POSVET O RAZVOJU BARJA
Poznamo barje?
Barje moramo poseliti, barje je primerno za kmetijsko dejavnost, barje je najprimernejše za rekreacijo, na barju bi lahko razvili vrtnar-stvo, barje je ugodno za gozdarstvo, barje moramo varovati kot naravno dediščino, barje bo lahko naša največja žitnica... In še bi lahko naštevali, kaj vse smo v preteklosti že slišali o bodočem razvoju barja. In, ker Ljub-ljanskega barja niti Ljubljančani ne poznamo dobro, smo enkrat verjeli temu, enkrat pa onemu. Vsako od navedenih področij je imelo in še vedno ima, svoje načrte, kakršno naj bi barje v prihodnosti bilo. In vsako deluje po svoje, v prepričanju, da je njegova usmeritev tista »ta prava«. Rezultat tega je, da se razvoj barja kaj dlje od načrtov ne premakne. Na-sprotno, celo načrti se spreminjajo, ne nazad-nje tudi zaradi ekspanzije črnih gradenj.
Da bi preprečili takšen stihijski razvoj tega pqdročja, ki, mimogrede, meri okoli 16 tisoč hektarov, je izvršni svet občinske skupščine sklical posvet vseh tistih organizacij ki se s problematiko Barja ukvarjajo in na tem po-dročju vidijo določeno perspektivo. Posveta se je udeležilo ^reko šestdeset predstavnikov tridesetih vabljenih organizacij in organov, uvodno besedo pa je imel predsednik skupšči-ne mesta Ljubljana Marjan Rožič, ki je pou-daril, da je namen posveta odgovoriti na vpra-šanje, kako bomo problematiko barja reševali v bodoče. Pri tem, da moramo imeti pred očmi dejstvo, da je Ljubljana kot celota zainteresi-rana za hitrejše reševanje odprtih vprašanj na tem področju in da moramo naše nadaljnje delo voditi v smeri konkretizacije načelnih usraeritev. Prevladati moramo tudi meščansko tehnokratsko mišljenje. ki gleda na barje kot na breme in ne kot na enega temeljnih činite-ljev razvoja mesta. K barju moratno, je pou-daril Rožič in za njim še nekateri razpravljalci, pristopati z več občutka do ljudi, izhajati mo-ramo iz človeka kot subjekta, celoten proces usmerjanja tokov na barju pa mora temeljiti na življenju ljudi v krajevni skupnosti.
Pri načrtovanju razvoja barja moramo nuj-no upoštevati in izvajati interdisciplinami pri-stop. Upoštevati moramo tako možnosti raz-voja kmetijstva, gozdarstva, urbanizacije, kot tudi turizma in rekreacije. In ker gre za po-dročje številnih, rednih in velikih poplav, ne smemo in ne moremo zanemariti sanacije, razvodnjavanja, regulacije vode, ki jo žal, še vedno neuspešno izvajamo. Zavedati se na-mreč moramo, da gradimo lahko le tam, kjer imamo vsaj stoletno varnost pred poplavami in da lahko razvijamo kmetijstvo tam, kjer vsaj trideset le ne pričakujemo, da bo polja zalila voda.
Skratka, možnosti razvoja so, tudi usmeri-tve so, to nam je nedavni posvet pokazaL Sedaj pa je naša naloga, da vse interese strpno uskladimo, napravimo koncept načrtnega raz-voja barja, da prostorsko opredelimo področ-ja razvoja in da pri tem ne pustimo prebival-cev barja ob strani, ampak jih tvorno vključi-mo v razreševanje vseh teh skupnih proble-mov.
In še za konec: ta posvet o barju, kakršen je bil zadnjič pred osemnajstimi leti, je bil po-raemben mejnik v razvoju barja, te krajinske in ekološke posebnosti.
NINA LEGAT ČOŽ