirnik je Italijan središče pogovorov. GLAS * 24. STRAN fl ŠOLSKIH KLOPI SOBOTA — L JUNIJA 19« Sončni zahod Sonce je počasi zahajalo. Hrib .se je že pripravil, da bi ga sprejel v svojo zibelko. Toda sonce sc je moralo posloviti od svojih prijateljev. Najprej je pozlatilo nebo s svojimi zlatimi žarki, pa tudi na gozdove, kjer je že odmiralo piičje petje, ni pozabilo! In čudno, tudi šumenje reke je nekoliko potišalo. — Kar pa se jc slišalo, se je zdelo kot uspavanka soncu, gozdovom, goram. In zdelo se je, kot da jc sonce to uspavanko slišalo. Kot omamljeno je z žarki še enkrat pobožalo pokrajino, nato pa počasi zlezlo za goro. Nebo ni bilo več škrlatno, ampak temno modiO. Tudi gozdovi so Šah Kako pa se bo končala partija, če stoji kmet na a ali h liniji? Oglejte si diagram! Crni kralj preprečuje kmetu, da bi stopil na polje hI in se spremenil v damo. Beli 6e lahko približa s kraljem. 1. Ke8-f7 Khl—gl 2. Df6—g5+ Kgl—fl 3. Dg5— f4-f- Kfl—gl 4. Df4— g3 + Ce hoče črni braniti kmeta, mora stopiti na polje hI. Beli pa se lahko približa s kraljem. 4..... Kgl—hI 5. Kf7—g6 in črni je v patu. Tudi na drug način beli ne more dobiti, partija se konča neodločeno. se spremenili. Kot da je nevidna sila razgrnila čez vtso pokrajino siv plašč. In pokrajina je pod tem plaščem sladko zaspala. Marta Novak, 6. d, osn. šola Škofja Loka Kaznovana ošabnost Zgodilo se je med lanskimi počitnicami. Oče m[ je dovolil, da grem lahko s prijateljem k njegovi stari mami v Selško dolino. Ko sva prišla do domačije, so naju prijazno sprejeli. Kakor je že stara navada, so pred naju postavili zaseko dn kruh. Ker sva bila lačna, sva takoj segla po okusni jedi. Po malici me je prijatelj povabil v hlev, češ da ima tam »dresirano ovco«. Preden sva stopila v hlev, je poprosil sta. no mamo, naj mu da malo soli. Ovca je bila zaprta za zelo nizko ograjo. Prijatelj mi je rekel, da mu bo ovca takoj lizala sol z roke. To je tudi storila. Toda potem se je pognala čez ograjo, da bi še dobila sol. Zaletela se je v prijatelja, da se je znašel med govedi, ki so prestrašeno odskočile. Ker so bila vrata odprta, se je ovca pognala proti izhodu. V zadnjem hipu sem zaprl vrata in jo le s težavo spravi] nazaj v ogrado. Smehljaje sem pomagal prijatelju iz gnoja, on pa me je žalostno pogledal in šepaje odšel proti vratom. Ko sva se vračala proti domu, me je prosil, naj doma ne povem, kaj se mu"je zgodilo. Brane Eržen, 7.a, osnovna šola Lucijan Seljak, Kranj Romunski predsednik se je med svojim obiskom v Kranju prisrčno pozdravil tudi s P1 — Foto: F. Perdan Vam v pouk SKOJ (Savez komunistične omladine Jugoslavije) v slovenskem prevodu Zveza komunistične mladine Jugoslavije je bila ustanovljena oktobra leta 1919. Pred vojno je bil SKOJ vodilno jedro naprednega mladinskega gibanja v Jugoslaviji. Lota 1940 je štel 30.000 članov. — Med narodnoosvobodilno borbo je prek Zveze slovenske mladine in prek Združene zveze protifašistične mladine Jugoslavije povezoval vso domoljubno jugoslovansko mladino in jo vodil v boju za osvoboditev. Leta 1948 pa sta se SKOJ in Ljudska mladina Jugoslavije, kot se je leta 1940 preimenovala Združena zveza protifašistične mladine Jugoslavije, združili v Ljudsko mladino Jugoslavije in Ljudsko mladino Slovenije. Ježkov odred pod Karavankam1 Jože Zupan-Ježek je bil star 15 let, ko mu je umrla 0ia|"* Leto dni kasneje so Nemci zaprli njegovega očeta in ga 0 ^0 ljali v internacijo. Jože je še hodil v osnovno šolo na Kor so mu &VT Belo, ko je že raznašal partizansko pošto. Ko očeta, je odšel v partizane In kmalu postal sekretar mesta Jesenice. Novembra 1944. leta je bil v Javorni'*^ rovtu sestanek političnih aktivistov in na poti do tega se ka je Jože Zupan-Ježek omahnil, zadet od sovražnikove k Pionirji osnovne šole Koroška Bela niso pozabili P0^^ nega mladega fanta, že pred leti so ustanovili Ježkov o ki gre spomladanske dni na pohod po partizanskih poteh. Letos so ustanovili iz vseh učencev na šoli deset ^a^jo nov in začrtali za vsak bataljon posebno pot in naloge, mora opraviti. Toda dež je prekrižal račune. V soboto s'a r pot odš.'a samo dva bataljona, ki sta prenočila pri ^a'va.e^|J jevi koči, drugo jutro pa sta mimo partizanskih ° ^ prehodila pot do Javorniškega rovta. štab odreda in šta ^ taljonov so bili sestavljeni iz vrst članov zveze borce*^^. Pristavi v Javorniškern rovtu je združenje zveze borcev mj nik-Koroška Bela priredilo za pogumne pionirje toplo zf o$(0 in čaj. Tudi Ježek je moral po dežju in snegu prenašat« r J(J in organizirati mladino za boj. Da to ni bilo lahko o ^j. niso občutili bojazni, da bi I. pionrji spoznali, čeprav čakala sovražnikova zajeda. V. eemoTA — I. JUNIJA 1%8 DRUŽINSKI POMENKT GLAS * 53. STRAN Kratkovidnost Kratkovidnost je lahko podedovana ali pridobljena — *o!ska kratkovidnost. Pogosto otrok v puberteti °Pazi, da slabše vidi in se mora zateči k okulistu. Ni Pa redkost, da se kratkovidnost pojavi šele pri 20. letu ■tarosti. N} prijetno, da so moramo Privaditi na očala. Ce dioptrija še ni velika, jih uPorabljamo le v določenih okoliščinah (gledališče, kino, televizija). Na cesti se jih Predvsem ženske izogibamo. Toda za marsikaj 6mo prikrajšane, saj razločno vidimo M predmete, oddaljene 3 do • metre, drugo pa nejasno alr celo ne. Lahko smo po nedolžnem obsojene domišljahu, ker se kaj lahko zgodi, J| ljudi prezremo ali jih ne KPo znamo. Tudi pri nas dobimo sedaj zelo lepa očala; poizkusite, morda vam celo zelo lepo Prislojajo. Morda pa vam bodo všeč malenkostno obarva stekla, ki jih tudi lahko dobite v naših trgovinah. Zavedati se moramo, da je *Ta^kovi<1nb oko dosti bolj r^Ujivo kot oko, ki nor-aln° vidi. Zato nas po dol-^otraJnem študiju, branju ali P's'inju oči pečejo ali se celo ■^'zijo. Pomagamo si tako, večkrat za nekaj minut Prenehamo ž delom, gledamo v daljavo ali zapremo oči. l^obro je, da uživamo do-olj svežega sadja in zele-jave, da v močni sončni inetlo,bi nosimo temna očala j ^ "e pretiravamo z glc-njem televizije in kina. Nasveti • Hrastov parket poživimo, ce ua odrgnemo po dolKem s cunjo, navlaže-n° s tcrpcnUnom. % Čistih steklenic ne gasimo, ker dobe zaprli neprijeten vonj. zama-e* Pa začne plesniti. % Barvanje čipk. Ce g*M, da bodo bele yP*• nežne okrasne bar-{ J l»h potopimo v ruski .1« sam,, paijmo> da ne m Premočan. ■ * l\ od pl' 4***nejo na perilu, ki je J**l časa vlažno. Dokler m *y°ž>. zadostuje, da na-2(,' lm° perilo v kis ali v rt'» citronovo kislino. Sta-JS(- madeže operemo z in °m. dobro izplaknemo v nato umazano mesto ki*'"10 z vodikovim prelom (ldcl 3„/o pickisa, nLga. Prodajajo za grgra-v£. ln 30 do 50 delov «p*. • Nazadnje madeže tr>» še z vodo, ki vse-'n n 10/0 fvePlene kisline at° dobro izplaknemo. Otrokov denar Ko otrok prične hoditi v šolo, 6e moramo zavedati, da postaja samostojen in ne smemo misliti, da ga bomo, če se nas bo čimdlje držal za krilo, pravilno pripravili za Pranje oblačil iz teritala Oblačilo najprej temeljito skrtačimo. Nato peremo v mlačni raztopini detergenta za fino perilo (NILA). Blago ne smemo mencati, pač pa ga le rahlo stiskamo, skrbno splaknemo v mlečni vodi in nato obesimo. Oblačila lahko likamo, vendar ne s prevročim likalnikom. Peremo lahko tudi v čistem bencinu. Ko je bencin umazan, ga zlije-mo proč, oblačilo pa potopimo zopet v čist bencin. Oprano krilo ali obleko odnesemo na zračno, senčno mesto. Pri pranju z bencinom moramo ravnati zelo previdno. Peremo na prostem ali vsaj ob odprtem oknu. Nikdar ne delajmo v bližini ognja ali vključenega električnega štedilnika ali pečice. V prostoru, kjer peremo z bencinom, ne smemo kaditi. življenje. Skušajmo ga navaditi tudi na ravnanje in gospodarjenje z denarjem. Pravilno bi bilo, če bi otroku dajali vsak teden določeno vsotico, s katero si bo plačal v šoli malico, poravnal naročnino za Kuriička in da mu bo ostala malenkost, ki jo bo porabil za nakup novega svinčnika, zvezka ali za obisk kino predstave. Prav je seveda, da ga od vsega začetka učite varčevanja, zato mu podarite za rojstni dan hranilnik, mu razložite, da si lahko tako prihrani denar za priboljške v počitnicah ali za nakup knjig. Starejši otroci naj si vse izdatke zapisujejo, saj se bodo tako najlaže navadili ravnanja z denarjem. Ne bodo si belili glave, kam je izginil denar in tudi vi boste vedeli, če je otrok z njim prav ravnal. Ni pametno, da razvadite otroka in mu dajete denar vedno, kadar zanj prosi, zakaj tako si bo otrok ustvaril mnenje, da si lahko vse privošči, saj mamica in očka vedno ugodita prošnji. Zato bo začel denar razmetavati in ga ne bo cenil. Ce pa bo otrok vedel, s kakšno vsoto razpolaga, bo svoje izdatke in želje temu primerno prilagodil in se naučil z denarjem pravilno ravnati. S Kotiček za ljubitelje cvetja £ Ostanki jedi Ostanke jedi hranimo pokrite v porcelanasti, stekleni ali dobro pološčeni posodi, na hladnem prostoru. Priku-he prevremo z dodatkom juhe ali mleka. Jedi, pripravljenih z gobami, nikoli ne hranimo. Testenine prepra-žimo na vroči masti. Riž se-grejemo nad soparo. Mesa nikdar ne prepečemo, ker postane trdo in suho. Položimo ga med dva krožnika in postavimo nad soparo. Tudi dunajske in pariške zrezke pogrejemo tako. Meso, pripravljeno v različnih omakah, vzamemo iz omake. Omako pogrejemo, ji dodamo malo juhe ali mleka in sesekljanega peteršilja, šele nato pridamo meso, zrezano na tanke rezine, in postavimo vse skupaj nad soparo. Podobno pogrejemo tudi palačinke, štruklje in druge močnate jedi. Ostanke jedi ne dajemo v štedilnikovo pečico, da bi ostali topli. Pri taki temperaturi se namreč jedi zelo hitro razkrajajo. Oblačila za močnejše ženske Čeprav smo o tem že večkrat pisali, morda ne bo Škodovalo, če zopet malo pokramljamo. Verjetno je glavni vzrok tega, da so nekatere močne ženske neprimerno oblečene, prav dejstvo, da si kar nočejo priznati, da sc nagibajo k debelosti. Res je, da so mnogim obline celo všeč, a če so te preveč občutne, jih moramo skušati s pravilno izbrano obleko ublažiti. Cesa naj se močne ženske predvsem izogibajo? Začnimo kar z barvno lestvico. Prav gotovo ne boste izbrali kričečih barv, prav tako tudi ne kričečih vzorcev in svetlikajočih sc blag. Zelo primerna so črtasta blaga — seveda krojena tako, da črte tečejo vertikalno. Prav tako se boste odrekle širokim pasovom (čeprav so sedaj zelo v modi) in pretirano ozkim krilom. Princes kroj je zelo primeren za vas. Zelo lepo se vam bo podal tudi dobro krojen klasičen kostim. Tudi hlače raje prepustite drobnim dekletom. Ce pa že Dkoliščine zahtevajo, jih boste pač oblekle, le vetrovka ali pulover naj bosta daljša. Sedanja moda vam je glede tega naklonjena, saj so silno moderne daljše jopice. Pri močnejših nogah ne boste segale po salonarjih z izredno visoko peto. Kupite čevlje z največ 5 do 6 cm visoko, močnejšo peto. Izogibajte se vsem kričečim detajlom. To velja sicer za vse ženske, posebno pa še za močnejše. Lahko pa nosite zapestnico ali masivnejšo verižico. Svetuje ing. Anka Bernard Le zdrave vrtnice bodo bogato cvetele Bolezni in škodljivci vrtnic se v deževnem vremenu hitro množijo, saj imajo za to vse pogoje. Od škodljivcev so vrtnicam najbolj nadležne zelene listne uši, ki sesajo na mladicah, da se zvijajo, skodrajo in zakrkne-jo. Med /idovi, kjer sonce močno pripeka, sc na listih pogosto pojavi siva prevleka — pepelasta plesen. Med glivičnimi boleznimi pa je najpogostejša črna listna pegavost, zaradi katere se lahko vrtnica že poleti povsem obleti. Tudi bolezen, zaradi katere sc suše cele veje ali poganjki, je vedno pogostejša. Za uničevanje listnih uši nam je na voljo obilo zaščitnih sredstev. Med njimi izbirajmo raje za človeka manj strupena škropiva. S prašivi uši ne preženemo, zato uporabljamo raje škropiva, kot je na primer etiol v tekočem stanju, škropimo z 0,2 °/o raztopino, to je 2 dkg škropiva na 10 litrov vode. Zatiranje glivičnih bolezni na vrtnicah je danes že zelo enostavno, saj se dobi pri hortikulturnem društvu Kranj univerzalno sredstvo za škropljenje proti glivičnim boleznim, to je euparen. Uporabljamo ga v 0,5 °/o raztopini, to je 5 dkg euparena na 10 litrov vode. škropivo naj se na rastlini posuši do večera, sicer ni učinkovito, škropimo vsakih 6 do 8 dni. S škropivom temeljito poškropimo vso rastlino, tudi stebla. Ce bomo vrtnicam še redno dodajali umetna gnojila, predvsem superfosfat, ki pospešuje cvetenje, bodo zdrave in bogato cvetele. ščiti pred sončnimi opeklinami in pospešuje porjavitev kože 9 Tudi pri telefonu moramo uporabljati določena pravila, če hočemo veljati za vljudne. Naj bo uraden ali privaten razgovor, najprej se bomo predstavili in nato šele pričeli z razgovorom. Neolikano je, da se neimenovani najprej peca:..: ... • kom go- vori. Vprašajte tudi osebo, s katero želite govoriti, če ima čas za pogovor. Ce ste vi poklicani, se boste odzvali s prijaznim glasom. Nič ni bolj nepri-jetnega, kot slišati čeme« ren in zadirčon glaa. \ 5782265^822655892^75 8%%%%^$B GT.AS * 26 STRAN SOBOTA — 1. JUNIJA 1968 Ker z zaposlitvijo ni bilo nič, sem dolgčas prodajal po mestu in okolici in se ukvarjal z mislijo, kitko bi bojišče ob progi obšel in mu prišel v zaledje nekje onstran Orenburga. Nisem bil sam med potniki, ki so isto nameravali. Na postaji in planjavi pred njo se je v tistih dneh nabralo vsakršnih ljudi za cel regiment. Nekateri, se je govorilo, so začeli delati v mestu nadlego ljudem, so beračili in kradli vmes, zato so se jih krajevne oblasti hotele čimprej iznebiti. Ujetniki, ki jih med potniki ni bilo malo, so začeli več ali manj prostovoljno vstopati v polk internacionalistov, ki so ga tedaj jeli ustanavljati. — En izhod iz zagate za nemaniče, sem pomislil. Hrana je, obleka in plača, in to ne slaba. Žlica je za človeka pač prva stvar. Poleg tega ima vojak v vojni večjo veljavo in oblast kot civilist. Kar kozakom upleni, bo njegovo, je bilo rečeno. Ko pa z združenimi močmi carske oprič-nikc premagamo, pojdete domov, ovenčani s častjo in slavo in s plenom na hrbtu. Torej drži? ...Če pa nočete, morate nazaj, od koder ste prišli. V Aktjubinsku ni prostora za vas, razen v vojski. Pred to izbiro so bili postavljeni tako rekoč vsi za boj sposobni moški potniki. Milica in vojaki rdeče garde imajo nalogo, da to izvedejo. Gandula je stvar kot tajno zaupal delavcema v skladišču, kaj se pripravlja, onadva pa meni. Svetovala sta mi, naj sc nekaj dni ne kažem v mestu, ker sc utegne zgoditi, da me legitimirajo in potem... — Aktjubinsk je pač v vojnem pasu. Tako se jc tudi zgodilo. Postajo in okolico so nekega jutra blokirali in naborna akcija se je začela. Malo izlepa, malo izgrda, se pravi pod pritiskom strahu se je v Aktjubinsku začel zbirati polk internacionalistov. Seveda je bilo tudi Rusov dosti v njem. Na ta način se je postaja v nekaj dneh izpraznila. Nekateri so odšli v polk, drugi nazaj, spet drugi pa naprej po stepi peš ali na vozeh na sibirsko strah. Akljubinski okraj je žitoro-den. Proti mestu Orsk, dvesto kilometrov daleč in več, so po stepi raztresene vasi in naselja, od koder so mužiki dovažali žito v Aktjubinsk in na druge večje postaje ob progi. V te vasi sc je usmeril znaten del potnikov v družbi mužikov, ko so se vračali domov. Povedali so jim, da je sibirska proga, ki se v Samari spaja s turke-stansko, prosta. Najbolj podjetni in petični, ki so bili namenjeni v evropsko Rusijo ali Sibirijo, so si izbrali prav sibirsko progo za čimprejšnjo dosego svojega cilja. Do nje pa je bilo okrog tisoč kilometrov. Jaz sem si po daljšem preudarjanju izbral drugačen izhod iz zagate: pešpot po Kirgiški stepi proti zahodu do Volge, do Saratova, Liebove-ga rojstnega mesta. Tudi tisoč kilometrov. Toda sredi te poti nekje je mesto Uralsk ob reki Ural, od tod dalje pa je bila do Saratova že tedaj izpeljana železnica, za katero prej nisem vedel. Ko pa sem od Lieba in Gandule zanjo izvedel, je bil moj sklep: do Uralska peš, do Saratova z vlakom, do Caricina s parnikom po Volgi navzdol. Ce mi bo sreča mila, bom v dveh tednih pri bratu Jožu. Na pot torej! Korajža velja, fant! Živijo stepni romar! S pomočjo zemljevida, ki mi ga je posodila Gandulova hčerka Tamara, dijakinja V. razreda gimnazije, sem narisal načrt. Vanj sem vnesel vse posebnosti krajev, po katerih bom hodil, zlasti vode in ruske naselbine ob reki Hobdi, do katere je bilo tri dni hoda. Ko sem z načrtom končal, sem se preskrbel z nekaj popotnice in stepni romar jc bil nared. Dan, ki sem ga določil za odhod, je bil 1. junij. Naključje je pa hotelo, da sera to storil eno noč prej. Ob sončnem zahodu je namreč pridir-jal k meni Gandulov sinko, desetletni Saša, in mi v eni sapi povedal, da ga pošilja oče z dobro novico: čez pol ure da odide kratek tovorni vlak po žito v Jajsan. Ce si hočem prihraniti pol dne hoje, naj nemudoma pridem na postajo in se odpeljem nekaj postaj naprej do Jajsana. Hitro sem izpraznil leseni kovček, ki bi me pri hoji samo oviral, in ga podaril fantiču za spomin, poravnal račun pri gospodinji, se poslovil in odhitel z nahrbtnikom na plečih. Na postajo sem pridirjal še pravi čas. Vlak se je ravno premaknil. Skočim za njim, ga dohitim, sc oprimem držaja pri zadnjem vagonu in se poženem na zaviralni mostiček. Z nočjo sem prišel v Jajsan in prenočil v postajni čakalnici v družbi treh železničarjev, ki so se pripeljali tja istočasno. Vprašali so me, kam sem namenjen. Povedal sem jim in se hkrati pozanimal za reko Uek, kako daleč je do nje, če je globoka, če je most in kaka je pot do nje? Izvedel sem, da pot do reke vodi čez jezerca, ki da so ostanek stare rečne struge; do reke da je dobro uro hoje, mostu ni in ga ne bo, dokler ne podaljšajo železnice od Uralska do Orenburga. Reka da se more prebresti, ker je struga široka. Brez skrbi za prehod čez Ilek sem torej legel k počitku. Zleknil sem se na široki klopi z nahrbtnikom pod glavo in takoj zaspal. Drugo jutro sem vstal še pred soncem. Rana ura — zlata ura! Zjutraj se tudi laže hodi kot v opoldanski vročini. Obetal pa se je lep in vroč dan. V kupu saksaula na ppstaji si izberem primerno gorjačo za popotno palico, nato pa nemudo-mo odrinem v vas. Skromna naselbina, tatarski aul, je še spala, ko sem koračil mimo nizkih ilovnatih hiš in bajt z ravnimi strehami. Vse naokrog je bilo tiho, le petelini so se oglašali zdaj tu zdaj tam in me pozdravljali s svojim kikirikanjem v ranem jutru. Po rahli vzpetini navzdol pridem do prvih jezero? v resnici mlak. Sezujem se, zaviham hlače do kolen in hajd v vodo. Tipaje z gorjačo po blatnem dnu, prebredem dve ali tri manjše mlake, potem pa so prišle na vrsto večje. Pred njimi je bil pas suhe zemlje. Ustavim se ondi in se razgledujem po močvirnati pokrajini, kar zagledam nekako motovilo, ki se je počasi pomikalo od Jajsana sem. V molovilu je bila vprežena kamela, na njeni grbi je nekdo sedel, drugi pa je sedel na lojtrniku motovila in opiral noge ob soro. Torej voz. Z njim se popeljem čez ostala jezerca in čez reko. Srečo imam, pomislim in potrpežljivo čakam, da — kamela pripelje do mene. Ko pride in se ustavi na tistem zelenem pasu celine, spoznam dva Tatara. Fante kakih dvanajst let je sedel na kameli ni grbi in poganjal žival s krepcljcem, na vozu pa je sedel majhen starček s črno čepico na glavi, podobno fesu brez cofa. Začudeno sta me gledala nekaj časa. Moral sem biti zanju najbrž nenavaden romar. Bos, z zavihanimi hlačami, s čevlji čez ramo kakor deseti brat, z gorjačo v rokah kakor kak rokomavh, z nahrbtnikom na plečih, preko katerega je bil zvit ruski vojaški plašč, ob strani pa je bingljal pločevinast čajnik. Ampak ruski soldat to ne bo, tudi mužik ne, ta ne potuje z nahrbtnikom po svetu, temveč z vrečo preko rame, če jaz stari Tatar, kaj vem .. . Pozdravim ju v spakedrani tatarščini: »Sale malekum!« — Nista mi odgovorila, zato ju vprašam v čisti tatarščini, kam gresta. »Kajda bara-san?« Odgovorila mi tudi zdaj nista, zganila sta se pa le in mi z rokami kakor mulca dopovedovala, da čez reko. . »Jaz tudi,« sem rekel po naše, ker je bil besedni zaklad moje tatarščine izčrpan, in jima s kretnjami dopovedal, da bi rad na voz. Fante na kameli se je obrnil nazaj in pogledal starčka, ta je pokimal in me z roko povabil, naj prise-dcm. Zlezel sem na tisti nerodni leseni voz in sedel starčku nasproti na drugi lojtrnik. Fant je pognal in kamela je začofotala po vodi. Srečno smo prešli vsa tista jezerca in naposled tudi reko. Na produ je fant ustavil kamelo, starček je pokazal z roko proti jugu in rekel po rusko: »Maja«. — Jaz sem pokazal proti zahodu in tudi rekel: »Maja«. — Skočil sem z voza in se zahvalil. Oni na kameli mi je pomahal z roko v slovo in zaklical: »Ilajre, tavarišč!« — Jaz sem prav tako odgovoril in pomahal z roko. In nasmehnila sva se drug drugemu. Tako smo se ločili. Na bregu Ueka sem se najprej umil v kristalno čisti hladni vodi in se opravil, da ne bi bil še nadalje kakor deseti brat. Potem sem razvezal nahrbtnik, vzel ven svojo popotnico in se začel krepčati za nadaljnjo pot. Ko sem si dušo privezal, sem nabral na produ suhljadi, zajel v čajnik vode in si skuhal čaj. Po čaju sem si privoščil cigareto iz mahorke. Ko tako sedim in kadim in kolobarčke dima spuščam v zrak, da jih J* tranja sapica odnaša po reki navzdol, dobim 5 stepe obisk. Na produ so udarila konjska kopit* in zaropotala kolesa. Trije pari konj, trije vozovi in trije mužiki so se ustavili kakih trideset korakov od mene stran. — Konji so bili močni, tudi vozovi močni, tako imenovani furgoni, na vozeh pa žito v vrečah. Ko me zagledajo s cigareto v ustih ob po)0" majočem ognju, se spogledajo, nato drug za drugim počasi pridejo k meni. Prvi, najstarejši, m» vošči dobro jutro in vpraša dobrodušno. »Od k°a in kam, bratec?« »Iz Jajsana v Uralsk,« odgovorim. »Peš?« vpraša drugi. Prikimam. »Ničevo,« pravi tretji, »pet sto vrst, niČev _ Vprašam, odkod oni prihajajo. Povedo mu .d* iz Ozcrska, osemdeset vrst od tu, da vozijo ž'1? v Jajzan, da ga zamenjajo za blago in življenj" ske potrebščine. »In ti zemljak, kaj boš v Uralsku?« vpra*a spet prvi. »Namenjen sem k bratu, da skupaj odpotu* jeva domov.« »Kam domov?« »V svojo domovino.« »Aaa! Si od ujetnikov?« »Seveda.« »Se mi je koj zdelo, da bo tako,« doda tt*j*T »Govoriš sicer dobro po rusko, toda tvoja fizl0fr nomija in tvoj nahrbtnik povesta, da nisi Rus, je še dodal in se posmejal svoji duhovitosti. . »Kaj pa, bratec inozemec,« nadaljuje P^ »lobačka za dimek ali dva se dobi pri tebi?« »Tudi za tri,« odgovorim živahno, videč, W jih čevelj žuli. »Evo vam mahorke! In tu PaP' ' Izvolite.« * . Zaiskrile so se jim oči kakor Ganduli od v« zasmejali so se. Potem so si drug 7.a <■ apravili zajčjo tačko, nasuli vanjo zl'n. ^ :ke, prižgali in zakadili z veliko slasti0 užitkom. Vmes so povedali, da je pri n.i'j,Ju kadilec ravno s tobakom največja beda. X ja je dovolj, samo tobaka ne. No, danes, upai0'^ bodo za žito dobili poleg drugega tudi toba zase in za sosesko. * -jfi Za zahvalo so me povabili, naj se P^1 oglasim, ko pridem v Ozersk. »Naša hiša Jc" U)« ga na desni strani ulice, vprašaj po Ivano naroči tisti, ki me je prvi ogovoril. j* \$ Tudi druga dva sta povedala za svoji m ^ Da kako se imenujeta: Kokuškin in PetuŠkin. s[tlo obiščem, sem jim prav rad obljubil, naka si segli v roke in se razšli. •>^6.. . • ... .— - —■— •btl1" Zajel sem vode v čajnik, si oprtal nan'«r i0 in stopil iz plitve globeli, po kateri teče 1|L'^ je stopil na širno stepo. Pred mojimi očmi * ^ razgrnila ogromna, zelena planjava brez ^^tl in kraja. Pred tem ogromnim prostorom, žive duše, brc/ drevja, brez ptic, sem sCrngjl*' hip malo zgrozil. Prevzel me je občutek jjjjjjji nosti, osamljenosti. Čudna tesnoba jc ,o(ii^' vame in mi skušala vtihotapiti v dušo rna nost, ki naj bi me zadržala izvesti svoj Šepetala mi je zapeljiv napev: Ccmu se 0ai^gg9 ljaš v te prazne in puste kraje, v to od ccsd zavrženo in prekleto puščavo brez potov v* , sam samcat kakor izgubljena duša? CemU^" p in nedeljo. Jamnik 13, Kropa 2852 ft Prodam PRIKOLICO za MOpP-D in REZERVNE dele topol i no B. Jereb, Podjelo bi-do 19, Sovodcnj 2853 Zaradi bolezni prodam sko-tai nov MOPED T-12 (nova ^edbu). Dolenc Cešnjica 98, Vozniki 2854 Prodam MOPED Tli. pC«-y°ženih 1400 km. KITARO, Jjo^aticno HARMONIKO, 7°-basno in 40-litrski elek-^M LONEC za perilo. Man- JjkJ« in tiska CP »Goriški tisk« Kranj, Ko-^*ka cesta 8. — Naslov ^lnlštva in uprave Usta: J ranJ, Trg revolucije l |*tj»vl>a občinske skupšči "e)-Tek. račun pri SDK LKranju 515-1-133. — Te JTjMj redakcija 21-833 ?°8lasna in naročniška J** 22-152 — Naročili-/?• letna 24.—, polletna .f" ^ din- Cena posamez-Jln Številk 0.40 N din -J?°*emstvo 40.00 N din — rJJ oglasi beseda 0,6 do ■Sl dln' Naročniki inial° •'o popusta. Neplačanih jSlasov ne objavljamo. dele, Gorenjska c. 45, Lesce 2055 Ugodno prodam, MOTORNO KOLO galeb, prevoženih 19.000 km in kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Eržen Janko, Grič 5, Bled 2856 Prodam VVV-1200, export-modcl, letnik 1905 z dodatno opremo. Informacije na telefon 21-782 ali 22-307, Kranj 2857 Poceni prodam PRIMO 150 ccm. Kelbl Tine, Boh. Bela 15, Bled 2858 Prodam dobro ohranjeno avstrijisko motorno KOSIL«. NICO in delovnega VOLA, 500 kg težkega. Breg 10, Preddvor 2839 Prodam 1 ha TRAVNIKA v bližini ceste Kranj Brniki. Šenčur 57 2860 Ugodno prodam pol avtomatični PRALNI STROJ s centrifugo. Vidmar, Kranj, Begunjska 14 (Vodovodni stol p) 2861 Prodam KRAVO bob in j ko, dobro mlekarico in dobrega KONJA, starega 9 let, za vsa dela. Stara Loka 5, Sk. Loka 28G2 Prodam dobro ohranjeno motorno kolo puch 175 ccm. Ogled vsak dan, Žirovnica 50 2863 Prodam TRAKTOR fergu-son 35. Zg. Brnik 5, Cerklje 2804 Prodam košnjo SENA. Pod-reča 35, Medvode 2805 Prodam GOZD v Bistrici pri Tržiču. Naslov v oglasnem oddelku. 2866 Prodam kravo, 9 mesecev brejo, po izbiri. Lahovče 37, Cerklje 2867 Prodam PRAŠIČKE, stare 7 tednov. Zalog 10, Cerklje 2868 Prodam dobro ohranjen MOPED T12. Glinje 5, Cerklje 2869 Prodam KRAVO ali zamenjam za bikca. Pšata I, Cerklje 2870 Prodam vprežno KOSILNICO in sejalnico. Suha 39, Kranj 2871 Prodam težko KOBILO, staro 7 let. Prebačevo 30, Kranj 2872 Predam MOPED kolibri, registriran. Mcdvešek, Hrast-je 79 2873 Prodam nov nemški VARILNI APARAT z 1-1 etno garancijo, kombiniran na enofazni in trofazni tok — 160 amper. Nasiov v oglasnem oddelku 2874 Prodam mizarski kombiniran SKOBELJNI STROJ (lesena konstrukcija) in 6000 kg CEMENTA. Potoče 17 pri Preddvoru 2875 Prodam namizni ŠTEDILNIK in kuhinjsko OPRAVO. Logar, Kranj, Kidričeva 30 II 2876 Predam dve zazidljivi PARCELI v bližini Kranja. Naslov v Oglasnem oddelku 2877 Prodam KOBILO po izbiri, 4—6 let staro, menjam za starejšo ali goved. Visoko 5, Šenčur 2890 Ugodno prodam vseljivo DVOSOBNO STANOVANJE v središču mesta Kranja. Naslov v oglasnem oddelku Kupim Kupim SKOBELJNO MIZO (ponk). Strahinj 88, Naklo 2878 Kupim GOSPODARSKO POSLOPJE z zemljo na Gorenjskem. Plačam v gotovini. Drcsar 42, Oberhausen, Osterfeld, Breilstrasse 8 — Nemčija 2801 Ostalo Našel sem žensko URO, ruske znamke. Dobi se pri Logar, Kranj, Kidričeva 30 II 2879 Samostojnega MIZARSKEGA POMOČNIKA in VAJENCA za stavbena dela iščem. Naslov v oglasnem Oddelku 2798 KROJAŠKO VAJENKO sprejmem takoj. Mali Ivan, krojaštvo, Letence 4, Golnik 2804 Zatekel se je LOVSKI PES (črno rjav). Kokrica 51, Kranj 2880 Loterija Poročilo o žrebanju srečk 22. kola, ki je bilo 30. v. 1968 Srečke s so zadele končnicami N din 40 50 42150 074330 594120 31 71 29631 92561 276811 766651 522 24882 49432 66622 289032 3 35453 96453 437843 498913 24 27904 85544 91434 502504 644204 947504 5 15045 37765 78475 847365 06 00326 12436 41176 429316 27 77 5037 84537 652837 739627 648 01388 37828 93178 9 17169 60559 70189 675349 10 10 510 2.000 2.000 8 20 508 500 30.000 10.000 100 400 1.000 500 2.00t) 4 504 404 2.004 50.004 8 500 400 400 2.000 100.000 2.000 4 404 1.004 504 2.004 8 400 500 400 10.000 8 8 200 500 2.000 2.008 50 500 400 1.000 4 1.004 404 404 2.004 Oddam SOBO fantu. Naslov v oglasnem oddelku 2881 Sprejmem kakršnokoli zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku 2882 Sprejmemo fanta ali dekle na hrano in stanovanje. Ostalo po dogovoru. Gostilna Be-nedik, Stražišče 2883 Iščem 2ENSKO za pomoč v popoldanskem času 2-krat tedensko. Naslov v oglasnem oddelku MM Iščem ZIDARJA za zidarska dela. Naslov v oglasnem oddelku 2885 Opozarjam vsakogar, kdor bi širil neresnične govorice o meni. da ga bom sodno preganjal. Vreček Franc, Šenčur 345 2886 Pridno in pošteno dekle sprejmem za sostanovalko. Sorn, Partizanska 4, Kranj 2887 Iščem SOBO v Kranju ali okolici — po možnosti prazno. Naslov v oglasnem oddelku 2888 Za pest no URO sem izgubila 28. maja — mestni avtobus — pošta — Kranj, Cankarjeva. Oddajte prosim v trafiki Cankarjeva, Nagrada 2889 Prireditve v nedeljo, 2. 6. 1968, prireja GOSTILNA ZARJA v TRBOJAH tradicionalno prireditev, to je kulinarično razstavo domačih jedil od 10.—17. ure. Po razstavi bo razdelitev prodanih predmetov na srečolovu. Od 16. ure dalje bo zabava s phMOHU Igral bo TRIO METODA. Vabljeni! 2R91 GOSTILNA pri MILU AR. JU v Smartnem prireja V soboto, 1. 6. 1968, zabavo s plesom. Zabaval vas bo TRIO FRENKY. Vabljeni! 2892 GOSTIŠČE pri Jančetu priredi v soboto in nedeljo zabavo s plesom. V .soboto igra trio Metoda v nedeljo pa TRIO FRENKY. Vabljeni! 2893 llilllllllllllltliltltlllllllllllllllllllllllllllltllllltl VISOKO KVALITETNA SODOBNO EMBALI RANA jSpecial Zahtevajte jo v vaši trgovini! iiiiiiimiuimiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiti POČITNIŠKI DOM ANKARAN razpisuje OBSS KRANJ prosta delovna mesta (od 10. vi. do 10. ix. 1968) l upravnlka-ckonoma 2. kuharico 3. natakarico 4. dve strežnici Prijave sprejema ObSS Kranj Pogoji: l kvalificirani gostinec, trgovec ali oseba, ki je upravljala počitniške domove. 2. kvalificirana kuharica z daljšo prakso 3. praksa v gostinstvu 4. osnovna praksa v strežbi in kuhinji Razpisna komisija pri Obrtnem podjetju precizne mehanike TEHTNICA — Železniki razpisuje naslednji delovni mesti: 1. stro 2. viso liti tehnik ko kvalificirani orodjar Pod točko 1. Diplomirani strojni tehnik s 5-lctno prakso na delovnem mestu samostojnega konstrukterja Ln obvladanje nemškega jezika. Pod točko 2. VKV orodjar z najmanj petletno prakso na delovnem mestu mojstra orodjarne. Stanovanje ni na razpolago. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Kandidati naj pošljejo prijave s potrebno dokumentacijo in kratkim opisom dosedanje zaposlitve na naslov — Obrtno podjetje TEHTNICA — 2elezniki. O LAS SPORT SOBOTA — 1. JUNIJA 1968 V četrtek sta se v košarki pomerili moštvi Niša in Bosanskega Samca — Foto: F. Perdan XIII. festival bratstva - enotnosti v Kranju Rokomet - košarka - namizni tenis V okviru športnega dela prireditve XIII. festivala bratstva in enotnosti v Kranju so se v četrtek začela predtekmovanja v rokometu, in namiznem tenisu. V zaključni del tekmovanja ▼ rokometu sta se kranjski moška in ženska ekipi uvrstili v finale, in se bosta danes pomerili na stadionu Staneta Mlakarja z ekipama Niš pri ženskah in Slavonskim Brodom pri moških. Prav tako pa so se v finale uvrstili tudi kranjski košarkarji in namiznotenrški igralci. Končano pa je že tekmovanje v namiznem tenisu pri ženskah. V borbi za prvo mesto so Kranjčankc podlegle Zagrebu s 3:1. -dh. Uspeh plavalcev Triglava Na otvoritvenem plavalnem mitingu v Krškem je nastopilo tudi nekaj plavalcev in plavalk kranjskega Triglava. Največ uspeha so imeli pio- nirji. Judita Mandeljc in Bojan Grošelj sta dosegla izvrstne rezultate na 50 m prsno in zato prejela plaketi plavalne zveze Slovenije, p. Didič Na ljubeljski stezi tekmovalci iz 21 držav Le dober mesec nas še loči od letošnje največje prireditve v motocrossu v Jugoslaviji — desete dirke za svetovno prvenstvo motorjev do 250 ccm, ki bo na Ljubelju 30. junija. Organizator mednarodnega motocrossa za Veliko nagrado Jugoslavije je avto-moto društvo iz Tržiča, v okviru tega tekmovanja pa bo tudi šesta dirka za prvenstvo Jugoslavije. Za junijsko prireditev v Tržiču lahko trdimo, da bo to največje letošnje tekmovanje v motocrossu v naši državi, saj se ga bodo udeležili najboljši predstavniki iz Velike Bi Llanije, Avstrije, Belgije, Češkoslovaške, Danske, Finske, Francije, Nizozemske, Irske, Italije, Luksemburga, Madžarske, Norveške, Poljske, Romunije, Sovjetske zveze, švedske, švJce, Vzhodna Nemčije, Zahodne Nemčije, ZDA in Jugoslavije. Ker bodo po tržiški tekmi za svetovno prvenstvo le še štiri dirke, se nam v Tržiču obetajo lepi in predvsem za-grzeni boji med najkvalitetnejšimi predstavniki te športne panoge. V. Guček V torek Triglav : Mehika ? Kot smo zvedeli, bo v torek, 4. junija, po vsej verjetnosti gostovala v Kranju olimpijska reprezentanca Mehike v vaterpolu, ki se bo v trening tekmi pomerila z ekipo kranjskega Triglava. Ponudbo za to srečanje je dala PK Triglavu Plavalna zveza Jugoslavije. Srečanje bo v zimskem bazenu ob 20. uri. P. Didič Mladi gorenjski nogometaši so na letošnjem republiškem prvenstvu dosegli velik uspeh. V ekipi Kranja so nastopili predvsem igralci Triglava in Kranja ter vratar Humar iz Tržiča. SrrS. r T1 V' bila vzorna, za kar imajo zaslugo predvsem Vili Planlnšek, Pavle n?iS| ™ K,?niC in drugL NA SLIKI: bojijo - Grosar, K^M^L^SZ^"1* BenCdik' *Umer' K°nC' KU~*U ~ W Humar» Lebar! .IlIflllllllllElIllIlllllllIlIllIllElllllClllIfllllllllilllllllllllllllltllllllllllllllfIIIIEII1IIIIIII11IIIIIIHliiallU> Boljši gredo naprej V prvem kolu tekmovanja za gorenjski nogometni pokal so bili doseženi pričakovani rezultati. Največjo zmago so za beležili nogometaši Kranja, ki so v Trbojah katastrofalno 12:0 premagali domače moštvo. Lepi zmagi pa sta doseg moštvi Lesc in Tržiča. Pomembno zmago pa so dosegli tu nogometaši iz Šenčurja, ki so v Kranju premagali drugo ekip Triglava. V tekmovanju za mladinski pokal sta bili na sporedu a tekmi, odigrana pa je bila le ena. REZULTATI: Podbrezje : Železniki 2:4 (1:1), Lesce : PJe' doslje 6:0 (2:0), Trboje : Kranj 0:12 (0:9), Tržič : Borac »■ (3:1), Triglav B : Svoboda 0:2 (0:1). Tekmi Ločan : Naklo J Preddvor : Kropa sta bili preloženi. V mladinskem tekmov nju pa sta bila zabeležena naslednja rezultata: Triglav : Kr*° 5:0 (2:0), Jesenice : Ločan 3:0 vv. o. P. Didič V nedeljo odločitev v Medvodah Jutri bo padla odločitev na vročem rokometnem ig' '• Medvodah, kdo bo novi član republiške rokometne li£e■ ■. merila sc bosta namreč v derbiju za prvaka Medvode in Kr ^ Pred tem odločilnim srečanjem so sicer v vodstvu igralc Medvod z dvema točkama prednosti. Ce bodo v nedeljo z gali Kranjčani, se bodo povzpeli na prvo mesto zaradi bo J razlike v golih. V nedeljskem kolu so gorenjski predstavniki v ljubijo ^ conski ligi igrali takole: Duplje : Grosuplje 17:15 (7:11)- že : Krmelj 17:8 (8:5), Kranj : Novo mesto 7:7 (1:3). ^ Po 17. kolu jc Kranj na drugem mestu, Duplje na čet in Križe na devetem mestu. . ^y V nedeljo se bodo pomerili gorenjski predstavniki * sprotniki takole: Grosuplje : Križe, Novo mesto : Dup J Medvode : Kranj. Vse tekme bodo ob 10. uri. ( ^lih" le tr>. Zmaga Kamnika v Kranju V 15. kolu gorenjske rokometne lige so bile odigrane -- y, tekme. Srečanji Križe B : Selca, Krvavec : Jesenice pa ^ tagj li preloženi. Najpomembnejšo zmago so zabeležili ro. vjSok° Kamnika, ki so zmagali v Kranju. Po pričakovanju je ,nO0i zmago dosegla Radovljica v igri s Kranjsko goro. Med ^ : pa je bila odigrana tudi razveljavljena tekma Škofja Kamnik. « 0 : REZULTATI: Žabnica : škofja Loka 15:9 (8:4), K™,\0)> Kamnik 12:14 (6:6), Radovljica : Kranjska gora 30:1» t škofja Loka : Kamnik 17:13 (7:7). Lestvica: Radovljica 15 14 0 1 355:228 škofja Loka 15 10 1 4 273:196 Kranjska gora 15 8 2 5 270:243 Selca 14 8 0 6 200:165 Žabnica 15 8 0 7 303:269 Kamnik 15 7 2 6 283:288 Kranj B 15 6 1 8 210:209 Jesenice 14 5 1 8 267:264 Krvavec 14 2 0 12 171:339 Križe b 14 1 1 12 173:304 21 18 16 16 16 V nedeljo se bodo pomerili naslednji pari: Radovljica, Kranjska gora : Kranj B, Kamnik : niče : Križe B, Selca : Radovljica. škofja U&P