GLASNIK	Mii
Ljubljana, 10. septembra i963	leto x., štev. 64
OBČINA
CERKNICA
Popravek
V Glasniku, uradnem vestniku Okraja Ljubljana, št 63/63 z dne 6. septembra t. 1. so bili objavljeni naslednji odloki:
L Odlok o ustanovitvi občinskega zdravstvenega investicijskega sklada št 63-675,
k Odlok o upravljanju in vzdrževanju omrežja javnih vodovodov, vodnjakov in kanalizacije, številka 63-676,
3.	Odlok o namembnosti poslovnih prostorov, št. 63-677,
4- Odlok o skrajšanem postopku pri izdajanju dovoljenj za graditev, št. 63-678.
napačno objavljeni pod občino Ribica namesto pod občino Cerknica.
Iz skupščinske pisarne okrajne skupščine
OBČINA
HRASTNIK
689
Na podlagi I. in II. točke V. dela Tarife prometnega davka (Uradni ust FLRJ, čt 25-329/62, 29-386/62, "j®/62, 40-548/62, 42-586/62, 46-635/62, 51-675/62, 53-749/62, 12-155/63 S „™?dni list SFRJ št. 18-270/63, 20-300/63, 23-328/63 in 30-495/63) je ka skupščina Hrastnik na seji Ocinskega zbora in na seji zbora ?Q™vnih skupnosti dne 17. avgusta i9b3 sprejela
ODLOK
spremembi odloka o občinskem Prometnem davku od prometa na drobno v občini Hrastnik
1.	člen
..Spremeni se 4. člen odloka skem prometnem davku od
vestn-J13 ,drobno (Glasnik, u 24 0?'* okraja Ljubljana. Št( 51-477/62 in 55-525/6 ko, da se glasi:
om„ubČinski Prometni davek p< se Plačuje:
d prometa v trgovini,- ra-od alkoholnih pijač in b) ™,°torn'h vozil po stopnji prometa v trgovini od vseh motornih vozil
prometa z alkoholnimi
stopnji?' V trgovinl po od naravnih vin d drugih alkoholnih pijač
Ti .	2- člen
v »c v, •,* vcIja od dneva objav °kraja Lj^ijanauradnem VBStnik Številka: 010-8/62.
Hrastnik, 17. avgusta 1963
Predsednik obč. skupščin Milan Babič 1. r.
690
Dndlagi 12. člena Zakona o zaposlovanje delavcev (Ur. . št. 27-373/00) je občinska
skupščina Hrastnik na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti, dne 17. avgusta 1963 sprejela
ODLOČBO
o spremembi in dopolnitvi odločbe o ustanovitvi Zavoda za zaposlovanje delavcev na območju občine Hrastnik
1.
6.	točka odločbe o ustanovitvi zavoda za zaposlovanje delavcev za območje občine Hrastnik (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, ŠL 71-476/60) se spremeni in se glasi:
Organa zavoda sta svet in direktor.
Svet ima predsednika in 10 članov; predsednika in 1 člana imenuje občinska skupščina Hrastnik;
5 članov imenuje občinska skupščina na predlog upravnega odbora steklarne Hrastnik, Kemične tovarne Hrastnik, rudnika Trbovlje-Hrastnik — obrat Hrastnik, Komunalnega obrtnega podjetja »KOP« Hrastnik in Splošnega gradbenega podjetja Hrastnik;
2 člana delegira občinski sindikalni svet Hrastnik,
1 člana delegira podružnica Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Hrastnik, in direktor zavoda.
Direktorja zaVoda imenuje in razrešuje občinska skupščina.
2.
Ta odločba začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. 8. 1963.
Številka: 022-9/63
Hrastnik, 17. avgusta 1963
Predsednik obč. skupščine
Milan Babič 1. r.
OBČINA
LJUBLJANA
-BEŽIGRAD
691
Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o urbanističnih projektih (Uradni list LRS, št. 22-127/58) je občinska skupščina Ljubljana-Bežigrad na seji občinskega zbora in na Seji zbora delovnih skupnosti, dne 15. junija 1963 sprejela
SKLEP
o določitvi vplivnih območij na področju občine Ljubljana-Bežigrad in o rokih za izdelavo urbanističnih projektov.
1.	člen
S tem sklepom se določijo za področje Ljubljana-Bežigrad vplivna območja naselij, za katera je treba izdelati urbanistične projekte.
2.	člen
V smislu 1. člena tega sklepa se v občini Ljubljana-Bežigrad določijo naslednja naselja:
1.	Ježa,
2.	Podgorica — Šentjakob,
3.	Brinje — Beričevo,
4.	DoL
3.	člen
Naselja: Kleče, Savlje, Mala vas, Stožice, Tomačevo in Črnuče so v vplivnem območju mesta Ljubljane po predlogu Okrajnega zavoda za urbanizem, ki je bil sprejet na 12. seji Mestnega sveta dne 8. 6. 1961, zato se ta naselja v tem sklepu ne obravnavajo.
4.	člen
Za naselja, navedena v 2. členu tega sklepa in za Črnuče naj bi se upoštevalo pri izdelavi urbanistične dokumentacije naslednje elemente kot okvirna navodila:
1.	Črnuče:
Črnuče so že danes obsežno industrijsko naselje, razvila pa se bo še nova industrija, odnosno obstoječa razširila, kot na primer »Ener-goinvest« in »Elma«.
Upoštevati bo treba eventualno obnovo opuščene železniške proge in novo avto-cesto ter zaščitni pas okoli črpališča pitne vode in rezervat glinokopa.
Za naselje je že izdelan urbanistični program, ki pa še ni odobren in različni parcialni tudi neodobreni zazidalni načrti ter še neodobren predlog coninga.
Za Črnuče in evantualno tudi za naselje Ježo bo še letos, na vsak način pa leta 1964, zgrajen vodovod z vodohramom na območju Lačen-berga.
Do vzhodnega dela Črnuč bo podaljšana trolejbusna proga. To je edino naselje, kjer bo umestna visoka bločna gradnja.
2.	Ježa:
Ježa je staro, prvotno lepo, na vrhu savske ježe zgrajeno kmečko naselje. 2e pred vojno in tudi po vojni so bile postavljene Izrazito malostanovanjske hiše na ozemlju prčd novo cesto Crnuče-Sentjakob in starim naseljem. Naselje naj bi se v glavnem zgostilo in to z zazidavo obstoječih vrzeli na prejudiciranem, prej omenjenem območju.
Naselje se naj razvije zaradi že obstoječe in še predvidene industrije (Asfaltna baza, Dinos itd). Dane so možnosti industrijskega tira, bližina trolejbusa in možnost vodovoda.
3.	Podgorica — Šentjakob:
Podgorica je staro kmečko naselje, na vrtovih in sadovnjakih pa je nastalo več novejših malostano-vanjskih hiš. Naselje naj bi se zgostilo z zazidavo vrzeli, nikakor pa naj bi se ne otvarjalo novih zazidalnih površin, ampak ohranilo v čimvečji meri že obstoječo kulturo.
Šentjakob je staro naselje z večjimi kmetijami. Nove hiše so bile zidane severno od ceste Črnuče— Šentjakob. V naselju je osnovna šola starega tipa in pokopališče.
Upoštevati bo treba evantualno obnovo opuščene železniške proge, zaščititi pas okoli predvidenega rekreacijskega1 centra in pokopališča in novega zajemališča vode ter evantualno preloženo cesto Šentjakob—Litija.
Razlogi, da naj bi se naselji zgostili, so v glavnem tovarna »Belinka«, predvideni rekreacijski center -in bližina kmetijskega posestva Zadobrova.
4.	Beričevo — Brinje sta bili izraziti vzdolž glavne ceste raztegnjeni vasi. V novejšem času pa je zraslo precej hiš v vrzeli ob glavni cesti.
Upoštevati bo treba zaščitni pas rekreacijskega centra, opuščeno progo in eventualno preložitev glavne ceste. Zidava naj bi bila dovoljena le v dolžini obstoječih naselij.
Razlogi so isti kot za Šentjakob in Podgorico.
5.	Dol:
Dol je tudi staro, vendar bolj gručasto naselje. Novejših hiš ni mnogo. V naselju sta nova osnovna šola in tovarna »Jub«. Ker je naselje gosto zazidano, naj bi se za razvoj predvidelo sedaj nepozidano zemljišče med glavno cesto in cesto, ki vodi v tovarno »Jub«.
Upoštevati bo treba razširitev tovarne »Jub«, končno ureditev okolice šole, opuščeno progo in eventualno preložitev ceste Šentjakob— Litija.
Razlogi za gornje so v glavnem tovarna »Jub«, bližina farme v Ihanu in Dolskem ter osnovna šola.
5.	člen
Pri izdelavi urbanistične dokumentacije za naselja, navedena v
2.	členu tega sklepa, je treba upoštevati ekonomsko utemeljeno izbiro naseljenosti, zaščito značilnosti pokrajine in ambientov in dalje je treba upoštevati racionalno programiranje komunalnih naprav.
Ostali kraji in naselja na področju občine niso urbanistično pomembni, zato se obstoječi gradbeni objekti načeloma samo vzdržujejo. Za nove objekte v teh krajih in naseljih je potrebno za posamezne lokalne potrebe v okviru osnovnega značaja izjemno dovoljenje pristojnega organa.
7.	člen
Vsa kmetijska in gozdna zemljišča, pomembna za socialistično kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo, je treba združevati, ostala vključevati v kooperacijo, nepomembne kmetijske površine, pa postopoma pogozdovati. Navedene ukrepe je treba izvajati v skladu z odgovarjajočimi perspektivnimi plani kmetijstva in gozdarstva.
8.	člen
Na področju občine ni večjih območij, ki bi jih bilo potrebno me-liorirati.
9.	člen
Poleg zgoraj navedenih vplivov na izdelavo urbanističnih projektov je treba upoštevati tudi ostale, ki niso navedeni v tem sklepu, pa se bodo ugotovili tekom obdelave urbanističnega projekta.
10.	člen
Roki za izdelavo urbanističnih projektov se določijo takole:
1.	za naselje Črnuče urbanistični program in ureditveni načrt najkasneje do konca leta 1964',
2.	za ostala naselja zadostuje vsaj začasen program In pravilnik za izvajanje programa.
1 l
f
11.	člen
Ureditvene načrte za potrebe drugih krajev izven navedenih vplivnih območij, ki nišo navedeni v tem sklepu, je treba zagotoviti le v obsegu ureditve njihove prometne mreže oziroma asanacije starih delov.
12.	člen
Financiranje izdelave urbanističnih projektov je treba predvideti iz proračunskih sredstev, ki bodo vsako leto posebej zagotovljena v skladu s predvidenimi nalogami in roki za načrtni razvoj naselij.
13.	člen
Ta sklep velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 351-11/63-6
Datum: 16. 6. 1963
Predsednik obč. skupščine
Jože Pogačnik 1. r.
OBČINA
METLIKA
692
Na podlagi 113. člena Zakona o organizaciji jugoslovanskih pošt, telegrafov in telefona (Uradni list, FLRJ 50-641/60) je Občinska skupščina Metlika na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 22. avgusta 1963 sprejela .
ODLOK
o obvezni vgraditvi hišne telefonske napeljave
1.	člen
Vsaka nova stanovanjska stavba, ki ima več kot dve stanovanji in vsaka nova poslovna stavba, ki se gradi v 'ožjih gradbenih okoliših mesta Metlike, mora imeti vgrajeno telefonsko napeljavo.
2.	člen
Ce zahtevajo gospodarski interesi in potrebe kraja, sme upravni organ, pristojen za gradbene zadeve, odrediti obvezno vgraditev notranje telefonske napeljave tudi v drugih krajih in v primerih, ki niso navedeni v 1. členu tega odloka.
3.	člen
Investicijska tehnična dokumentacija za objekte, navedene v prejšnjih členih, mora obvezno vsebovati tudi načrt za vgraditev hišne telefonske napeljave.
4.	člen
Notranje telefonske napeljave se morajo vgraditi v skladu z veljavnimi predpisi.
5.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 010-29/63
Datum: 22. 8. 1963
Predsednik obč. skupščine
Franc Vrviščar 1. r.
693
Na podlagi 106. člena Zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52-847/59,	23-388/61,	52-767/61,
28-358/62, 53-716/62 in 13-185/63) je Občinska skupščina Metlika na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti 22. avgusta 1963 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi sklada za plačevanje
odškodnin za tuberkulozne živali
1.	člen
Ustanovi se sklad za plačevanje odškodnin za tuberkulozne živali na območju občine Metlika (v nadaljnjem besedilu: sklad).
2.	člen
Sklad je namenski. Sredstva sklada se morajo uporabljati samo za plačevanje odškodnin, za zasilno zaklana, okužena ali sumljiva goveda in sicer najmanj 50 % vrednosti med plemensko in klavno vrednostjo živali.
' 3. člen
Sklad je pravna oseba. Za svoje obveznosti odgovarja s svojimi sredstvi.
" 4. člen
Sklad upravlja 5-članski upravni odbor, ki ga imenuje svet za kmetijstvo in gozdarstvo Občinske skupščine Metlika za dobo dveh let.
5.	člen
Viri sklada so:
1.	100 din za cepljenje živali iz pristojbin za tuberkulinizacijo živali,
2.	dotacije Občinske skupščine Metlika.
6.	člen
Način upravljanja sklada in poslovanje upravnega odbora se določi s pravili sklada. Pravila sklada in njih spremembe in dopolnitve sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa jih Občinska skupščina Metlika.
Administrativne zadeve sklada opravlja tajnik sklada.
7.	člen
Sklad ima svoj finančni načrt dohodkov in izdatkov. Sklad posluje po določilih zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov.
8.	člen
Sklad ima rezervo. Višina celotne rezerve, letnega vlaganja v rezervo in rok, do katerega mora rezerva doseči določeno višino, določi Občinska skupščina Metlika, na podlagi mnenja upravnega odbora sklada.
9.	člen
Odredbodajalec za izvršitev finančnega načrta sklada je predsednik upravnega odbora sklada, oziroma član upravnega odbora, ki ga določi upravni odbor sklada.
10.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 010-27/63
Metlika, 22. avgusta 1963
Predsednik obč. skupščine
Franc Vrviščar 1. r.
OBČINA
TREBNJE
694
Na podlagi 4. člena Zakona o prispevkih za pospeševanje gozdov v državljanski lastnini (Ur. list LRS, št. 18-158/61) in 2. točke 26. člena statuta občine Trebnje (Ur. vestnik okraja Novo mesto, št. 20-303/58) je Občinska skupščina Trebnje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 15. avgusta 1963 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o ustanovitvi gozdnega sklada občine Trebnje
1.	člen
Odlok o ustanovitvi občinskega gozdnega sklada (Ur. vestnik okraja Novo mesto, št. 20-335/61) se v 5. čl. spremeni tako, da se pravilno glasi:
Sklad upravlja upravni odbor, ki šteje 7 članov. Člane upravnega odbora imenuje občinska skupščina in sicer enega izmed odbornikov občinskega zbora, enega izmed odbornikov zbora delovnih skupnosti, ostale člane pa iz vrst gozdarskih strokovnjakov in drugih javnih delavcev.
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od dneva sprejema.
Številka: 402-017/63
Datum: 15. 8. 1963
Predsednik obč. skupščine
Ivan Gole 1. r.
OBČINA
VRHNIKA
695
Na podlagi 4., 5. in 10. člena zakona o urejanju mestnega zemljišča, (Ur. 1. LRS, št. 8-65/63) je Občinska skupščina Vrhnika na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 20. 8. 1963 sprejela
ODLOK
• urejanju mestnega zemljišča na območju občine Vrhnika.
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Za urejanje mestnega zemljišča na. območju občine Vrhnika veljajo določbe zakona o urejanju mestnega zemljišča (Ur. 1. LRS, št. 8-65/63) in odločbe tega odloka..
2.	člen
Za mestno zemljišče po ’ tem odloku se šteje zazidno in nezazidno zemljišče v ožjem gradbenem okolišu mesta Vrhniko in • naselja Borovnica, in sicer:
VRHNIKA: izhodiščna točka pri upravni stavbi DBS po Kolodvorski ulici do železniške proge, nato ob njej do stranske hiše Kovač v Delavskem naselju ob zgradbah do ceste Vrhnika—Horjul (Robovo c.) v ravni črti čez hrib do cerkve no Trojico, nato v premi črti do križišča Dobovičnikove in ob potoku pri vodovodni izlivki, dalje vzporedno s cesto ob potoku ?a stanovanjskimi hišami Janeza Reven, Suhadolnika do Idrijske ceste, nato ob njej do javne izlivke (Pil), dalje navzgor po Idrijski cesti za stanovanjskimi hišami do Mesec Luka mimo Ogrina do ceste 1/10 potem pravokotno za stanovanjskimi hišami ob Stari cesti v Logatec do hiše Šubic Valentine, dalje v premt do Partizanskega klanca nad spomenikom NOV, v celoti Močilnik, daljo v pasu 50 m od ceste iz Močilnika do ceste na Mirke, nato do mostu čez Ljubljanico za novim naseljem Lošca do Ljubljanice ter ob njej do opekarniškega mostu ob robu bajerja do ceste 1/10 Ljubljana— Trst pri DES.
BOROVNICA: most na cesti v ■Podpeč čez Borovniščico, nato uz-
vodno ob strugi Borovniščice do novih stanovanjskih hiš ob cesti v Dražico, nato pravokotno preko zgornje ceste Borovnica—Dražica (Rimska) do železniške proge Ljubljana—Postojna v 100 m pasu ob progi v smeri Logatec do stare železniške postaje za stanovanjskimi hišami do ceste Vrhnika—Borovnica, dalje ob cesti do križišča cest v Lazah pri hiši Mejač, nato v premi črti do izhodiščne točke mostu čel Borovniščico.
3.	člen
Mestno zemljišče se šteje za urejeno, če izpolnjuje tele najnujnejše pogoje:
—	da je izvršena priprava mestnega zemljišča (v smislu 3. člena republiškega zakona o urejanju mestnega zemljišča),
—	da so zgrajene potrebne dovozne poti in vodovodno, kanalizacijsko (če ni kanalizacije, pa osnovni higiensko-tehnični pogoji odvod-njavanja) in električno omrežje za preskrbo naselja z električno energijo.
II.	ORGANIZACIJA UREDITVE MESTNEGA ZEMLJIŠČA
4.	člen
Za smotrno urejanje mestnega zemljišča se ustanovi za območje občine Vrhnika sklad za urejanje mestnega zemljišča.
5.	člen
Za upravljanje mestnega zemljišča s komunalnimi objekti in omrežjem za preskrbo naselja z vodo, električno energijo, skrbe ustrezne komunalne gospodarske organizacije, če tega ne dela investitor. Komunalne gospodarske organizacije se ravnajo pri tem po načelih p finansiranju gospodarskih investicij-
6.	člen
Sklad, ki opravlja naloge iz 4-člena tega odloka, vodi ločeno sredstva in zadeve urejanja mestnega zemljišča.
7.	člen
V sklad iz prejšnjega odstavka se v upravni odbor imenujejo tudi predstavniki potrošnikov komunalnih uslug in predstavniki komunalnih organizacij.
8.	člen
Sklad financira in kreditira * soglasju s smernicami obč. skup-ččine in z urbanističnimi načrti tel s svojimi programi ureditev mestnega zemljišča.
9.	člen
Sredstva občinskega sklada P° tem odloku so:
■— sredstva iz natečajev ali godbe o oddaji zemljišča v uporabi
—	prispevek za uporabo mes>t-nega zemljišča;
—	proračunska sredstva politih no teritorialnih enot;
—	posojila;
—	sredstva, pridobljena z lnsth® dejavnostjo (anuitete iz posojil, resti*od danih posojil itd.);
—	del odstopljenih sredstev komunalnih organizacij;
—	drugi dohodki.
10.	člen
Občinska skupščina sprejme 9 seji obeh zborov natančnejše dol^ bc o organizaciji in poslovanju skl® da v zvezi z njegovo razširjeno javnostjo glede urejanja mestne* zemljišča.
glasnik
III.	NAČIN IN OBSEG UREJANJA MESTNEGA ZEMLJIŠČA
11.	člen
Urejanje mestnega zemljišča usmerja občinska skupščina z dolgoročnim ali letnim družbenim planom, z dolgoročnim ali letnim planom urejanja mestnega zemljišča ali s posebnim odlokom ali drugim aktom.
12.	člen
S planom ali aktom iz prejšnjega člena določi občinska skupščina:
—	zemljiške predele, kraje ali posamezna zemljišča, ki se bodo uredila v dobi, ki jo določa plan, odlok ali akt občinske skupščine,
—	višina potrebnih sredstev za Izvršitev teh del, določena na podlagi izkustvenih normativov,
—	vire finančnih sredstev za pokritje stroškov za ureditev mestnih
zemljišč,
—	obseg urejanja zemljišč in način urejanja v skladu z določbami 3- člena odloka,
—	druga vprašanja glede na krajevne razmere.
13.	člen
Sklad, ki skrbi za urejanje mestnega zemljišča, izdela svoj dolgoročni in letni načrt za urejanje mestnega zemljišča v skladu s smernicami občinske skupščine o ureditvi mestnih zemljišč.
Sklad, ki skrbi za urejanje mestnega zemljišča, mora osnutek svojega dolgoročnega, oziroma letnega načrta za urejanje mestnega zemljišča predložiti krajevni skupnosti, na katere območju naj se uredi mestno zemljišče in mora obravnavati pripombo krajevne skupnosti.
Sklad predloži sprejeti dolg ročni oz. letni načrt za urejan mestnega zemljišča v potrditev Komunalne zadeve pristojnemu sv inske skupščine hkrati s pi pombami krajevnih skupnosti.
14.	člen
Mestno zemljišče se oddaja v pp°rab° družbenim pravnim osebam n občanom z javnim natečajem, in SlCer za gradnje, ki so predvidene v elementih zazidalnih načrtov za ožje gradbene okoliše iz 1. člena tega odloka.
Mestno zemljišče, ki je potrebno , graditev vojaških objektov, se godboV uporabo z nePosredno po-
volaške objekte po tem o< n u sf ne štejejo objekti družbi Volni standarda za JLA izven kroj ojašnice ter komunalni objekti
zanTV?’,so funkcionalno povi zam $ takimi objekti.
15.	člen
dr„^ yeno’ prosvetno ali kakšr troh! Javno službo, ali ki je p< odd?°x,družbenim organizacijam, ! EodhoV n porabo z neposredno p< skuniA- tako sklene občinsb TaČrt! xa seji obeh zborov, ru ko ° °^ba velja tudi v prim« rava gr-uiit??jtnem zcmlj‘šču name ki upravi!o družbcno pravna oseb hanisti^n Ja zemljiš6e v skladu z ui tom ter ‘m Programom in preje* 40.	primeru,	ko se ob pogoji
haiemrvu zakona o nacionalizaci lji«x ,TTlb zgradb in gradbenih zen doli „ L, fLRJ, št. 52-890/58) dc Prois^0282 dano mestno zemljiši njem lastniku, da si sezida n m družinsko stanovanjsko hiši
16.	člen
' *»sr°osk11 v
iv. javni natečaj za oddajo
MESTNEGA ZEMLJIŠČA
17.	člen
Javni natečaj opravi komisija, ki jo imenuje upravni odbor sklada. Komisija šteje najmanj tri člane.
18.	člen
V	razpisu javnega natečaja morajo biti obseženi:
1.	zazidalni podatki za gradnjo na mestnem zemljišču,
2.	višina odškodnine za mestno zemljišče (drugi odstavek 30. člena odloka) ter rok in način plačila odškodnine,
3.	rok za začetek in dokončanje gradnje,
4.	višina varščine, rok za položitev varščine in način vrnitve varščine,
5.	začetni prispevek k stroškom za urejeno mestno zemljišče ter rok in način plačila prispevka.
V	razpisanih pogojih pa morajo biti obseženi:
1.	določbe o tem, kako se postopa v primeru, če se v roku ne začne ali dokonča gradnja,
2.	določbe o tem, kako se prenese pravica uporabe zemljišča na drugo osebo v primeru, če objekt še ni dogotovljen, -
3.	določbe o tem, kako se postopa v primeru, če pride uporabnik zemljišča pod prisilno upravo ali preide v redno ali prisilno likvidacijo,
4.	navedbe, katera dela bo raz-pisalec natečaja izvršil na svoje stroške po dograditvi objekta, v kakšnem roku in sorazmerni delež stroškov, ki jih je pri natečaju upošteval,
5.	rok za predložitev ponudb za dodelitev mestnega zemljišča,
6.	kje in ob kakšnih pogojih se dobijo grafični podatki natečaja (izvleček iz zazidalnega načrta in shema komunalnih naprav),
7.	posebni pogoji (uporaba zemljišča, obveznosti uporabnika nasproti napravam in urejanju okolice itd.).
16. člen
Šteje se, da je javni natečaj za oddajo mestnega zemljišča uspel, če je razpisalec natečaja sprejel eno ponudbo za zemljišče, ki ustreza razpisniip pogojem.
20.	člen
Komisija predloži po opravljenem natečaju upravnemu odboru mnenje in predlog o določitvi najugodnejšega ponudnika.
21.	člen
O predlogu komisije odloči upravni odbor sklada z odločbo. Predlog komisije za UO sklada ni obvezen. Odločba se vroči udeležencem javnega natečaja najkasneje 15 dni potem, ko je bil javni natečaj opravljen.
22.	člen
Vsak udeleženec javnega natečaja, ki meni, da je oškodovan v svojih pravicah zaradi kršitve postopka pri javnem natečaju ali zaradi tega, ker je 1 bilo dodeljeno mestno zemljišče ponudniku, katerega ponudba je bila manj ugodna, se lahko v 15 dneh po prejemu odločbe pritoži na upravni organ občinske skupščine, ki je pristojen za komunalne zadeve.
23.	člen
Sklad mora takoj po sprejemu sklepa upravnega odbora (20. člen tega odloga) objaviti uspeh javnega natečaja na krajevno običajen način.
Sklad mora najkasneje v osmih dneh potem, ko postane odločba o oddaji mestnega zemljišča pravnomočna, skleniti z uporabnikom, ki je dal na natečaju najugodnejšo ponudbo, pogodbo o oddaji mestnega zemljišča.
24.	člen
Pogodba o oddaji mestnega zemljišča mora vsebovati:
—	podatki iz sprejete ponudbe na natečaju,
—	druge določbe, ki so potrebne za ureditev lastninskih, finančnih in drugih vprašanj v zvezi z oddajo mestnega zemljišča, oziroma z gradnjo objekta.
V.	PRISPEVEK K STROŠKOM ZA UREJANJE MESTNEGA ZEMLJIŠČA
25.	člen
Tisti, ki si žele pridobiti in ki dobe urejeno mestno zemljišče po uveljavitvi tega odloka, morajo prispevati k stroškom za njegovo ureditev.
Koliko mora uporabnik prispevati k stroškom za urejeno zemljišče, se določi na podlagi uspeha javnega natečaja ali pa se o tem neposredno pogodita uporabnik in občina.
26.	člen
Prispevek k stroškom sme vsebovati:
1. stroške za pripravo mestnega zemljišča:
a)	asanacijska dela, kot so: poravnavanje, nasipavanje in osušitev zemljišča, zavarovanje drsečega terena, odstranitev rastlinja in odlagališč ter druga asanacijska dela;
b)	odstranitev objektov in naprav ter ureditev premoženjskih razmerij z lastniki ali uporabniki družbenega premoženja, da bi le-ti dobili nadomestilo za porušene objekte; za nasade na zemljišču, za odvoz materiala in za preselitev stvari In materiala;
c)	zidava ali nakup nadomestnih stanovanj za stanovalce porušenih zgradb;
’2. stroške gradnje, dograditve in rekonstrukcije sekundarnih objektov kolektivne komunalne potrošnje, ki so neposredno namenjeni za uporabnike mestnega zemljišča, in sicer:
a)	mestnega cestnega omrežja (stanovanjskih cest, pešpoti, hodnikov, dovoznih poti in parkirnih prostorov),
b)	zelenih površin v naselju (zelenic, parkov, nasadov, otroških igrišč in prostorov za rekracijo),
c)	omrežja javne razsvetljave do višine stroškov, ki je potrebna za javno razsvetljavo stanovanjske ceste,
č) kanalizacijskega omrežja za odpravo atmosferskih in odpadnih voda, razen če so v pristojbini (tarifi) za kanalizacijo vsebovani tudi stroški za zgraditev tega omrežja.
27.	člen
Višina prispevka k stroškom za posamezna urejena mestna zemljišča, ki se oddajo uporabnikom, se določi v sorazmerju z dejanskimi stroški za ureditev mestnega zemljišča na celotnem mestnem območju Vrhnike in Borovnice ali v psameznih naseljih, in sicer tako, da se kot merilo vzame površiria urejenega zemljišča, korigirana s koeficientom gostote zazidave in naseljenosti.
Sklad je dolžan objaviti specifikacijo stroškov za urejeno mestno zemljišče v razpisanih pogojih.
28.	člen
• Ce je bil v razpisu javnega na-tečajaja določen nižji začetni pri-
spevek k 'stroškom za ureditev mestnega zemljišča, kot so stroški za ureditev tega zemljišča ter se z natečajem ni dosegla višina teh stroškov, krije občinska skupščina nastalo razliko iz lastnih stroškov oz. sredstev.
V	primerih iz gornjega odstavka mora razpisovalec za razpis javnega natečaja dobiti pritrditev občinske skupščine.
29.	člen
Občinska skupščina lahko odda za zgraditev objekta tudi neurejeno mestno zemljišče.
V	takem primeru mora urediti mestno zemljišče praviloma uporabnik, razen, če ne prevzame občina po pogodbi, ki jo sklene z njim, celotno ali delno ureditev.
30.	člen
Prispevek k stroškom za urejanje mestnega zemljišča se zbira na posebnem računu občinskega stanovanjskega sklada in se sme uporabiti samo za urejanje mestnega zemljišča.
VI.	ODŠKODNINA ZA MESTNA ZEMLJIŠČA
31.	člen
Komur da občina po uveljavitvi tega odloka v uporabo mestno zemljišče, ji mora plačati za to odškodnino.
Odškodnina za mestno zemljišče ne sme biti višja od odškodnine, ki je predpisana za nacionalizacijo ustreznega gradbenega okoliša na območju občine Vrhnika.
32.	člen
Ce je bilo mestno zemljišče oddano v uporabo, predno je začel veljati ta odlok in zanj ni bila izplačana odškodnina, je treba tudi za tako zemljišče plačati odškodnino, razen če ni v odločbi ali v pogodbi med občino in uporabnikom zemljišča drugače določeno. '
Pristojni upravni organ Izvrši pregled izdanih odločb in sklenjenih pogodb o oddaji gradbenih zemljišč v roku enega meseca po veljavi tega odloka.
VII.	KONČNE DOLOČBE
33.	člen
Odlok o prispevkih investitorjev k stroškom za pripravo in komunalno ureditev stavbnih zemljišč v občini Vrhnika (Glasnik, ur. vestnik Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, št, 55-394/60) preneha veljati.
34.	člen
Ta odlok začne veljati 8 dni po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporabljati pa se začne s 1. 7. 1963.
St. 1/2-010-020/63
Datum: 20. 8. 1963
Predsednik obč. skupščine
Franci Širok 1. r.
VSEBINA
Popravek občine Cerknica
689	Odlok o spremembi odloka o občinskem prometnem davku od prometa na drobno občine Hrastnik
690	Odločba o spremembi ln dopolnitvi odločbe o ustanovitvi Zavoda za zaposlovanje delavcev občine Hrastnik
691	Sklep o določitvi vplivnih območij in o rokih za izdelavo urbanističnih projektov občine Ljubljana-Bežigrad
692	Odlok o obvezni vgraditvi hišne telefonske napeljave 'občine Metlika
693	Odlok o ustanovitvi sklada za plačevanje odškodnin za turbekulozne šivali občine Metlika
694	Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi gozdnega sklada občine Trebnje
895 Odlok o urejanju mestnega zemljišča občine Vrhplka Zaključni računi gospodarskih organizacij
Zaključni račun BOLNIŠNICE ZA GINEKOLOGIJO, IN PORODNIŠTVO, KRANJ AKTIVA	BILANCA na dan 31. decembra 1962	PASIVA
	Znesek	Zap	Znesek
Postavki*	v ooo din	Postavka	v 000 din
lOsuovna sredstva		L viri »talnih »redstev	
L Sedanja vrednost osnov-		i. Poslovni sklad	31.375
nlh sredstev	18.997	i Sklad »kupne porabe	1.948
*. Sedanja vrednost sredstev skupne oorabe	-	i Rezervni »kald ln drugi »kladi	»43
tL Druge oblike sredstev		tL Druge oblike virov	
fc Banka bo oiagama	10.269	•reditev	
» Kupci ln druge terjatve	5.292	i Krediti prt banld	2.850
L Zaloge	7.146	l Dobavitelji to druge obveznosti	4.616
«. Druga aktiva	9.189	t Druga pasiva	9.562
SKUPAJ	50.893	SKUPAJ	50.893
Vodit* i iiCuiiove.	Predsednik UO	Oirekior
Darinka Vertačnik	dr. Vida Košmelj	dr. Igor Veter
Zaključni račun strojnega pletiljstva »PIJETILJA«, Litija "TIVA	iiu.an* v, .11. .lan u decembra l»6z	PASIVA
			
1	v ooo din	Postovka	v ooo din
1 Osnovna »redstva		L V tri stalnih »redstev	
L Sedanja vrednost osnov-		i. Poslovni sklad	2.013
nib sredstev	1.760	» Sklad skupne porabe	•
t. Sedanja vrednost sredstev skupne porabe	-	2 Rezervni ekald to drugi skladi	224
D Druge oblike »redstev		IL Druge oblike virov	
1. Banka to -blagajna	2.007	»redstev	
« Kupci to druge terjatve	95	t. Krediti prt banld	4.17»
g. Zaloge	4.144	». Dobavitelji to druge obveznosti	1.471
». Druga aktiva	716		
		6. Druga pasiva	731
skupaj	8.722	SKUPAJ	8.722
Vodia računovodstva:	Predsednik UO	Olrektors
Metka Nastran	Angelca Kremžar	Neža Illnčič
Zaključni račun LEKARNE, Radovljica
AKTIV a	BILANCA na dan 31. decembra 1962	PASIVA
	Znesek	Zap	_	.	Znesek
Postavka	v 000 dir.	5t	Postavka	e 000 din
1.Osnovna sredstva		L Vin stalnih »redstev	
t. Sedanja vrednost osnov		i. Poslovni sklad	3.447
Dih sredstev	1.109	i Sklad skupne porabe	218
2. Sedanja vrednost sredstev skupne oorabe	-	i Rezervni skald to drugi »kladi	748
IL Druge oblike sredstev		tl. Druge oblike virov	
». Banka In blagaji	2.985	•redstev	
4 Kupci ln druge terjatve	1.460	t. Krediti prt banki	3.800
6. Zaloge	'	4.169	i. Dobavitelji to druge obveznosti	783
6. Druga aktiva	1.692	t Druga pasiva	2.419
SKUPAJ	11.415	SKUPAJ	11.415
Vodja računovodstvu:	Predsednik UO	Direktor:
Franc Resman L r	Mr. Ph. Ljerka Črnko Mr. Ph. Nika Hočevar
Zaključni račun trgovskega podjetja »BISERKA«, Ljubljana, Nazorjeva 4 AKTIVA	BILANCA na dan 31. decembra 1962	PASIVA
	Znesek		Znesek
§t	Posta v k it	x' nnn -*»*	Postavka	v 000 dir.
L Osnovna sredstva		L Viri stalnih sredstev	
L Sedanja vrednost osnov-		u Poslovni sklad	10.086
nlh sredstev	2.018	i Sklad skupne porabe	703
ž. Sedanja vrednost sredstev skupne porabe	-	1. Rezervni ekald to drugi skladi	2.313
IL Druge oblike »redstev		IL Druge oblike virov	
3. Banka In blagajna	15.064	•redstev	
4. Kupci ln druge terjatve	4.517	t. Krediti prt banld	25.190
8. Zaloge	46.369	5. Dobavitelji to druge obveznosti	28.149
e. Druga aktiva	10.421	s Drugo nastva	11.148
SKUPAJ	78.389	SKUPAJ	78.389
Vodja računovodstva.	Predsednik UO.	Direktor:
Marija Srebot	Frida Sporn	Ivan Habič
Zaključni račun Ind. podjetja »TRIBUNA«, Ljubljana, KarlovSka 4 AKTIVA	BILANCA na dan 31. decembra 1962	PASIVA
Za p Naziv Dostavke	Znesek v 000 din	Zap st	Naziv postavke	Znesek v ooo din
LOsuovna sredstva		L Viri »talnih sredstev	
L Sedanja vrednost osnov-		u Poslovni sklad	35.067
nlh sredstev	18.587		
		2 Sklad skupne porabe	6.552
L Sedanja vrednost sredstev			
skupne porabe	6.378	S Rezervni skald In drugi	
		skladi	2.227
II. Druge oblike sredstev		H. Druge oblike virov	
3. Banka ln blagajna	4.000	sredstev	
4. Kupci ln druge terjatve	6.484	t. Krediti prt banki	12.943
8. Zaloge	35.670	5. Dobavitelji ln druge ob-	
		veznostl	3.668
». Druga aktiva	19.877		
		6. Druga pasiva	30.540
SKUPAJ	90.996	SKUPAJ	90.996
Vodja računovodstva:	Predsednik UO.	Direktor:
Franc Kolman	Ivan Dovč	Vinko Simonič
Zaključni račun komisijske trgovine »POSREDNIK«, Ljubljana AKTIVA	BILANCA na dan 31. decembra 1962	PASIVA
Zd p Postavka	Znesek v 000 din	Zap	„ e-t	Postavka	Znesek v ooo din
t.Osnovna sredstva		L Viri stalnih sredstev	
L Sedanja vrednost osnovnih sredstev 2- Sedanja vrednost sredstev	6.734	i. Poslovni sklad L Sklad skupne porabe	15.917 688
skupne porabe		1 Rezervni skald In drugi	
D Druge oblike »r|dstev		skladi IL Druge oblike virov	1.658
3. Banka ln blagajna	28.295	sredstev	
» Kupci ln druge terjatve	6.963	i. Krediti prt banki	—
8. Zaloge	4.208	». Dobavitelji ln druge obveznosti	20.984
6. Druga aktiva	7.377	8. Druga pasiva	14.332
SKUPAJ	53.577	SKUPAJ	53.577
Vodja računovodstva:	Predsednik UOi	Direktor:
Jože Derganc	Belo Avgust	Savo Vilhar
Zaključni račun CENTRALNEGA OTROŠKEGA DISPANZERJA, Ljubljana AKTIVA	BILANCA na dan 31. decembra 1962	PASIVA
Postavka	Znesek , v 000 din	Postavka	Znesek v 000 din	Postavka
l Osnovna sredstva		L Vin stalnih sredstev		t.Osnovna sredstva
L Sedanja vrednost osnov-		L Poslovni sklad	65.727	L Sedanja vrednost osnov-
nlh sredstev	52.530	2. Sklad skupne porabe	253	nlh sredstev
2. Sedanja vrednost sredstev skupne oorabe	47	1. Rezervni skald ln drugi skladi	1.686	l Sedanja vrednost sredstev skupne porabe
IL Druge oblike sredstev		IL Druge oblike virov		0. Druge oblike sredstev
S. Banka In blagajna	15.281	sredstev		S. Banka ln blagajna
4 Kupci ln druge terjatve	4.068	4. Krediti prt banki	—	« Kupci to druge terjatve
». Zaloge	2.652	5. Dobavitelji ln druge obveznosti	5.414	8. Zaloge
6. Druga aktiva	4.042	6. Druga pasiva	5.540	e. Druga aktiva
SKUPAJ	78.620	SKUPAJ	78.620	SKUPAJ
Zaključni račun gostinstva »I.OSKA DOLINA«, p. Stari trg pri Rakeku AKTIVA	BILANCA na dan 31. decembra 1962	PASIVA
Znesek v 000 din
22.235
3.615
2.451
4.482
522
33.585
91P
Postavka
L Viri »talnih sredstev
1.	Poslovni sltlad
2.	Sklad skupne porabe
1. Rezervni skald ln drugi skladi
1L Druge oblike virov •redstev
t. Krediti prt banki
1. Dobavitelji ln druge obveznosti
1. Druga pasiva
SKUPAJ
Znesek v 000 dill
23.134
e
860
2.75»
5.80»
1.11»
33.58»
Vodja računovodstva; Jože Godec
Predsednik UO
dr. Danijela Pogačar
Direktor:
doc. dr. Zdenka Humar
Vodja računovodstva! Bezka Mlakar
Predsednik UO: Marija Mlakar
Direktor:
Jože Mlakar