Naroča se pod nasloTom •KOROŠKI SLOVENEC*
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Pol. in gosp. društvo
Klagenfurt, Vlktringer-Ring 28.
Ust
xa politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno: 1 šiling, celoletno : 4 šilinge.
Za Jugoslavijo
četrtletno : Din. 251— celoletno : Din. 100'—
Pozamezna številka 10 groša«.
Deželni zbor.
(Konec.)
Proračun 1930.
Dež. svet. Kermaier poroča, da tudi predloženi deželni proračun ne kaže najlepše slike jn ne more zadovoljiti. Črtalo se je, kar se je «alo, a proračun se ni mogel uravnovesiti niti Pri rednem gospodarstvu. Prvotni proračun je izkazoval 8 milijonov S primanjkljaja, ki se je tnižal rra 2,744.608 S. Tudi zanaprej mora biti bedenje glavno načelo deželne uprave. Pa tudi druge zvezne dežele ne gospodarijo drugače: Solnograška in Štajerska imata primanjkljaj, Tirolska in Predarelska sta uravnovešeni, ker za šole občine več prispevajo, Gornje in Nižje Avstrijski stojita boljše, a je njih gospodarski Položaj drugačen. Koroško prebivalstvo se Pavi s kmetijstvom in gozdarstvom. Agrarna kriza je sicer mednarodnega značaja, zadene Pa ubogo Koroško primerno najbolj, ker je da-od odjemalca Dunaja. Kmetijstvo je v zad-njih letih zelo napredovalo, a koroški kmet se je hudo zadolžil in mora plačevati na leto 1 mi-hjon S obresti. To je težka mora, ki tlači gospodarstvo, tlači hujše nego svoječasno robota.
Veliko denarja jemlje narodnemu gospodarstvu brezposelnost, ki vpliva tudi na delavske mezde. Brezposelni nimajo kaj proizvajati, živeti pa morajo in to podražuje življenje. Mogoče bi bilo dobro, če bi se vpeljalo prisilno delo (kuluk, kakor v Jugoslaviji in na Bolgarskem). Vsak državljan bi moral delati zastonj, tecimo nekai mesecev ali eno leto v svojem ?ivljenju za državo na cestah, javnih zgradbah 'G. Večjo pažnjo bo treba posvečati tudi produktivnemu brezposelnemu skrbstvu. Nekaj IJetnogočega je, da brezposelni od države spre-)ePiajo, nudijo ji pa nič.
Gospodarstvu škoduje tudi notranjepoli-«čni položaj. Prebivalstvo je razcepljeno na dva tabora. Na Koroškem do ostrih političnih bojev ni prišlo, ker je nas že enkrat rešila samo edinost. Zboljšanja finančnega položaja dežele ni pričakovati, kakor tudi ni pričakovati D°sebne spremembe pri delitvi davkov. Nekaj Pa se bo moralo napraviti, ker ne gre, da de-2eIe nimajo niti najpotrebnejših sredstev, Du-Paj pa je bogat in živi preko svojih razmer, ^a tem imajo velik interes tudi občine, ki sto-jjio na strani dežel. Računski dvor je ugotovil, da se v deželi pametno gospodari.
Koroška je imela dne 28. novembra 1929 «•182.503 S dolga. Dovoljenje pa ima še, da ?ÌPe najeti novo posojilo v znesku 2 milijonov dingov. Posojila se niso porabljala za redne Potrebe. Vspenjača na Kanzel je dobila poso-]!a 510.000 S, oziroma je dežela pokupila to-«ko delnic, vrniti in obrestovati pa mora VsPenjača 897.391 S. To podjetje je aktivno. Za vpdovode se je izposodilo 151.689 S, za kulti-v,ranje 14.245 S, za melioracije 329.455 S; za fPzne vrednote se je porabilo: Laas 818.000, ftoprijan 175.000, regulacija Gline 500.000, ^rauhofen 300.000 S m poleg tega ima dežela X. bankah in poštni hranilnici okrog enega mi-"Jona S, da je dolg dežele pravzaprav zelo JPpjhen. K temu pridejo še izdatki za dogradi-ev zdravilišča Laas in cesta čez Pack.
. Redni proračun izkazuje 24,963.841 S iz-datkov, 22,814.263 S dohodkov in 2,149.578 S šlii apJkljaja ; izredno gospodarstvo pa 595 030 'ilngovr izdatkov, skupaj tedaj primanjkljaji: ■*44.608 S. V podrobnem se bomo s proraču-'D,P Še bavili. — Deželni zbor (poslanci, poto-
vanja, stenografi) stanejo deželo na leto samo 155.500 S. Glede stanarinske doklade učiteljem se bo šele razpravljalo, ker imajo učitelji stanovanja povečini zastonj. Zvišanje davkov ni nameravano. Nato je bil odkazan proračun finančnemu odboru.
Tujski promet.
S tem se bavi predvsem dežela in je dosegla mnogo. Organizatorično se je bavila z njim deželna zveza za tujski promet, ki pa je samo društvo in ne more popolnoma ustreči, vsled česar se je ustanovilo še dvoje drugih društev. Vsa ta društva imajo isti cilj, nimajo pa svoje centrale. Referent za tujski promet predlaga ustanovitev deželnega urada za tujski promet, ki bo imel preskrbeti tudi sredstva za propagando. V uradu bodo sedeli zastopniki dežele, gostilničarjev, „Ravag“ itd. Predlog se odkaže odboru.
Avtomobilizem.
Na Koroškem je 65 občin prepovedalo avtomobilski promet na svojih cestah in potih. To otežkoča razvoj avtomobilskega prometa. Doslej dežela ni imela pravice, da bi posegla vmes. Zato se predlaga, da se cestni zakon iz-premeni. — Preveliko je občin, ki so izdale prepovedi. Sicer je pa tudi res, da ovirajo avtomobili posebno na ožjih podeželskih potih in cestah med žetvijo kmečke voznike. Avtomobili se kratkomalo ne izognejo. In tukaj pomaga samo prepoved. Tudi ni uvideti, zakaj se hoče odvzeti občinam pravica prepovedi pri onih cestah, ki jih občine vzdržujejo popolnoma same. Vsekakor imajo na takih cestah prednost kmečki vozovi in potem šele avtomobili. Landbundovski predlog je bil sprejet.
Skrb za kmetijstvo.
(Konec.)
Organizacija za prodajanje.
Zelo razveseljivo je, da je država vpostavila za organiziranje prodaje kmečkih pridelkov 200.000 S. Na dunajski živinski trg je prišlo domače živine leta 1927 samo 32%, 1. 1928 je domači dovoz padel na 23%, letos se je po delovanju deželnih kulturnih svetov dvignil že na 50%.
Dovoz svinj.
Storilo se je vse, da se dvigne dovažanje svinjskega mesa na Dunaj. Dozdaj se je ogromne množine dovažalo s Poljske. Doseglo se je, da se je v prvih 10 mesecih 1929 pripeljalo na Dunaj domačih svinj 4krat toliko kakor 1. 1927. A vedno še je domači dovoz neznaten in se morajo kmetje potruditi, da si osvojijo ta trg.
Živinska kuga.
Dunajski živinski trg je kriv, da se v državi širijo živinske kužne bolezni. Vasi, kamor se vozi z dunajske tržne dvorane gnoj, so vse okužene. Železnica svoje vozove premalo desinficira. Zoper kužne bolezni potrebna zdravila (Impfstoff) naj se poskrbe v zadostni množini in po ceni, ki jo kmet zmore.
Graščak in kmet.
Treba bo tudi poskrbeti, da bodo v bodoče graščine malim kmetom v prijaznejši in človeški obliki dajale, kar kmet potrebuje drv in nastiije.
Umetna gnojila in semena.
Poljedelski minister je poročal, da se nadaljuje kreditna akcija za nakupovanje umetnih gnojil in semen v tej obliki, da država doplačuje pri žirocentrali k o-
brestim dotičnih posojil. Umetnih gnojil se je v Avstriji porabila 1. 1923 8600 vagonov, 1. i!928 pa 16.400 vagonov.
Povračevanje voznine.
Da zamore kmet v planinskih deželah svoje blago pri dragi železniški voznini spraviti na Dunaj, je začela država ljudem to voznino povračevati. V letu 1927—1928 se je povrnila voznina za 26.600 govéd in 5200 telet, 1. 1928—1929 za 50j5QO goved in 8300 telet, in se je v ta namen dalo prvo leto 244.000 S, drugoleto 492.000 S. To povračanje je doseglo, da se je spravilo več domače živine na Dunaj in se je poživil domači živinski trg.
Domača živina na dunajskem trgu.
Ko je bilo prve 10 mesece 1. [1928 na dunajskem živinskem trgu domače živine samo 19%, se je razmerje 1. 1929 zboljšalo na 38%. Tudi dovažanje svinj na Dunaj se je zboljšalo. Prvo polletje L 1928 se je s Poljske pripeljalo 268.000 živih svinj, isto dobo leta 1929 samo še 168.000. Tudi cene svinjskega mesa so se na Dunaju dvignile. Počez je bila cena svinane na Dunaju 1. 1927 191 grošev, 1. 1923 169 g, 1. 4929 204 grošev. Na j višja cena je bila 1. 1927, 243, leta 15£8 221, leta 1929 263 g.
Krompir.
Ko se prideluje vedno več krompirja, ga je treba nekam izvažati. Leta 1928 se je uvozilo 5620 vagonov in izvozilo 8170 vagonov. Ker se je pa baje znašel v Avstriji krompirjev rak, je Italija delala izvozu težave. Avstrijska vlada je medtem dosegla nekaj o-lajšav.
Melioracije.
V letih 1927 in 1928 se je v Avstriji kultiviralo 9300 hektarjev zemlje. Ta številka se 1. 1929 zviša na 15.000 hektarjev, na katerih se prične novo delo. Na tem polju se računa pridelek vrednosti 10 milijonov. S temi melioracijami se je tudi mnoge posestnike podprlo in utrdilo.
Zboljševanje poljedelstva.
Poljedelstvo se pospešuje in zboljšuje z oddajo plemenitih semen. Kmetje po teh zelo povprašujejo in akcija se nadaljuje. Država podpira napravljanje žitnih čistilnic ter namakanje semen s raznimi snovmi, ki pospešujejo rast (Beizen).
Repnica.
Škoda, ki jo dela repnica v naših Jarih setvah, je izredno velika in se ceni na 48 milijonov v letu. Kmetom se bodo dajale potrebne snovi za brizganje tega plevela.
Pridelovanje krompirja.
Pridelovanje krompirja se bo pospeševalo tako, da se bodo sadile domače, podnebju primerne, proti raku trdne vrste, ki se bodo ljudem oddajale po nižji ceni. Zadrugam se bodo dali stroji za sortiranje krompirja, ker je treba napraviti enakomerno blago, ki ga inozemstvo Zahteva.
Živinske bolezni
Stanje živinskih bolezni je že leta sem popolnoma povoljno. Najnevarnejših bolezni:	živinske kuge in
pljučne kuge je država popolnoma prosta. Kuga na gobcih in parkljih se nahaja tupatam, ali samo krajevno. Zgornjeavstrijska, Štajerska, Solnograška in Koroška so tudi te kuge popolnoma proste. Na Tirolskem, Predareljskem in Gradiščanskem so posamni slučaji. Na Nižjeavstrijskem je pri 700 kmetih kuga na parkljih.	>
POLITIČNI PREGLED fl|
Koroške zadeve v proračunskem odboru.
Pri poglavju ..Trgovina in promet“ se je oglasil k besedi tudi posl. Lagger, ki je opozarjal na to, da bodo prihodnje leto na Koroškem velike plebiscitne proslave, ki se jih bo udeleževala dežela in prebivalstvo brez razlike. Želeti bi bilo, da bi zvezna vlada k tej priliki izpolnila obljube na gospodarskem polju. Z gradnjo vzhodne železnice se še vedno ni pričelo. Vlada bi imela ravno tako podpirati rodbine v koroških bojih padlih sinov, kakor invalide iz tega časa. Podpreti pa je treba tudi one, ki so v obrambnih bojih trpeli na svoji posesti. Prihodnje leto je za Koroško slavnostno leto. Ceste v Rožni dolini so v slabem stanju. V jezikovno mešanem ozemlju je opažati veliko pomanjkanje denarja in tu je treba pomagati. Lagger se zavzema dalje za pospeševanje obrti m industrije v glasovalnem ozemlju. — Inž. Tauschitz (Tavšič) želi, da bi prihodnje leto zvezna in deželna vlada kaj n u d i 1 i p r e-bivalstvu cone A, ki je v 1. 1920 bilo zvesto na strani Avstrije. Tam biva najsiromašnejši del koroškega prebivalstva. Posebno je treba podpirati Pliberk, ki je izgubit zaledje. Vlada naj bi prispevala k cesti Pliberk—Zvabek—Labud in Vovbre—Djekše. — Tudi posl. Kliman je za to, da se pomaga prihodnje leto težko preizkušenemu prebivalstvu Koroške. Trgov, minister dr. Hainisch je potem gospodom povedal, da z vzhodno železnico ne bo nič (ker plebiscit je že pri kraju in ni več potrebe, da bi se še dalje obljubljalo nekaj, kar se nikdar ne izpolni), zato pa se zgradi ,Packerstrasse“, kot zveza s Štajersko.
Ustavna reforma in drugo. S polno paro se je delalo pretekli teden na spremembi ustave. Seje ustavnega pododbora so trajale pozno v noč, enkrat celo do pol 4. zjutraj. Mudi se, ker je treba rešiti pred božičnimi počitnicami tudi še zvezni proračun in gospodarska kriza postaja vedno hujša. Do spremembe ustave je moglo priti samo, ker je popustila ena kakor druga stran ; seveda se v več točkah sporazum ni dal doseči ali vsaj ni prodrlo ne eno ne drugo stališče. Veliko se je doseglo, vendar je med vladnim predlogom in novo ustavo velika razlika, da se dejansko v ustavnem vprašanju ne bo dosti izpremenilo. Meščanske stranke niso posebno vzradoščene. Glede dunajskega šolstva dobi prosvetni minister gotov vpliv, zveznega predsednika voli neposredno ljudstvo, zvezni predsednik sme omejeno izdajati zasilne odredbe, za volilno pravico je potrebna starost 21 let, dežele do 250.000 prebivalcev bodo volile 26 deželnozborskih poslancev, do 500.000 prebivalcev 36 (Koroška tedaj 36), Dunaj ostane dežela, a varstveno službo prevzame zvezna policija, rekurzna pot se podaljša do ministrstva, pri davčnih in stavbinskih zadevah bo imela besedo tudi zvezna vlada, vpelje se kontrola monopolskih podjetij, kontrola računskega dvora, mestna cestna policija se ukine. Za
dosego volilne pravice je potrebno polletno bivanje v enem kraju, volilni imeniki se razpolo-žijo vsako leto po dvakrat, v januarju in juliju. Z ljudskim glasovanjem ni nič, zato pa se vpelje ljudska zahteva. Predlog za ljudsko zahtevo mora podpisati 300.000 volilcev, v eni deželi največ 150.000, da pa je ljudska zahteva sprejeta, je potrebna nadpolovična večina volilnih upravičencev. Volilna obveznost je propadla. Parlament je sprejel ustavno spremembo 7. t. m. Vse točke, ki so bile sprejete v odboru sporazumno, so dobile predpisano dvotretjinsko večino, druge pa so propadle. Nova ustava je kompromisno delo, ki pomeni napredek razvoja države v smislu demokracije. Da bi nova ustava prinesla naši državi napredek in blagostanje! Pred glasovanjem je zvezni kancler Schober povdarjal, da se Avstrija s to ustavno reformo iz sistema docela parlamentarne države približuje prezidentski državi s parlamentarno odgovornostjo. Izrazil je zadovoljstvo nad doseženim ustavnim delom, pripomnil pa je, da je obžalovati, da se ni doseglo vse, kar je vlada predlagala. Ustavna reforma izvira iz ljudskega gibanja, ki se je moralo upoštevati. Kakor je iz naroda prišlo nezadovoljstvo proti dosedanji ustavi, tako bo narod imel zadnjo sodbo o sedaj doseženem delu. — Heim-wehrovski krogi izjavljajo, da pomeni ustavna reforma samo stopnjo v borbi za pravo ljudsko državo, ki ima za cilj, da bo služila vsem stanovom prebivalstva enako. — Dr. Steidle se je v razgovoru s francoskim novinarjem izrekel proti priključitvi in za ustavitev agitacije v južnotirolskem vprašanju. Ta izjava je izzvala veliko ogorčenje med pristaši priključitve. — Angleški „Daily Herald“ zopet ostro napada Heiimvehr in politike, ki se z njimi družijo. Končno pravi, da bo začetkom prihodnjega leta iskala Avstrija v inozemstvu posojilo. Težko je verjeti, da bi bil kdo voljan posoditi denar državi, ki ji pretijo vsak hip notranji o-boroženi spopadi. — Iz razprav v proračunskem odboru se da posneti, da se pošta s 1. januarjem 1930 vsekakor podraži kljub protestom gospodarskih in trgovskih krogov.
Nemški zakon o zaščiti države. Sprejel ga je državni svet z veliko večino. Takozvani cesarski paragraf je bil črtan. Zakon ne vsebuje več določbe glede omejitve bivanja in prepovedi naselitve za člane bivše vladarske rodbine na nemškem ozemlju. V novi zakon je spravila vlada tudi določbo, ki skrbi za varstvo življenja političnih osebnosti. To določbo je odbor razširil na vsak napad na življenje katerekoli politične osebnosti, brez razlike strankarske pripadnosti, tako da je zaščiten tudi krog oseb, ki republiki ni naklonjen. Razen tega je bila razširjena zaščita proti obrekovanju ne samo onih državnikov, ki so bili izdihnili radi atentatov, temveč na vse mrtve politike brez razlike strankine pripadnosti. Važna je tudi sprememba, ki jo prinaša novi zakon o zaščiti republike, da so za razpust društev pristojne deželne oblasti, in ne državni notranji minister, kakor je bilo dosedaj. —
Državni volilni odbor je ugotovil, da je bilo za ljudsko zahtevo veljavno oddanih 4,135.300 glasov. Okrog 40.000 glasov je bilo razveljavljenih, ker so se pobirali po hišah. S to zadevo se je bavil 29. novembra državni zbor. Proti ljudski zahtevi je ostro nastopil nemški zunanji minister, ki jo je odklonil. Ugotovil je, da se je za ljudsko glasovanje prijavilo samo 0,02 odstotka več, kakor se zahteva po ustavi najmanjše število 10 odstotkov. Ta ljudska zahteva je napad na avtoriteto države m je sposobna, da popolnoma zmeša ustavni red. Ta zahteva je zgrajena na neodkritosrčnosti, ker se opira na nesmiselno trditev, da sloni dosedanja nemška zunanja politika na priznanju, da je Nemčija kriva vojne. Zunanja politika se ne more delati s plebisciti. Če bi Hugenbergov načrt postal zakon, bi ne samo postali nemo; goči nadaljni politični cilji Nemčije, temveč bi bilo porušeno tudi vse, kar se je do sedaj doseglo s trudom. V finančnem boju je odločilna gospodarska moč. Lojalna izpolnitev vseh prevzetih dolžnosti zahteva od nas, da delamo z vsemi silami. To je tudi edino jamstvo za zopetni dvig Nemčije. Državni zbor je Hugenbergov predlog odklonil in sedaj bo vlada razpisala ljudsko glasovanje, ki se bo vršilo nepreklicno dne 22. decembra. Da ljudsko glasovanje ne bo doseglo potrebnega števila glasov, je na dlani. Neprecenljiva pa je škoda, ki so jo povzročili Nemčiji nacijonalci s svojo ljudsko zahtevo.
Politične vesti. Med rusko in kitajsko vlado se vršijo pogajanja. Rusi so izvršili ofenzivo, da se zavarujejo in izsilijo od Kitajcev sprejem pogojev. Po posrečeni ofenzivi so Kitajci takoj ponudili mir in obljubili, da hočejo vpostaviti enako stanje, kakor je bilo pred otvoritvijo sovražnosti. Sovjeti so stavili svoje pogoje: Kitajska mora vpostaviti prejšnje stanje na vzhodnih železnicah, izpustiti ujetnike, osvoboditi sovjetske državljane iz ujetniških taborov ! ter umakniti svoje čete z meje. Takoj nato so se pričela pogajanja v Nikolsku in je kitajska vlada pristala na ruske pogoje. — Amerika, Francija in Anglija so pri sovjetski vladi protestirale proti ruski ofenzivi. Rusi so po par urah odgovorili prav predrzno, da so nastopil’ v samoobrambi in niso kršili Kelloggbve pogodbe, da sovjetska vlada ne trpi nobenega vmešavanja in da je bivanje oboroženih sil drugih držav na kitajskem ozemlju v kitajskih pristaniščih proti pariški pogodbi. Odgovor je napravil v vseh treh državah skrajno slab vtis, — Dne 27. oktobra so se vršile na Češkoslovaškem volitve v zbornico in senat. Po volitvah je bila sestava nove vlade poverjena Udržalu, ki pa je imel težko nalogo. Govorilo se je že o nacijonalni vladi, samočeški vladi, čemur pa ni pritrdil prezident Masaryk, ker je hotel, da sodelujejo v vladi tudi Nemci. Šele pretekli teden se je mogel zediniti s strankam* in sestaviti vlado, v kateri so 4 češki agrarci,
3 češki sodjalisti, 2 češke ljudske stranke, 2 narodna socijalista, 1 nemški socijalist, 1 na; rodni demokrat, 1 obrtne stranke in 1 nemški
PODLISTEK
Kovač Franc:
Zadnji čarovniški proces na Važen-bergu.
(Nadaljevanje.)
„Ha, ha, ha,“ so se smejali kmetje.
Ko je potem Peter Enei vsled zaužitega vina postal zgovoren, je pripovedoval, da se na Svinjski planini zbirajo čarovniki in čarovnice, da v svoji grešni hudobiji in škodoželjnosti vsipljejo točo daleč tja doli v Podjuno, da se more nesreča odvrniti edino na ta način, Če pravoveren kristjan ustreli v črne oblake. Da se je nekoč na Djekšah bogat kmet namazal s čarovniškim mazilom, se dvignil pod oblake in uganjal ondi razne čarovnije. Takoj je nastala huda nevihta, ki je žugala ugonobiti celo okolico in ubogi ljudje so motili, da bi jim nevihta prizanesla. Pobožen sosed se je opogumil, vzel puško In ustrelil z blagoslovljenim smodnikom in svincem proti črnim oblakom. Učinek je bil čudovit. Strahovito je zagrmelo, čarovnik je telebnil na zemljo in izginil. Poba-sal ga je vrag in odnesel v pekel. In njegova žena je umrla strahu na mestu.
Pripovedoval je vse to pač za kratek čas, kar so ljudje, udani praznoverju, si pripovedovali doma, se šalil, pil, pel in vsi so bili dobre volje, ne vedoč, da jih je pazno poslušal pri topli peči gosposvetski oskrbnik in posebno Encija sumljivo opazoval.
Šele proti večeru so kmetje zopet napregli in se podali proti domu. Oskrbnik pa, komaj je dospel domov, spiše pismo, da ga drugo jutro graščinski sel na vse zgodaj nese važenber-škemu gospodu, kjer se je nahajal „Pan-gericht“ za okolico od Grebinja in severno od Drave. Gostilničar mu je povedal, kdo in odkod da je.
Pozno dopoldne je vstal gospod Sigmund tisto jutro. Dolgo v noč so sedeli gospodje pri bogati pojedini, zakaj gospod Sigmund si je štel v ponos, ob času velikega lova prirediti sijajno gostijo, da se je širila slava o njegovi gostoljubnosti daleč v Podjuno po vseh gradovih. Šele, ko je šentjurski mežnar odzvonil ju-ternico, so se odpeljale zadnje sani, kjer je dremal zavit v kožuhovino velikovški cesarski sodnik, panrihtar doktor Jurij Wolfgang Tscha-buschnig in poleg njega je kimal —■ kučno potegnjeno globoko čez ušesa — asesor Pongrac Reschenauer. Ni mislil, da se bo moral že drugi dan vrniti nazaj na Važenberg po važnih uradnih opravkih. Ker gospod Sigmund ni bil juri-
stično izvežban, je prostovoljno izročil vse v področje važenberškega gospostva spadajoč^ težke kriminalne slučaje velikovškemu cesarskemu sodniku.
Ravno je stopil v pisarno in pregledoval pošto. Od gubernija je došlo debelo, zapečaten0 pismo s cesarskimi pečati. Gubernij zahteva, naj gospostvo postavi določeno število mož za vojaško službo, oziroma naj se plača odkup' nina po 30 goldinarjev za moža. Gospod Si£' mund je ravno premišljeval, kateri moški h* bili za vojaško službo najbolj primerni, ozir°; ma katere se more pač brez škode pogrešal* pri gospostvu. Kmetov pač ne more siliti, k01" niso postavno obvezni — in če bi določil krnel6 za vojaški stan, to bi bila gospodova škoda kdo bi potem delal tlako, in če bi ne bilo dela/' nih moči, kako bo dobil desetino? Pač pa h° treba spraviti stran nekaj malopridnežev, le' nuhov, postopačev, pretepačev in pijancev, k*' terih nihče ne bo pogrešal in bo tudi občina vesela, če se za vselej iznebi takih ljudi. Pa 56 bo že posvetoval o tem z rotmanom in Hubertom, ki boljše poznata ljudi. Potem jih polovil0 in zvezane ter uklenjene zapeljejo v C e love0; da jih odpeljejo na Laško ali Turško, odkoder se le malokdo vrne, kvečjemu star ali P0' habljen.	.
agrarec. V parlamentu imajo vladne stranke naslednje zastopstvo: češki agrarci 46, češki socijalisti 43, ljudska stranka 25, narodni socl-jalisti 32, nemški socijalisti 21, narodni demokrati 14, obrtne stranke 12 in nemški agrarci 16 Poslancev. — Novo belgijsko vlado je sestavil z°Pet Jaspar iz dosedanjih vladnih strank. Na Prvi seji ministrskega sveta je bil sprejet pred-*og vlade za rešitev flamskega jezikovnega vprašanja in delne uvedbe flamščine na vseučilišču v Gentu. Predlog bo predložen parlamentu. S tem je stopilo vprašanje uvedbe flamščine v odločilni štadij ter je upati, da bo v kratkem rešeno to za Belgijo v zadnjem času tako pereče vprašanje. — Pri glasovanju v Parlamentu o ljudski zahtevi niso glasovali vsi nemški nacijonalci za Hugenbergov zakon. Ker se niso pokorili Hugenbergovemu diktatu, so njj* 4 poslanci izključeni iz stranke. S to izključitvijo izgubi nemškonacijonalna stranka *0.000 glasov. Položaj v stranki je tako napet, na je celo predsednik stranke grof Westarp Pedal ostavko. Izključeni poslanci bodo ustanovili samostojno novo stranko, ki bo imela kakih 20 poslancev, ker misli izstopiti tz stranke še 15 poslancev. Nemškonacijonalna stranka Je tedaj v razkroju in bo popolen razpad težko preprečiti.
POMAČE NOVICE j
Kolo časa. „Amerikanski Slovenec11 piše: %ogo nemških Tirolcev je prišlo pod laško, ?daj Mussolinijevo kapo. Ravno se poroča, da le Mussolini po italijanskih oblastih odredil, da se nemški jezik ne sme več rabiti v cerkvah, na sodnijah, v šolah, niti na javnih sestankih. Ko so Nemci hoteli požreti slovenski Korotan kar sami, namreč še pred plebiscitom, so prišli Pa.pomoč tudi — Tirolci, priprosti in nekaj inteligence, ker so bežali ravno tedaj pred Lahi. jjiprosti Tirolci so videli, da je „nemška“ Koroška — slovenska in bili so pošteni, da so ?dložili puške. Inteligenca izmed Tirolcev pa te bila še nad — Mussolinijem. Nemški tirolski kapucinar je bil nastavljen v moji rojstni žup-nih, pri Mariji na Žili, kjer je prej župnikoval naŠ pisatelj Ksaver Meško, pa bi bil ta inteli-kent najraje kar vsem Slovencem potrgal je-z}ke iz ust, da bi ne mogli več slovenski govo-hti. Zdaj hoče Mussolini Tirolcem potrgati "miške jezike. Pravijo, da se v sedmih letih "Ovračuje, včasih je treba čakati tudi — deset 'et ah več, a povračilo nikoli ne izostane. Sicer Pa tudi — polenta vzkipi, ako je na ognju pre-^Igo, in za nemškimi Tirolci stoji vsa Nemčija.
Sveče. (Predrznost.) Meseca oktobra t. 1. s,ho odkrili spomenik v svetovni vojni padlim v°iakom. Spomenik stoji v cerkveni ograji tik ^rkve in ima zgoraj nad vhodom sledeči na-P'S: 1914 J- i9i8. Pretekli teden je pa prišel nek železniški uradnik iz Bistrice v Rožu ? lestvo in črno barvo ter napisal med križem leto 1919. Vsi na spomeniku zabeleženi so p1'* vojaki, razen nevojaka fužinskega delavca Janca Andrejčiča, in so padli v svetovni voj-dočim je bil Andrejčič ustreljen 1919 od ^olkswehra. Svetovali bi dotičnemu železni-?Jju, da bi se raje brigal za druge stvari in ne ^tval mirnih vaščanov. Radovedni smo, kaj r°reče k temu činu naša pož. bramba, ki je s Pomočjo prebivalstva pustila napraviti omenje-P’ spomenik. Priporočali bi tudi orožništvu, da 4 zanima za zadevo, ker samolastno posto-^.nie znanega gospoda ni v skladu z zakoniti-^ Predpisi in potvarja namen spomenika.
D Sele. Naša gorska vas je zadnja leta dobila . maznejše lice. Skozi njo vodi lepo dvignjena «p Pjvnana cesta in pobeljene hiše ob strani hjvti prijazno smehljajo. Edino p. d. Tesno va v ?a. najstarejša v Selah pri cerkvi, kakor pra-ho, je že od starosti upognjena in potlačena Jemlji, a je zanimiva po svoji obliki. Pred {•jotno hišo stojita dva lesena stebra, ki držita a sebi sobo s hodnikom, naslonjeno na dru-soK1 doneti na podstrešje hiše. Prostor pod to mio služi stanovalcem za drvarnico, vozniki kV.Jatekajo vanj pred dežjem hi tudi avtomo-2 1 Sa rabijo kot garažo. Tujci to hišo večkrat .zanimanjem ogledujejo in fotografirajo. Po-j cerkve se je letos poleti ponosno dvignil iiiajvL611* do™1*- zgrajen po darežljivosti do-^ jh in drugih dobrotnikov. Na njem se vršl-^ dela in kmalu bo služil svojemu vzvi-namenu: povzdigi verskega in kulturna življenja Selanov.
Dobrla vas. (Letina.) Kakor je »Koroški Slovenec11 že iz raznih krajev poročal o splošno dobri letini, moramo mi žal poročati ravno nasprotno. Imeli smo delno sušo, tako da krme tudi ni v izobilju. Največ pa je vzrok grozna toča dne 11. avgusta, ki je uničila skoro ves oves in ajdo, kakršne še stari ljudje ne pomnijo. Žitnice so v primeru z drugimi leti slabo založene. Samo krompirja je dosti, a kaj ko nima cene. Izkupiček bo slab, na drugi strani pa razna plačila kot davki, soc. dajatve in vse druge potrebščine pa vedno naraščajo. Skrajni čas bi že bil, da bi se oblasti že tudi na kmeta malo bolj ozirale, zakaj kmetski stan je steber države.
Komi pri Pliberku. (Razno.) Na zastrup-Ijenju z alkoholom je umrl dne 28. oktobra 29letni hlapec Martin Grobelnik. Izpil je pol litra špirita (beline od domačega žganja), se vlegel in umrl. — V noči na 12. novembra je nenadoma umrl v Libučah mladenič J. E. Zvečer ie bil še vesel v gostilni. — Dne 28. nov. ponoči se je vračal posestnik Janez Krof, pd. Makej v Dobu na svoj dom. Bilo je temno in blizu svoje hiše je zašel ter padel v 2 m globoko betonirano apnenico, kjer je obtičal in utonil. V apneni jami je bilo le 95 cm apna in vode. Pač strašna smrt, če se pomisli, da se je slišalo stokanje 2 uri dolgo, ne da bi kdo šel pogledat, odkod prihaja. Rajni je hodil iz gostilne in se ponesrečil. V teku enega meseca tri nagle in neprevidene smrti. Kralj alkohol, kako kruto nam vladaš! Zato proč s pitjem! Živela abstinenca! — Naj še omenimo, da je v septembru pogorelo pri Kogelniku na Komlu. Zažgal je mlad slaboumen hlapec. V teku 14 dni je zažgal tri posestva v naših hribih. O-rožništvo ga je sicer prijelo, a škode nadomestiti pa ne more nihče. Eden pogorelcev je bil celo nezavarovan. Od roda na rod prehaja često slaboumnost in to največ vsled zavži-vanja alkohola.
Sleckenpferd-LHIenmilch :
Toaletna voda lepih žen ; njega lepotilna primes daje koži svežost in mladinsko napetost (Se dobi v vseh barvah polti.)	55
Drobne koroške novice. 3. t. m. je na Dunaju umrl celovški usnjarnar Filip Knoch, ki se je preselil na Koroško iz Švice, v starosti 73 let. Njegovi usnjarski izdelki igrajo na koroškem trgu vodilno vlogo. Ima pa tudi tovarno za cement in durit v Wietersdorfu. — Vnov-čevalnica za les „Drauland“ izplača letos 5 odstotno dividendo v skupnem znesku 200.000 šilingov. Premoženje te delniške družbe znaša 7,611.360 S. Vnovčevalnice po 10.000 K z datumom od 2. januarja 1924 še zamenjava do 31. decembra 1929 podružnica Narodne banke v Celovcu. Po tem datumu izgubi ta denar vso vrednost. — Pri sodišču v Dobrli vasi se vrši 20. t. m. ob pol 10. dopoldne javna dražba Erženovega in Perkovega posestva v Strpni vasi. — V Št. Vidu ob Glini je 30. novembra zavozil avto v 3 ženske: lOletna deklica je kmalu nato umrla, druga ženska je bila ranjena, tretja pa je dobila samo močan sunek. — V skladišče trgovca Sivca v Grebinju so neznani uzmoviči vlomili in odnesli, kar so mogli rabiti. Škoda znaša 500 S. — Na Miklavžev sejem so bile v Velikovcu sledeče cene: konji po 400—800 S; biki 0,90—1.10, pitani voli 1,40 do 1,50, vprežni voli 1,20—1,30, junci 1—1,20, plemenske krave 1—1,30, pitane 0,80—1,10, telice 1,10—1,30, teleta 1,60—2, pitane svinje 2,30 do 2,50, zaklani prašiči 2,50—2,60, plemenski 2,50—2,60, ovce 0,80—1,10, koze 0,45 S kg; pšenica 29—30 rž 25, oves 22—23, koruza 22, ajda 23—24, krompir 6—8 g za kg; sirovo maslo 4—5,60 S.
Dvor pri Šmihelu. (Poroka.) Zopet smo bili Dvorjanci po dolgem času prav Židane volje. Mlademu Vižarju je postalo dolgčas in je šel h Krakorčevemu atu, da zaprosi za roko hčerke Micke, kar mu seveda ata niso odrekli. V torek dne 26. novembra smo praznovali poroko prav na vesel način. Nevesta je članica šmihelske Marijine družbe in obenem članica našega izobraževalnega društva. Želimo ji mnogo sreče v novem stanu in pričakujemo, da nas tudi sedaj ne pozabi! — Teden poprej pa je peljal Jakoparjev Dolfe na Suhi svojo izvoljenko pred oltar. Mladi Dólfe je član Prosto-
voljne požarne brambe, ki mu je na predvečer čestitala. Zarastla bo sedaj stezica ... Obema paroma želimo sreče na zakonskem potu!
1 DRUŠTVENI VESTNIK ~J
Društva, ki žele za božičnico navodila (božični prizor, božične deklamacije itd.), naj se blagovolijo obračati na svojo centralo, ki jim bo radevolje ustregla. Prireditev božičnice priporočamo vsem društvom; naj bi bil božični večer posvečen naši družini!
Škocljan. (Otvoritveni sestanek našega izobraževalnega društva se vrši v nedeljo dne 15. t. m. pri Rušu v Samožni vasi. Na sporedu je predavanje s skioptičnimi slikami, petje domačega zbora itd. Odbor se nadeja, da se bodo prvega sestanka udeležili vsi člani in članice polnoštevilno.
Kazaze. Občni zbor izobraževalnega društva se vrši v nedeljo dne 15. t. m. po sv. maši v župnišču. Na sporedu je tudi petje in dve deklamaciji ter govor Zvezinega tajnika.
Šmihel nad Pliberkom. (Sestanek.) Da ne boste mislih, da še vedno spimo spanje pravičnega, naznanjamo, da se vrši naš drugi sestanek v tej sezoni v nedeljo dne 15. t. m. po prvi božji službi v društveni sobi. Upamo, da bo tudi ta sestanek tako dobro obiskan kot je bil prvi. Odbor se je potrudil za pester spored. Svirali bodo tamburaši pod spretnim vodstvom kakor zadnjič. Govoril pa bode g. Pavle. Tudi za pošteno zabavo bo poskrbljeno, in sicer: »Postršček Nace pri zasliševanju." Torej vendar ne spimo, zdramili smo se, a sedaj pa na delo, ker resnobni so dnevi!
Št. Vid v Podjuni. (Turški križ.) Naše vrle igralke in igralci so nam v nedeljo 24. nov. pri Voglu v Št. Primožu priredili zares umetniški užitek. Predstavljali so namreč pobožno-gan-Ijivo, poučno in obenem težavno igro dr. Kreka »Turški križ11 in sicer splošno tako dovršeno, kakor je na deželskem odru le mogoče. Navdušeni so bili igralci, ne manj tudi gledalci. Občudovali smo posebno tri igralke, ki so imele težke vloge, kjer je bilo treba posebno dobrega spomina. Za dober uspeh igre ima veliko zaslugo starejši gospod, ki noče biti imenovan, ki pa ima iz mladih let velike izkušnje v igranju in podavanju na odru. Pisec teh vrstic je bil pričujoč pri raznih igrah in na raznih krajih na deželi med koroškimi Slovenci, toda boljše, z večjim navdušenjem in z večjo ognjevitostjo se nikjer še ni igralo, kakor pri nas »Turški križ11 Na splošno zahtevo se bo ta igra ponovila v nedeljo dne 15. decembra ob treh popoldne pri Voglu. Smo prepričani, da bo marsikateri šel igro še enkrat gledat in da bo pripeljal tudi svoje znance, da bo gledališka dvorana natlačeno polna, kakor pri prvi predstavi. Dovolimo1 si trditi, da bi mi z našimi igralci brez posebnih težkoč uorizorili tukaj celo »Miklovo Zalo", če bi imeli na razpolago večji oder. Živele naše spretne igralke in igralci! S pogumom naprej!
Kotmara vas. (Naša kri.) Tukajšnje društvo .Gorjanci11 je priredilo 24. novembra narodno igro »Naša kri11. Glede igre je treba o-meniti, da se je v splošnem igrala precej dobro. Priporočati bi bilo nekoliko več vaj in bi tudi ne škodovalo, če bi se polagala na pravilno izgovarjajo besed večja važnost. Večkrat se je že povdarilo, da se mora igralec vživeti v svojo vlogo. Igra mora biti življenje, doživljanje. Pač smo bili nekaterih igralcev iz srca veseli. Predvsem bi omenili Bašnika, Jerico, Stefana in tudi Gašpar ni bil napačen. Po petju zunaj odra smo tudi spoznali, da biva tukaj prava koroška pesem. Fantje, krasne glasove imate! Koliko lepote je v tej naši slovenski koroški narodni pesmi, da strmijo nad njo celo tujci. Škoda, da se ponekod, posebno v Podjuni, premalo zanimajo zanjo. Poslali ti bomo pevce iz Roža, da se navdušiš za lepoto naše narodne pesmi! Končno pa želimo Kotmirčanom na odru mnogo uspeha, da bi napredovali z vsako igro. Pa n’č za zv.	Podjunčan.
Bilčovs. (Kuharski tečaj in pevska prireditev.) Končno je le prišlo do gospodinjsko-ku-harskega tečaja. Oskrbela nam ga je S. K. S. Z. in z njo vred vrle voditeljice naših tečajev, ki žrtvujejo sebe in svojo mladost vzgoji naroda, oziroma vzgoji dobrih gospodinj. Naj se jim zato tudi izreče Iskrena hvala! Zbrala so se
dekleta, med njimi tudi nekaj mladih gospodinj, da si prisvojijo to, kar nam nudijo naši tečaji. Radostnih obrazov so prihajale tečajnice vsak dan in tako tudi odhajale, in ti obrazi so govorili vsakemu, da je v tečaju življenje, da tečaj res nudi nekaj, kar je potrebno dekletu in gospodinji. Hitro, da prehitro je poteklo teh šest tednov. Kratka doba je to, a v tem času so slišale toliko koristnega in potrebnega, videle in pisale, da se človeku zdi skoro nemogoče, da bi mogel tako kratkoročni tečaj prinest: u-deleženkam toliko koristi. Dne 4. t. m. je bila razstava kuharskih izdelkov in ljudje se niso mogli dovolj načuditi lepim, okusno napravljenim predmetom. Marsikdo, ki je tečaj imel za nepotreben, je moral spremeniti svoje mnenje. Kljub deževnemu vremenu je obiskalo razstavo mnogo ljudi, ki so vse izdelke pokupili že pred zaključkom razstave. Tečajnice pa bodite hvaležne voditeljici gdč. Krištofovi, hvaležne tudi naši Zvezi in domačemu našemu izobraževalnemu društvu. V dopolnilo razstave se ie vršila isti dan ob 3. popoldne v gostilni pri Miklavžu tudi pevska prireditev. Združen pevski zbor Loga vas, Št. Ilj, Bilčovs je izvajal pesmi svoje turneje po Dravski banovini. Naše ljudstvo je znalo ceniti to prireditev, kar dokazuje številen obisk prireditve. Ni še videl Bilčovs tako lepo uspele prireditve. Pa je tudi zbor pel izredno lepo in živo, kar je moral priznati sleherni navzoči. Zaslugo, da imamo tako močan in izvežban skupni pevski zbor, ima pač naš vrli pevovodja Pavle j Kmjak iz Trebinje. Za njegov trud mu gre vse priznanje.
Od nekod. (Vtisi Miklavževega večera.) Da si preženemo dolgčas in se odzovemo vabilu na razstavo, smo se napotili kljub slabemu vremenu v Globasnico. Ogledali smo si najprej razstavo in smemo čestitati gdč. voditeljici Hartmanovi k res dobremu uspehu. Kar nas je pri nadaljnem sporedu zelo veselilo, je bila slovenska pesem. Zastor se je dvignil in pri prizoru „Dekle in domovina1* nam je postalo težko ali obenem mehko in toplo v duši. Prizor je prava slika našega položaja. Naj ga površno opišemo. Na odru sedi dekle, ki predstavlja mater »domovino**. Odeta je v črn pajčolan, žalostno in otožno ji je lice in solzen pogled. Drugo dekle deklamira Gregorčičevo »Vdova tožna zapuščena**. »Zakaj jokaš?“ jo vpraša mati. »Zakaj bi ne jokala?** odgovarja domovina; »ko so mi lastni sinovi in hčere postali nezvesti... Ali me te še ljubimo ...“ Nadaljni nastop deklet predstavlja črno vojsko kralja Matjaža. Razjasni se velo lice materi domovini, ko so ji prisegle neomajno zvestobo in ljubezen in jo ovenčale s cvetjem. Dekleta, ostanite zveste domovini tudi v življenju! Ostanite pa tudi zveste svojim idealom! Krasen je bil nastop Miklavža in angeljev, naravnost grozen pa parkljev. Malo klaverno smo se držali, ko nam Miklavž ničesar ni prinesel. Nismo bili zaznamovani v knjigi Mihaelovi. Tako nam je ta popoldan nudil poleg zabave tudi korist in pouk.	Prijatelj
GOSPODARSKI VESTNIK
Sefa deželnega kulturnega sveta, dne 22. novembra 1929.
Predsednik Gruber čestita kanoniku msgr. Podgorcu v imenu kulturnega sveta.
Msgr. Podgorc se zahvaljuje in opozarja na potrebo, da se razprave kulturnega sveta izkoriščajo v časnikih, ter izr ciza svoje zadoščenje, da mu je bilo mogoče sodelovati za blagor našega kmečkega ljudstva.
Opravilno poročilo.
Dr. Stotter: Dne 13. novembra se je vršilo zasedanje predsednikov glavnih kmetijskih korporacij in kulturnih svetov. Poljedelski minister je govoril o carinskih potrebah bližnje bodočnosti. Splošno se mora reči, da je avstrijsko bnetijstvo s carino manj varovano kakor ono sosednih držav. Avstrija mora stremeti za tem, da se njena carina dvigne na stopinjo nemške. Pri tem pa je treba opozarjati, da carina sama ne pomaga nič in je treba še drugih primočkov. Kot prvo pomoč v žitni krizi priporoča ureditev žitnega uvoza, pritisk na mlinarje, da morajo mleti tudi primero množino domačega žita in izdatno podpiranje kmetov, ki sejejo žito, iz državnih sredstev.
Težkoče s krompirjem.
Obširno se je govorilo o težkočah s krompirjem. Zalibog ni bilo mogoče spraviti krompirja v Italijo. A domače tovarne za škrob kupujejo veliko krompirja iz inozemstva; te se bo prisililo, da se poslužujejo domačega pridelka in tako se bo položaj olajšal.
Beljaška mlekarna.
Dne 10. novembra se je Divorila gornjekoroška mlekarna v Beljaku. S sedanjim razvojem je ljudstvo zadovoljno. Vsaki dan se dovaža že 10.000 litrov mleka in se kmetom izlačuje lep denar.
Nezgode.
Pri kmetijski zavarovalnici se je vršil razgovor o nezgodah, ki se gode pri kmetih. Treba bo ljudi poučiti, širiti med njimi primerne podobe in potem poučevati o varstvu zoper nezgode tudi v šolah.
Tovarniška škoda v Podkloštru.
Dne 24. oktobra je bil razgovor med zastopniki tovarne na Žilici in kmeti okoli Podkloštra. Tovarniški dim dela na poljih grdo škodo, in ljudje zahtevajo odškodnine. Obe stranki sta volili svoje zastopnike, ki bodo Uniji stavili predlog.
Planinsko gospodarstvo.
V dneh 26. in 27. oktobra sta se vršila tečaja za gorjansko gospodarstvo v Lokavi in Sv. Lovrencu v Lesni dolini. Dne 28. in 29. pa v Kotu in Dolih v Melanski dolini. Zdaj se preneso kurzi v Labudsko dolino.
Molžniki.
Izkušnja molžnikov se je izvršila z lepim uspehom.
Gradin.
Na trgu se je prikazal v najnovejšem času nek izdelek, ki se imenuje gradin, ki je napravljen iz olja podzemskih orehov in mleka ter popolnoma nadomestuje smetano. Kmetijstvo zahteva, da se ta izdelek spravlja na trg pod svojim imenom, kakor svojčas zmrzlo meso, da kdor hoče smetane, tudi smetano dobi. Mlekarstvu nova iznajdba ne bo v prid.
Deželna razstava.
Pri deželni vladi se je vršil dne 21. novembra razgovor o nameravani deželni razstavi, ki bi se naj bila napravila prihodnje leto — v spomin na glasovanje. Izkazalo se je, da ni mogoče razstave delati, kakor se je mislilo. Razstava bo bržkone samo obrtna. Če se priredi obrtna razstava, kmetijska ni mogoča, če se pa obrtniki ne odločijo do 7. decembra, se bo moral kulturni svet posvetovati, ali je mogoče s pičlimi sredstvi, ki so na razpolago, prirediti kmetijsko razstavo.
Okrajno kmetijsko zborovanje se je vršilo v Velikovcu dne 20. novembra. Slišale so se pritožbe, da občine premalo sodelujejo pri zavarovanju kmetijskih delavcev.
Pritožbe zoper pošto.
Ferlič: Poštna uprava se nič ne ozira na potrebe kmetov; vasi in doline zahtevajo, da se jim dostavlja pošta, a brez uspeha. Že leta sem se pritožujemo, da pošta v Ziljsko dolino ne prihaja redno z jutranjim vlakom. Železnica je končno izjavila, da vzame pošto s seboj s tovornim vlakom, ako se ta v Beljaku pravočasno odpravi. A pošta odklanja, češ, da ne more. Obenem pa poštna uprava naprej povišava pristojbine.
(Dalje sledi.)
Zvišanje carin. Poroča se, da bo poljedelski minister predložil parlamentu svoj agrarni program, v katerem bo predlagal povišanje carin na žito in moko ter ukrepe za zaščito svrnjereje, mlekarstva in mlinske industrije. Carina na žito naj bi se avtonomno povišala od sedanjih pogodbenih 2 S na 6 S. Poleg tega namerava uvesti izravnalne pristojbine, ki bi o-mogočale, da se doseže za pšenico cena 46 S, za rž pa 40 S. Carina na moko, ki je po pogodbah z Madžarsko in Jugoslavijo vezana, se ima istotako povišati. Dodatna carina na moko se poviša od 5 na 8 S. Poleg tega bo poljedelski minister predlagal, naj se predpiše, da morajo mlini pri mletju pšenice rabiti 40% domače pšenice in pri mletju rži 70% domače rži. Tudi uvožena moka naj bi se prisilno mešala z domačo v razmerju 60: 40 pri pšenici in 30:70 pri rženi moki. Za zaščito svinjereje bo predlagal, da se najnižja teža za carine prost uvoz svinj poviša od sedanjih 110 na 125 do 135 kg. Prodrl pa bo najbrž tudi predlog glede povišanja carine na sladkor.
RAZNE VESTI
Drobne vesti. Začasno je v Avstriji okrog 220.000 podpiranih in nepodpiranih brezposelnih. In zima se še niti pričela ni. — Jugoslavija: V Beogradu je bilo zaprtih več pogodbenih nameščencev, ki so prodali Italiji podatke o železniških progah in ostalih prometnih sredstvih. — Glasbena Matica v Ljubljani gostuje sedaj po Francoskem. Povsod, kjer je pela, je dosegla slovanska pesem velik uspeh, posebno še v Parizu, kjer se je vršila obenem proslava 1201etnice Ilirije. — Nemčija: Francozi so dne 30. novembra izpraznili drugo porenjsko cono, to je mesta Aachen, Diiren in Koblenz. — neki kaznilnici v Berlinu je neki jetnik položil svojo glavo v stroj za rezanje papirja in se sari obglavil. — Ostale države: Vojaško letalo, w se je vračalo z bojišča, je med poletom nad mestom Hongkong na Kitajskem izgubilo en° bombo, ki je padla na bolnico. Ves levi del bolnice je razneslo, okrog 20 bolnikov je bilo ub'-tih. Poslopje je pogorelo. — 5. t. m. je obiskala italijanska kraljevska dvojica papeža v znaK-da je izravnan spor med italijansko vladarsko hišo in papeštvom. — V Hongu na Madžarskem so se v zadnjem času zelo množili požari. Oblasti so ugotovile, da je zažigal gasilsk* trobentač, ki je priznal, da je zanj največji užitek na svetu, če more trobiti v svojo gasilski1 trobento požarni alarm. — Amerika ne nantf' rava več izdelavah sladkorja v trdem stanja temveč v tekočem in poslej bodo nosile gospo dinje sladkor iz prodajaln v litrih. Iz tovarn s« bo prevažal kakor bencin, olje ali petrolej avto-cisternah. Razume se, da bodo hnà trgovci v svojih trgovinah posebne posod« mogoče s sesalko, iz katerih bodo točili gospo* dinjam sladkor na litre. — V Solunu na Grškeo1 je prišlo do krvavega spopada med visoko-šolci in orožništvom, ki mu je morala priti u2 pomoč konjenica. Študenti so hoteli s silo vdreti k oblastvom in predložiti svoje zahteva ker z dosedanjimi uredbami vseučilišča niso zadovoljni. 15 študentov je bilo ranjenih, njimi 4 težko.
Knvarnira se da v naiem dobro izvežbs*
nemu kovaču, ki mora imeti tu^ nekaj gotovine. Kovačnica stoji na dobrem krai* in je na vodno silo. Daleč okoli ni kovača okolica ga zelo potrebuje. — Naslov se to'1* v upravništvu lista.	____
Sprejel bi fanta,^,“5
kmetijskih panogah, posebno pri živini, strojih 111 na polju. Samo fantje, ki so od poštene krščansk{ družine, ne pod 18 let stari, naj se oglasiji1' Dobra vzgoja in oskrba v vsem zasigurana. Kj^ pove opravništvo lista.	u*
Sprejme se trgovski vajenec
z meščanskošolsko izobrazbo.
Vprašati je v trgovini
Franc Planteu, Velikovec
Zobni atelje
je otvoril 1. decembra
Ordinira :
ob delavnikih od 8. do 12.
in od 3. do 6. ure. ob uedeljeh in praznikih
od 9. do 12. ure.________________
I Naznanjam, da sem otvoril svoi^
HOZOr! čevljarsko obr
v Mali vasi pri Globasnici p. d. Hamru, hi S” štev. 1.
Moja načela so : solidno delo, točna postrežb» ^ nizka cena.	‘
Za obilen obisk se priporočam Simen Kontinlk«
Josef Kraini
v Železni Kapi
Lastnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. -Tiska Lidovš tiskarna Ant. Machšt
- 7alrrTnìV, ridate 1 j in odgovorni urednik: Ž i n k o v s k y Josip, typograf, Dunaj, X,, Ettenreichg«** in družba (za tisk odgovoren Jos. Zinkovsltf), Dunaj, V., Margoretenplatz 7.