Nekaj iz albuma militarizma. Vsekakor čuden naalov, toda kmalu dokažem njega oprayi6enost. Ceprav na^idez ne aodi v ta list, vendar ne škoduje, da si kaj predoči, kar nam osvetli gnilo, razpadajoče gospodarstvo držav, ki jim je več za topove in puške kakor za ljudsko naobrszbo. S kolikimi težavami se ima boriti lepo 86 razvijajoče ljudsko šolstvo pri naa kakor tudi drugodl Za kakšne beraške drobtine se mora potezati; n. pr. mora prositi leta in leta voditelj ene ali druge šole za malenkosti. Vsote po 5 K do 100 E so že ogromne. Učilo za fiziko, dolgo 10 do 30 cm, to je že nekaj dragocenega, naraynoat za muzej. Tako je tudi z drugimi učili. Daues pa ne maram razvijati yae te mizerije, to storim o drugi priliki morda, danes mi je namen popolnoma drugačen. Pred menoj leži II. zvezek vojaške neku reyije t. 1. in 7 nji čitam pod naslo^om BBasplata" gorostasna fakta iz pretekle rusko-japonske 7ojne. To, kar je nagromadenega y tem odatavku, je naravnost memento za ruski militarizem. Morda bo koga zanimalo čitati, kako hladnokrvno se požirajo tu milijoni, za šole pa se izdajajo le brončiči. Tu zaprayljanje, naravuost blazno uničevanje ljudskega imetja, pri izdatkib za šolatvo nbziri na desno iu na levo, navzgor ia navzdol, mošnja pa — polaa sape — pade omiki y naročje. Pa tako ne aamo na Buskem, ampak tudi drugje — kje bližje. Ne maram 7as trapiti s celotnim od8taykom. Tega ne smem, ker je prepo^edan ponatisk, pa tudi uima smisla vse za naše razmere. Ear navedem zdaj, to so podatki ki jih je zapisoval ruski pomorski častnik SemenoT r svojem dnevDiku. Začetkom I. 1904 odpotuje ta na daljni Vzhod kot po^eljnik križarke BB o j a r i n." Pred odhodom se poslovi pri admiralu Eoždjestvenskem ter ga vpraša, č« se je Tojaa že začela. Admiral mu odgovori: rVojna 88 ne začne šele s streljanjem, vojna je že tu, 1« slepci je ne vidijo." V uradu za vnanje zadeve mu pa zagotove, da bodo zavlačevali odločitev do aprila. Po poti 86 pogovarja s potniki, toda zanesljivosti y poročilih ne dobi. Eai verujejo na vojno, drugi ne, ker ne more Japan več kakor 325.000 mož spraviti pred topovska žrela. Na mandžurski meji zye, da se je rojna začela. Tožnega srca vzklikne: nBog daj srečen konec", nakar mu nek polkovnik odgoyori: BNa meji je 90.000 mož, pa le na papirju." V bližini Port Arturja je vse potrto, 78« zmedeno. Vsi se boje katastrofe po napadu 8. februarja. Dne 9. februarja so mogle streIjati le 3 baterije, vse drugo je še uepripr«yljeno. Poveljnik eskadre je ves pofrt in gtarni predmet pogovorov je. kako se bo namestnik Aleksejev izvlekel iz zagate. Jako karakteriatičao za mnenje častoikor, za njib domoljubje. Vse v trdnjavi je nepripravljeno, eskadra je v razpadu. Le 20 dai t letu imajo ladje določenih za vežbanje. Ladje 80 v grozuem stanu, vse pokvarjene. To le zaraditega, ker se njib poveljniki boje jafljati carjevemu namestniku, da so potrebne popraril. On sprejema le poročila: Vse v najlepšem redu", kar brzojavlja potem earju. Tako slepi zastopnik tega ,najpotrebnejšega in najvažnejšega" stanu (po Peskovem referatu) sebe, carja iu javno mnenje. Sereda gre le za milijone, izprešane mužikom. Ti so pa le za topove, saj se je izrazil slavni pruski Friderik nVelikia 1. 1741.: nLjudi smatram za krdelo jelenov 7 živalskem parku visokega gospoda, ki jim ne pripada nič drugega kakor pomnoževati 86 io napolniti park." Vsekakor krilate besede iz 18. stoletja, ki pa še 7edno 7eljajo med gornjimi deaettisoči! — Dalje dokazuje Semenov nerazumljifo brezskrbnoat eakadre na dan japonskega napada. Niti tega niso opazili ti junaki baletov, damskib salonov, da je na dan ponočnega napada prišel iz čifu japonaki konzul po japouske podanike t Port Artur. Semeno? dobi po7eljstyo nad pomožno križarko ^Angaro", ker BBojarina" ni bilo 7e6. Ladja je bila polna stolov, stolic, miz in mizic, preprog in zayes, di7ano7 i. dr. Vse to je dal 7krcati namestnik admiral Alekaeje7, če bi mu bilo treba oditi iz mesta s štabom. Lep po^eljnik, ki mu je bolj pri srcu komfort kakor obranlba interesov Eusije. V ladjedelnici deluje 7se po starem, počasi in brez načrta. 0 kakem pripra^ljanja n» 7ojno ni duha ne sluha. Odgoyor na neko tozadevno 7prašanje je: nOe prideta nebo in zemlja, naš obračun obstaja." — Eako nemarni so bili ruski vladni in 7ojaški krogi tudi 7 tej 7ojni, dokazuje sledeče: V rusko-turški yojni so raorali 7ojaki sami delati vizirje iz lesa za puške. To se je sedaj ponovilo. Med potjo na daljni vzhod eo morali delati ia stavljati na topove vizirje. Na nekaterib ladjah ui bilo mogoče streljati indirektno zaradi slabo konstruiranih lafet. Šele admiral Makarov je uvedel nekoliko reda v mornarico pred Port Arturjem. Dalje v prilogi. Semenov je pod njim na križarki .Diana." Ta ~je podobna ru8ki kmetiški vasi tako je posadka deiuoralizirana. Makarov je moral začeti z najpreproatejšimi vajami. Niti najnavadnejših eyolucij niso znali povpljniki ladij. Topoyi so bili na ladjah, toda le za parado. Makarov je vlil novega duha v 7ae moštvo, no^a era ae je začala, pa 13. april ga vzame ruski mornarici. Padel je, žrtev ruske nemarnosti, kakor žrtev korurapiranega militarizraa, ki trosi milijone, ani zmožen v odločilnem momentu spraviti y boj niti ene uporabne ladje, niti eue stotinje dobrih po*norščako7. To je gospodarstvo prepotrebnega zistema državne varnosti! Senienov pride po bitki meseca avgusta 1. 1904 s križarko Diana v Saigon in odtod preoblečen in pod tujim imenom v Rusijo ter odrine z baltsko eskardo vnovič aa bojišče. Kako razpoloženje vlada v tej mornarici, je dokaz, da velja mornarjein za usodno znamenje že to, da se ena ladja dotakne na neki plitvini dna. Vojne ladje BBorodino" razreda imajo predpisauo brzino 18 milj na papirju, ker se ležiŠča v stroju že pri 12 miljah tako ugrevajo, da jih je treba umetno hladiti ,,Arjolu sploh ue more zaSeti poizkusnih voženj, ker je stroj preveč pokvarjen (noy seveda). Baltsko brodovje odrine kakor neka kopa iz 78eh delov zemlje zbranih iovalidov, nobeden človek na njem ne pozna ladij, ne pozoa zmožnosti topoy. Nihče nima zaupanja, vsi so irooično razpoloženi. Semeuov opozarja iz laatne izkušnje, da je nevarno voziti s aeboj mine na oklopnicah. Toda torpedni čaatnik ran dokaže s Bt e o r i j o", da ni to res. Busko brodovje pluje po oeeanu, a admiralu Eoždjestvenskemu silijo solze 7 oči ob pogledu na angleško eskadro, ki jim sledi 7 Atlantskem oceanu. Eako eksaktno maneviirajo Angleži, Euei pa potrebujejo v Tangerju več ur, preden se ysidrajo. Ladje 8e zibljejo semtertja in aignal za signalom je potreben, preden spuste yse ladje mačke 7 morje. Najlepše je, da ae sigoalne knjige posamezuih ladij uiti ne vjemajo. Oklopniee Borodiao — razreda (Borodiuo, Arjol, Enjaz, Suyoro7, Imper. Aleksander III,) so 7 ne^arnoati, da se preobrnejo, ker so premalo stabilue. Seveda, kdo bi gledal na fizikalne zakone pri gradnji! Do^olj je, da pla^a nekaj po 7odi, saj tudi otroci ne pazijo na take malenkoati, ko grade svoje ladjice, ki se z ujirai igrajo ob bistri vodi. Eoždjest^enski je neumoren. Vedno je na nogah. Po^sod je navzoč. Trudi se in ubija, toda vae je zaman. Vsak je prepričan o neuspehu. Eoždjestvenski spozna težavni da, obupni položaj. Najbolje bi bilo, obrniti se, pa nihče ue mara izgovoriti besede: povratek, da ga ne izkričajo za strabopetca. Sploh treba reči, da se je in se še kritikuje tega admirala le preostro, posebno glede njegovega značaja. Vsi mislijo z jezo in pritajenim preziranjem na neumne pateotirane stratege — birokrate 7 Petrogradu. Vendar so vsi pripra7ljeni žrt707ati se. Škoda, da ni imel poveljnik streljiva za yaje 7 streljanju. Eaj pa pomaga tudi to? Pri streljanju 7 tarčo z maliini topovi ne zadene niti en projektil. Obratno zadevajo zadnje ladje sprednje. V jako vroči ylažni noči se pogovarjajo na krovu neke oklopnice častniki o bodočnosti. Eden teb reče: rPlavamo res dalje z armado pokvek in pohabljencev, toda nasproti gremo pogubi, popolnoma brezčastnerau poginu." 0 disciplini nam priča dovolj jasno dogodek o priliki. prihoda npkega proviautnega parnika iz Saigona. Mornarji razbijejo sode in zaboje ter se opijejo in zmerjajo častnike, ki jih izkušajo {.omiriti. Eako razpoloženje je vladalo 7 častoiškem zboru, karakterizirajo najbolje iste besede po7eljnika oklopnice Su^oro?, ki je častno rešila 870J0 nalogo, potopivša 8e z raz^ito zaatavo sy. Andreja. Ta hrabri Bus je rekel dan pred bitko: BEako poginemo, to je popolnoma egalno, če 86 preobrnemo, ali nas pobijejo granate, ali nas dyigne 7 zrak torpedo. Oe naa zaatrupijo strupeni plini ali podležemo ranam, se li zadušimo ali potopimo, to je 7 božjib rokah in pa odyisno od yrhoynega aapovedništva. V vsakem slučaju hočemo iipolniti svojo dolžnost popolnoma." To je yerna sličica razpoloženja y ruaki mornarici, to je smrtna obsodba takega režima, ki požira milijone in railijoue, a ubogo ljudstvo nima od tega vinarja dobička. Kaj mar mužiku za Mandžurijo, kak smisel naj itna zato preprosti seljik! Poglejmo le nekoliko še finančuo stran tega humbuga in tedaj šele nas mora prijeti sveta jeza, če pritnerjamo te railijone z beraškimi vsotami, izdanimi za šolatvo, seveda ljudako šolatyo. V kakšni duševni temi tava še rusko ljudstvo, a država sanja le na reyauche. V proračun stavljajo kar milijarde za obnovitev ruske mornarice, toda zistema se ne upa nibče prijeti za ušesa. Vendar je duma pokazala nekaj energije, odklonivša postavke za brodovje, dokler se ne izčisti ta Avgijey hlev. Admiral Birilev je bil začel kot mornarični minister temeljito pometati, toda moral je iti. Dvorni in vojaški kamarili ni bilo všeč, da bi morali v pokoj tisti paeudo-admirali in drugi častniki, ki tvorijo elito dvornib pleaov. Vse je O8talo pri starem in 7 ladjedelnicah in tehničnih zavodih ylada ista letargija kakor prej. V svet apuščajo bombastična poročila, da obnove vse brodovje, pa ae še za tip ladje ne morejo zediniti. Poročajo, da zgrade domače ladjedelnice yse, pa še ene oklopnice ne morejo dokoučati. Ladja Imperator Pavel I. je že 6 let v delu, pa še ni doyršena; 4krat 80 jo predelali, struje so ji morali odvzeti in nadomestiti z dragimi, topo^e popolnoma položiti, a ladja še zdaj ne pla7a po raorju. Seveda yelja ta oklopnica bornih 40,000.000 E. To je malenkost, kaj ne, militaristične pija^ke! ? Bitka pri Oušimi in obleganje Port Arturja je pojedlo Euaom 8amo na brodovju kapital 7 minimu 2.000.000.000 E, saj je izdala Euaija samo 7 dobi 1898/99—1903/4 za brodo7je 1421,760.000 K. Čudno potem, če je med 10.000 7ojaškimi D07inci tam nad 6000 analfabetov, y Škandinaviji ali drugje pa jib je 7 tem le 4—19 pri iatem številu. Je li fiudno, da izgublja militarizem tal 7 ljudatvu? Obramba države je potrebna, to ye vsak zrel človek dandanes. Toda toliko smejo vendar davkoplačevalci zahtevati, da se te ogromne 7sote denarja ne mečejo 7 7odo. Ce že mora biti orožje, naj bo yaaj tako ostro in pripravljeno, da se more država zanesti nanje, Poglejmo le te aleparije in primerjajmo jih 8 seboj! Tja lete milijoni, mi 8e morarao boriti celo za z a k o n i t o priznane plače oziroma dohodke. Za kakšno remuneracijo celib 30 E moramo letati od Poneija do Pilata. člo^ek bi pljuuil na tako lažikulturo XX. prosvetljenega veka, ko vidi ta aparat samih preyar1 Da, da, Maks Nordau s S7ojo BDie kon7etionellen LUgpn der Eulturmenschheit" zade?a 7 ži7o. Zato ga prepo^edujejo in mu branijo 7atop y drža^o! Nikakor ne mislim s tem le na ruske razmere. Če mi g. ureduik dovoli kak kotiček 7 svojem listu tudi za uaprej, hočem nekoliko ilustrovati tudi militarizem drugih drža?, 7 piri vrsti franeoski in italijanski. Tu siavi bumbug 87oje orgije posebno slo^esno pod masko strankarstva, patriotizma in tako imenovane ,,difeaa nazionale." To je res čudno, da potrebuje medsebojno življenje kulturnih narodov toliko orožja. V parlamentib govore ministri le o prijateljskih odnošajih. Čudni prijatelji lo. ki ai mole trde fige pod noa! — BUltima ratio" drža7 (narodo^), prayi Strauss, ostane tudi vbodoče vojna. Ali nehote 86 moramo vprašati, če je to humano, leto za letoiu izdajati milijone za orožje, ki rjavi po skladiščih in je 7 slučaju potrebe na7adno nič yredno. Saj dobodki drža^ljano? ne korakajo vštric z napredkom v tebniki. In kultura tudi ne, ker stoji nad njo — bajonet!