številka 8
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Ljubljana, četrtek, 25. marca 1976 Cena 8 dinarjev	Leto XXXI
325.
Na podlagi drugega odstavka 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-474/74) in drugega jadstavka 14. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS št. 18-138/67, 20-113/70, 31-276/72 in 18-185/74) je republiški komite za vzgojo in izobraževanje na 7. seji dne 27. februarja 1976 sprejel
ODREDBO
o trajanju šolanja za poklic varilski tehnik
1
V sklpdu s predmetnikom in učnim načrtom, ki ju je sprejel strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenite na 11 seji dne 21. januarja 1976. leta, traja šolanje za poklic varilski tehnik 4 leta (8 semestrov ali 48 mesecev).
2
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 611-4/75
Ljubljana, dne 27. februarja 1976.
■Članica.-Izvršnega sveta in predsednica republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje
Ela Ulrih-Atena 1. r.
326.
Na podlagi drugega odstavka 54. člena zakona -republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-474/74) m drugega odstavka 14. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS. št. 18-138/67. 20-113/70, 31-276/72 in 18-185/74) je republiški komite za vzgojo in izobraževanje na 7. seji dne 27. februarja 1976 sprejel
ODREDBO
o trajanju šolanja za poklic Izdelovalec usnjene galanterije
1
V skladu s predmetnikom in učnim načrtom, ki ju je sprejel strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR ^lovenije na 11. seji dne 21. januarja 1976. leta, traja šolanje za poklic izdelovalec usnjene galanterije 3 leta (6 semestrov ali 36 mesecev).
2
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 611-4/75
Ljubljana, dne 27. februarja 1976.
Članica Izvršnega sveta in predsednica republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje
Ela Ulrih-Atena 1. r.
327.
Na podlagi drugega odstavka 1. člena zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem trimesečju leta 1976 (Uradnj list SRS, št. 29/75), objavlja odbor udeležencev republiškega družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976
PREGLED
stopenj prispevkov iz osebnega dohodka ter stopenj prispevkov Iz dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1976 po zaključku začasnega financiranja kot to določa 27. člen družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976
1
Stopnje prispevkov iz osebnega dohodka so:
Občina	Zveza skupnosti otroškega varstva Slovenije	Skupnost otroškega varstva	' tednsis	Izobraževalne skupnosti od tega za obč.	za soli-	za vza- skupnosti	darnost	jemnost			Kulturne skupnosti od tega nhx	za kult. skupaj	skuDnosti skupnost sKupnosti slovenije		
	1	2	3	4	5	6	7	8	9
Ajdovščina	2,88	0,54	5,38	5,30	_	0,08	0,90	0,34	0,56
Brežice	2,88	0,46	6,82	6,74	—	0,08	0,89	0,33	0,56
Celje	2,88	0,49 ^	6,16	5,43	0,65	0,08	1,07	0,46	0,61
Cerknica	2,88	0,46	5,66	5,58	—	0,08	0,89	0,31	0,58
Črnomelj	2,88	2,38	4,93	4,90	—	0,08	0,82	0,25	0,57
Domžale	2,88	0,69	6,07	5,74	0,25	0,08	0,88	0,31	0,57
Dravograd	2,88	0,34	*19	5.11	—	0,08'	0,76	0,19	0,57
Gor. Radgona	2,88	0,67	6,86	6,78	—	0,08	0,95	0,38	0,57
Grosuplje	2,88	0,47	5,64	5,56		 ■	0,08	1,00	0,43	0,57
Hrastnik	2,88	0,77	4,74	4,29	0,37	0,08	0,98	0,40	0,58
Idrija	2,88	0,39	5,41	5,33	—	0,08	0,94	0,38	0,56
Ilirska Bistrica	2,88	0,40	5,76	5,68	—	0,08	. 0,80	0,24	0,56
Jesenice	2,88	0,48	4,87	3,79	1,00	0,08	0,97	0,39	0,58
Kamnik	2,88	0,39	5,96	5,25	0,63	0,08	0,98	0,41	0,57
Kočevje	2,88	0,32	4,43	4,35	—-	0,08	0,92	0,37	0,55
Koper, Izola, Piran	2,88	0,46	5,15	4,71	0,36	0,1)8	1,11	0,49	0,62
Kranj	2,88	0,52	4,93	4,70	0,15	0,08	1,12	o;49	0,63
Krško	2,88	0,69	6,40	6,32	—	0,08	0,95	0,38	0,57
Laško	2,88	0,36	\	7,39	7,31	—	0,08	0,78	0,19	0,59
Lenart	2,88	0,31	5,48	5,40	—	0,08	0,81	0,27	0,54
Lendava	2,88	0,48	6,47	6,39	—	0,08	0,98	0,43	0,55
Litija	2,88	0,51	6,68	6,60	—	0,08	0,85	0,29	0,56
Ljubljana — vse občine	2,88	0,49	4,96	3,55	1,33	0,08	Ul	0,54	0,57
Ljutomer	2,88	0,41	6,86	6,79	—	0,07	0,97	0,41	0,56
Logatec	2,88	0,37	6,73	6,65	—	0,08	0,84	0,27	0,57
Maribor	2,88	0,62	5,63	4,69	0,86	0,08	0,90	0,33	0,57
Metlika	2,88	0,38	5,41	5,33	—	0,08	0,92	0,31	0,61
Mozirje	2,88	0,42	6,64	6,56	—	0,08	0,91	0,34	0)57
Murska Sobota	2,88 -	0,44	6,37	6,30	—	0,07	1,00	0,42	0,58
Nova Gorica	2,88	0,43	5,00	4,35	0,57	0,08	0,92	0,35	0,57
Novo mesto	2,88 ,	0,45	7,16	7,08	—	0,08	0,98	0,39	0,59
Ormož	2,88	0,50	6,62	6,55	—	0,07	0,92	0,36	0,56
Postojna	2,88	0,61	5,64	5,27	0,30	0,07	0,80	0,25	0,55
Ptuj	2,88	0,42	5,66	5,58	—	0,08	1,06	0,48	0,58
Radlje ob Dravi	2,88	0,43	6,89	. 6,81	—	0,08	0,85	0,28	0,57
Radovljica	2,88	1,27	5,97	5,76	0;14	0,07	0,99	0,42	0,57
Ravne na Koroškem	2,88	0,38	4,51	4,33	0,10	•0,08	1,00	0,42	0,58
Ribnica	2,88	0,64	5,08	5,01	—	0,07	0,81	0,27	0,54
Sevnica	2,88	0,56	5,64	5,56	—	0,08	0,90	0,33	0,57
Sežana	2,88	0,36	6,02	5,95	—	0,07	0,78	0,22	0,56
Slov. Gradec	2,88	0,49	7,32	7,24	—	0,08	0,99	0.40	0,59
Slov. Bistrica	2,88	0,88	6,31	6,73	—	0,08	0,90	0,31	0,59
Slov. Konjice	2,88	1,53	6,56	6,48	—	0,08	0,88	0,32	0,56
Šentjur	2,88	0,47	5,37	5,30	—	0,07	0,90	0,33	0,57
. Škofja Loka	2,88	0,56	5,22	5,14	—	0,08	0,97	0,39	0,58
Šmarje	2,88	0,39	5,07	4,99	—	0,08	0,82	0,24	0,58
Tolmin	2,88	0,38	6,02	5,96		0,06	0,86	0,37	0,49
Trbovlje	2,88	0,93	4,18	3,01	1,09	0,08	0,94	0,37	0,57
Trebnje	2,88	0,46	6,51	6,44	—	0,07	0,86	0,30	0,56
Tržič	2,88	0,36	5,07	4,36	0,64	3,07	0,99 '	0,42	0,57
Velenje	2,88	0,83	5,68	5,10	0,50	0,08	0,87	0,30	0,57
Vrhnika	2,88	0,76	5,16	4,69	. 0,40	0,07	0,95	0,40	0,55
Zagorje	2,88	0,41	4,66	4,58	—	0,08	0.85	0,28	0.57
Žalec	2,88	1,05	5,47	5,33	0,06	0,08	0,89	0,31	0,58
Skupaj	2,88	0,56	5,53	4,91	0,54	0,08	0,99	0,41	0,58
t
Občina X	Telesnokultume skupnosti od tega ,	. za obč. za tel. skupaj skup- kultur. nostl sk. SRS			Skupnosti socialnega skrbstva od tega ,	. za obč. za so- skupaj »kup-	Udarnosti	nost			Skupnosti zdravstvenega varstvu od tega .	. za reg. za vza- skupaj skup-	jem- nosti	nost			Skupnost pokojn. in Inv. zavarovanja	Skupaj (1 t2^3 t7 1-i~10-rl3^16 + -^19)
	a	11	12	13	14	15	16	17	13	19	21)
Ajdovščina	0,37	0,32	0,05	0,67	0,56	0,11	7,58	7,12	0,46	12,70	31,02
Brežice	0,67	0,62	0,05	1,18	1,07	0,11	7,55	7,09	0,46	12,70	33,15
Celje	0,43	0,38	0,05	1,02	0,91	0,11	7,55	7,09	0,46	12,70	32,30
Cerknica	0,35	0,30	0,05	0,86	0,75	0,11	7,32	6,86	0,46	12,70	31,12
Črnomelj	0,30	0,25	0,05	0,69	0,58	0,11	7,64	7,18	0,46	12,70	32,39
Domžale	*	0,31	0,26	0,05	1,04	0,93	0,11	7,32	6,86	0,46	12,70	31,89
Dravograd	0,25	0,20	0,05	0,84	0,73	0,11	7,32	6,86	0,46	12,70	30,28
Gor. Radgona	0,34	0,29	0,05	0,90	0,79	0,11	7,54	7,08	0,46	12.70 ‘	32.84
Grosuplje	0,35	0,30	0,05	0,75	0,64	0,11	7,32	6,86	0,46	12,70	31,11
Hrastnik	0,34	0.29	0,05	0,56	0,45	0,11	T,32	6,86	0,46	12,70	30,29
Idrija	0,55	0,50	0,05	1,11	1,00	0,11	7,32	6,86	0,46	12,70	31,30
Ilir. Bistfica	0,35	0,30	0,05	1,11	1,00	0,11	7,53	7,12	0,46	12,70	31,58
Jesenice	0,72	0,67	0,05	0,60	0,49	0,11	7,51	7,05	0,46	12,70	30,73
Kamnik	0,27	0,22	0,05	0,61	0,51	0,10	7,32	6,86	0,46	12,70	31.11
Kočevje	0,25	0,20	0,05	0,35	0,24	0.11	7,32	6,86	0.46	12.70	29,17
Koper, Izola, Piran	0,33	0.28	0,05	0.52	0,41	0,11	7.58	7,12	0.46	12.70	30,73
Kranj	0,40	0,35	0,05	0.65	0,54	0.11	7,51	7,05	0.46	12.70	30,71
Krško	0,28	0,23	0,05	0,83	0,72	0,11	7,64	7,18	0.46	12,70	32,37
Laško	0,25	0.20	0,05	0,77	0,66	0,11	7,55	7,09	0,46	12.70	32 68
Lenart	o;23	0,18	0,05	1,11	1,00	0,11	7,58	7,12	0.46	12,70	31.10
Lendava	0,34	0 29	0,05	0,44	0,33	0,11	7,54	7,08	0,46	12.70	31,33
Litija	0,38	0,33	0,05 , 0,05	0,73	0,62	0,11	7,32	6,83	0,46	12,70	32.05
Ljubljana — vse občine 0,62		0,57		0,71	0,60	0,11	7,32	6,86	0.49	12.70	30.79
Ljutomer	0,40	0,35	0,05	1,20	1.09	0,11	7,54	7,08	0,46	12,70	32,96
Logatec	0,40	0,35	0,05	0,77	0,66	0.11	7.32	6.86	0,46	12.70	32,01
Maribor	0,38	0,33	0,05	0,92	0,81	0,11	7.58	7.12	0.46	12.70	31 61
Metlika	0,46	0,41	0,05	0,79	0,68	0,11	7.64	7,18	0,46	12.70	31,18
Mozirje	0,35	0,30	0,05	0,81	0,70	0,11	7,32	6.86	0,46	12,70	32,03
Murska Sobota	0,40	' 0.35	0,05	0,84	0,73	0,11	7.54	7.08	0,46	12,70	32,17
Nova Gorica	0,36	1 0,31	0,05	0,65	0,54	0,11	7,58	7,12	0,46	12,70	30,52
Novo mesdo	0,46	0,41	0,05	0,54	0,43	0,11	7,64	7,18	0,46	12,70	32.81
Ormož	0,28	0,23	0,05	1,40	1.29	0,11	7,58	7,12	0,46	12.70	32,88
Postojna,	0,23	0,18	0,05	0,59	0,48	0,11	7,58	7,12	0.46	12.70	31.03
. Ptuj	0,41	0,36	0,05	0.94	0.83	0,11	7,53	7,12	0.46	12.70	31.65
Radlje ob Dravi	0,31	0.26	0,05	0.66	0.55	0,11	7,32	6,86	0,46	12.70	32,04
Radovljica	0,42	0,37	0,05	0.62	0,51	0,11	7,51	7,05	0,46	12.70	32.36
Ravne na Kor.	0,49	0,44	0,05	0,59	0,48	0,11	7,32	6,86	0,46	12.70	29,87
Ribnica	0,69	0,64	0,05	0.11	—	0.11	7,32	6.86	0.46	12,70	30,23
Sevnica	0,35	0,30	0,05	0,88	0.77	0.11	7,55	7,09	0.46	12.70	31 48
Sežana	• 0,26	0,21	0.05	0,79	0,68	0.11	7,58	7,12	0,46	12.70	31.37
Slov. Gradec ,	0.40	0.35	0 05	0.74	0.63	0.11	7.32	6.86	0.46	13.70	32 84
Slov. Bistrica	0,44	0,39	0,05	1,19	1.08	0.11	7.58	7,12	0.46	12.70	33 38
Slov. Konjice	0,30	0,25	0.05	0.82	0,71	0.11	7,55	7,09	0,46	12.70	33,22
Šentjur	z	0.32	0.27	0,05	1,21	1,10	0.11	7.55	7.09	0.46	12.70	31.40
Škofja Loka	0.43	0.38	0,05	0.64	0,53	0.11	7,51	7,05	0.49	12.7(1	30 91
Šmarje	0.27	0.22	0,05	1.52	1,41	0,11	7.55	7.09	0.46	12.70	31.20
Tolmin	0.31	0.27	0,04	0.95	0.85	0.10	7.58.	7.12	0.46	12.70	31 68
Trbovlje	0.48	0.43	0.05	0.68	0.57	o.n	7.32	6.86	0.46	12.70	30.11
Trebnje	0.34	0.29	0.05	1.16	1.05	0.11	7.64	7.18	0.46	12.70	32.55
Tržič	0.46	0.41	0.05	0,55	0,44	0.11	- 7.51	7.05	0.46	12.70	30,52
Velenje	0 31	026	005	0.54	0.44	0.10	7 32	6 86	0.46	12.70	31.13
Vrhnika	0.40	0.35	0.05	- 0.67	0.57	0.10	7.32	6 86	0.46	12 70 '	30.84
Zagorje	0.23	0.18	0.05	0 35	0.24	0.11	7.32	6.86	0.46	12.70	20 4n
Žalec	0 39	0.24	0.05	0.82	0 71	0.11	7,55	7.09	0.49	12.70	31.65
Skupaj	0.44	0.39	0.05	0.77	o:c6	0.11	7 46	7 00	0.46	12.70	31.33
2 Stopnje prispevkov iz dohodka: 1 orispevek iz dohodka po osnovi nodka			osebnega	do-	a) za skupnost zdravstvenega varstva -če pri delu Ajdovščina	2.99	Celje Brežice	1.86	Cerknica						- za nesre- 1.86 1,66
Črnomelj	1,83	Nova Gorica	2,99
Domžale	1,66	Novo mesto	1,83
Dravograd	2,13	Ormož	1,85
Gor. Radgona	1,85	Postojna	2,59
Grosuplje	1,66	Ptuj	1,85
Hrastnik	1,66 .	Radlje ob Dravi	2,13
Idrija	1,66	Radovljica	1,65
Ilir. Bistrica	2,59	(lavne na Koroškem 2,13	
Jesenice	1,65 .	Ribnica	1,66
Kamnik	1,66	Sevnica	1,86
Kočevje	1,66	Sežana	2,59
Koper, Izola, Piran	2,59	Slov. Gradec	2,13
Kranj	1,65	Slov. Bistrica	1,85
Krško	1,83	Slov. Konjice	1,86
Laško	1,86	Šentjur	1,86
Lendava	1,85	Škofja Loka	1,65
Lenart	1,85	Šmarje	1,86
Litija	1,66	Tolmin	2,99
Ljubljana — vse		Trbovlje	1,66
obč.	1,66	Trebnje	1,83
Ljutomer	1,85	Tržič	1,65
Logatec	1,66	Velenje	2,13
Maribor	1,85	Vrhnika	1,66
Metlika	1,83	Zagorje	1,66
Mozirje	2,13	Žalec	1,86
Murska Sobota	1,85		
b)	za skupnosti zaposlovanja	0,18
c)	za skupnost pokojninskega in Invalidskega zavarovanja:
—	za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni	0,80
—	za primer zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem:
povečanje od 12 na 14	mesecev	3,5
povečanje od 12 na 15	mesecev	5,2
povečanje od 12 na 16	mesecev	7,0
povečanje od 12 na 18	mesecev	10,5
d) za skupnost starostnega zavarovanja kme-		
tov Slovenije (prispevek temeljnih organizacij združenega dela, ki niso zavezanci za davek iz dohodka TOZD ter druge organizacije in delovne skupnosti, ki izplačujejo osebni dohodek)	0,26
2.	prispevek iz dohodka od osnove »korigirana davčna osnova«
a)	za izobraževalno skupnost Slovenije in
b)	za raziskovalno skupnost Slovenije bodo nove prispevne stopnje objavljene naknadno.
c)	za skupnost starostnega zavarovanja kfne-
tov Slovenije (prispevek temeljnih organizacij združenega dela, ki so zavezanci za davek iz dohodka TOZD in prispevek občanov, ki z osebnim delom, z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek)	0,49
3.	prispevek iz dohodka od osnove, ki jo predstavljajo sredstva poslovnega sklada.
Za skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji po stopnjah in sicer:
—	iz 8., 9. in 9a. člena zakona o vplačevanju obvetnega posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo (Uradni list SRS,
št. 12/73)	0,27
—	iz 5., 6. in 7. člena zakona iz prve alince
te točke	1,27
Prispevek se ne plačuje od sredstev poslovnega sklada, ki so naštete v drugem odsta,vku 9a. člena zakona iz prve alinee te točke.
Prispevne stopnje iz 1. točke in 2. točke pod 1. a), b), c) se uporabljajo od 1. aprila, vse ostale prispevne stopnje pa od 1. januarja 1976 dalje.
4
Vsaka sprememba prispevne stopnje iz tega pre-„.eda se objavi prek republiškega odbora udeležencev družbenega dogovora o razporejanju dohodka v Uradnem listu SRS in SFRJ.
Ljubljana, dne 19. marca 1976.
Podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in predsednik odbora
dr. Avguštin Lah 1. r.
328.
Na podlagi drugega odstavka 32. člena zakona o inšpekcijah (Uradni list SRS, št. 13-99/74) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
NAVODILO
o evidencah, ki jih vodijo organi gozdarske inšpekcije v SR Sloveniji
1.	Občinski organi gozdarske inšpekcije vodijo evidenco o svojem delu. Evidenco vodijo tako, kot je določeno s tom navodilom, in sicer na obrazcih, ki so objavljeni skupaj s tem navodilom in so njegov sestavni del:
a)	Evidenca o gozdarskih inšpektorjih — obrazec GI-1,
b)	Evidenca o pregledih in ukrepih gozdarskega inšpektorja — obrazec GI-2,
c)	Evidenca o prijavah za kaznovanje in izrečenih kaznih — obrazec GI-3.
2.	Evidenco o gozdarskih inšpektorjih vodijo organi gozdarske inšpekcije na obrazcu GI-1, ki vsebuje tele podatke:
—	skupščina občine,
—	organizacijska enota, v kateri deluje gozdarska inšpekcija (v sestavi oddelka za občinske oziroma medobčinske inšpekcije, inšpektorata itd.),
—	priimek in ime inšpektorja,
—	datum in kraj rojstva,'
—	naslov bivališča, telefon,
—	šolska izobrazba,
—	strokovni izpit (ni oziroma je opravil — datum,
oproščen opravljanja tega Izpita),
—	delovna doba,
—	prejšnja zaposlitev (ime organizacije oziroma organa in delovno mesto),
—	datum zaposlitve v gozdarski inšpekciji in naziv delovnega mesta.
Obrazec GI-1 je treba izpolniti najpozneje v 30 dneh od dneva, ko začne inšpektor z delom, in en izvod dostaviti republiškemu gozdarskemu inšpektoratu.
3.	Evidenco o pregledih in ukrepih organov gozdarske inšpekcije vodijo gozdarski inšpektorji na obrazcu GI-2 v obliki knjige, ki vsebuje tele podatke:
—	zaporedna številka,
—	datum pregleda,
—	objekt pregleda,
—	kraj pregleda
—	zadeva, na katero se je pregled nanašal,
—	ugotovitve pregleda,
,,— izvid izvedenca,
—	ukrepi:
—	obvestilo,
—	sklep,
—	odločba,
—	predlog za uvedbo postopka (št. in datum spisa),
—	opomba.
4.	Evidenco o prijavah za kaznovanje in izrečenih kaznih vodijo gozdarski inšpektorji na obrazcu GI-3 v obliki knjige, ki vsebuje tele podatke:
—	zaporedna številka,
—	številka spisa,
—	kršitelj (naslov),
—	materialni predpis, ki je bil kršen, ter dejanje, ki je bilo s tem storjeno:
—	prekršek,
—	gospodarski prestopek,
—	kaznivo dejanje,
—	ime organa, kateremu je podana prijava,
—	zadeva zavržena,
—	zadeva razsojena:
—	oproščena,
—	kaznovana.
—	opomba (npr. zadeva zastarala pri sodniku za prekrške).
5.	Za gozdarske inšpektorje, ki ob uveljavitvi tega navodila že delajo na delovnih mestih pri organih iz prvega odstavka 2. točke tega navodila, prične 30-dnevni rok iz drugega odstavka omenjene točke teči z dnem, ko začne veljati to navodilo.
6.	To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 06-011/75
Ljubljana, dne 15. marca 1976.
Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Milovan Zidar, dipl. inž. 1. r.
Obrazec Gl-1
Evidenca o gozdarskih inšpektorjih
8.	Delovna doba
9.	Prejšnja zaposlitev (ime organizacije oz. organa in delovno mesto)
10.	Datum zaposlitve v gozdarski inšpekciji, naziv delov, mesta
(Kraj) ..........—.............. (datum)______
Predsednik organizacijske enote gozdarske inšpekcije:
Obrazec GI-2
Evidenca o pregledih in ukrepih gozdarskega inšpektorja
Zap. St.	* Datum pregleda	Objekt In kraj pregleda	Zadeva, na katero se je pregled nanašal	Ugoto- vitve pregleda
1	2	3	4	5
				
Izvid izvedenca obvestilo	Ukrepi sklep	odločba		predlog za uvedbo postopka	Opomba
6	7	8	9	10	11
/
Obrazec GI-3
Evidenca o prijavah za kaznovanje in izrečenih kaznih
Zap.	Številka
št.	spisa
Kršitelj
(naslov)
Materialni predpis, ki je bil kršen, In dejanje, ki je bilo s tem storjeno
gospodar-prekršek skl prestopek
kaznivo
dejanje
1	2	3	4	5	8
L Skupščina občine
2-	Organizacijska enota, v kateri deluje gozdarska inšpekcija
3-	Priimek in ime inšpektorja
4-	Datum in kraj rojstva
5-	Naslov bivališča, telefon
6-	Šolska izobrazba
7.	Strokovni izpit (ni oz. je »pravil — datum, oproščen opravljanja tega izpita)
N
Ime or-	Rešitev zadeve glede
gana. ka-	na Prijavo za kaznovanje
teremu	Opomba
je posla- zavržena oproščena kaznovana na prijava
7	8	S	M	M
329.
. Na podlagi 2. čena zakona o ustanovitvi Občinskega javnega tožilstva v Velenju (Uradni list SRS, št. 5/76) izdajam
ODREDBO
1.	S 1. 4. 1976 z^čne poslovati Občinsko javno tožilstvo v Velenju.
2.	S tem dnem preneha poslovati Občinsko javno tožilstvo v Celju za območje, za katero je ustanovljeno Občinsko javno tožilstvo v Velenju.
3.	Občinsko javno tožilstvo v Celju odstopi vse do
1.	4. 1976 še nerešene zadeve Občinskemu javnemu tožilstvu v Velenju.
St. P 52/76
Ljubljana, dne 12. marca 1976.
Javm tožilec SRS Bojan Škrk 1. r.
330.
Na podlagi 272. in v zvezi z 299. in 300. členom statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji lUr list SRS, št. 1/73 in 37/ 74) in 1. členom zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem trimesečju leta 1976 (Uradni list SRS, št. 29/75) ter družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976 je sprejela skupščina skupnosti na seji dne 18. marca 1976
SKLEP
o stopnjah prispevka zavarovancev, prispevka za nesrečo pri delu in poklicne bolezni in prispevka za zavarovalno dobo, ki se šteje s povečanjem, ki veljajo v letu 1976
I
Zavarovanci plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 12,70 odstotka od skupnega osebnega dohodka oziroma zavarovalne osnove.
II
Temeljne ter druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti, zasebni delodajalci in osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost, plačujejo prispevek za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni iz dohodka oziroma lastnih sredstev po stopnji
0.80 odstotka od skupnega osebnega dohodka oziroma zavarovalne osnove.
'	III
Zavezanci prispevka za zavarovalno dobo, ki se šteje s povečanjem, plačujejo ta prispevek po lestvici:
—	če se šteje 12 mesecev za 14 mesecev, je prispevek 3,5 odstotka,
—	če se šteje 12 mesecev za 15 mesecev, je prispevek 5.2 odstotka.
—	če se šteje 12 mesecev za 16 mesecev, je prispevek 7.0 odstotka,
—	če se šteje 12 mesecev za 18 mesecev, je prispevek 10.5 odstotka
od skupnih osebnih dohodkov delavcev na delovnih mestih, za katera je določeno, da se delo na takih delovnih mestih všteva v zavarovalno dobo s pove-čani«>m.
rv
Osnove ter način obračunavanja in plačevanja prispevkov so določene z zakonom o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 in 1976 (Uradni list SRS, št. 39/74 ih 29/75).
Kadar se prispevne stopnje obračunavajo in plačujejo od čistih osebnih dohodkov oziroma od zavarovalne osnove, se prispevki po tem sklepu plačujejo po stopnji, povečani na višino, ki upošteva dajatve 4. člena zakona iz prejšnjega odstavka.
V
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1976 dalje.
St. 130/3-S
Ljubljana, dne 18. marca 1976.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik Dante Jasnič 1. r,
331.
Na podlagi 272. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73 in 37/74) ter v zvezi z družbenim dogovorom o razporejanju dohodka v letu 1976 ter 13. členom zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 in 1976 (Uradni list SRS, št. 39/74 in 29/75) je skupščina skupnosti pokojninške-ga in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 18. marca 1976 sprejela
SKLEP
o posebnem prispevku iz dohodka za leto 1976
I
Poseben prispevek iz dohodka plačujejo temeljne ter druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki so zavezanci za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela.
II
Zavezanci plačujejo prispevek:
—	po stopnji 1,27 odstotka od poslovnega sklada, s katerim se opravljajo dejavnosti iz 5., 6. in 7. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vplačevanju obveznega posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo (Uradni list SRS, št. 12/73);
—	po stopnji 0,27 odstotka od poslovnega sklada, s katerim se opravljajo dejavnosti iz 8., 9. in 9a. člena omenjenega zakona.
Prispevek se ne plačuje od osnovnih sredstev drugega odstavka 9a. člena omenjenega zakona.
III
Osnove za obračun prispevka iz prejšnjega člena so sredstva poslovnega sklada temeljne organizacije združenega dela (brez tujih sredstev) po stanju, ki je izkazano v zaključnem računu za leto 1975 v bilanci
stanje, zmanjšano za sredstva, vplačana kot obvezno posojilo za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo, za sredstva, vplačana kot posojilo v sklade skupnih rezerv in za sredstva prenesena na temeljne organizacije združenega dela po zakonu o prenosu sredstev, pravic in obveznosti SR Slovenije za investicije v gospodarstvu na določene temeljne organizacije združenega dela (Uradni list SRS, št. 13/ 74).
IV
Temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in delovne skupnosti, ki so zavezanci, plačujejo poseben prispevek iz dohodka mesečno v višini ene dvanajstine letnega zneska prispevka, in sicer do 20. v mesecu za tekoči mesec.
V
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 130/4-S
Ljubljana, dne 18. marca 1976.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik Dante Jasnič 1. r.
332.
Na podlagi 272. in v zvezi z 299. in 308. členom statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73 in 37/74) in 1. členom zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem trimesečju leta 1976 (Uradni list SRS, št. 29/75) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 18. marča 1976 sprejela
SKLEP
o določitvi prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za posebne primere zavarovanja, ki veljajo v letu 1976
I
Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za osebe, ki so zavarovane samo za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni (307. člen statuta), ter za osebe, zavarovane za posebne primere zavarovanja (308. člen statuta) so plačujejo po naslednjih stopnjah oziroma v naslednjih zneskih:
A. Po prispevni stopnji
1.	1,50 »/o
—	za zavarovance iz 1., 2. in 3. točke 24. člen« statuta, ki delajo manj kot polovico delovnega časa;
—	za starostne upokojence s- polno pokojninsko dobo, zavarovane^ po 187. členu statuta;
2.	0,50 °/o
—	za osebe, zavarovane po 71. členu zakona o izvrševanju kazenskih sankcij.
8.	V stalnih mesečnih zneskih
1.	V mesečnem znesku 3,00 din za osebe, zavarovane za invalidnost in telesno okvaro, ki sta posledica nesreče pri delu in poklicne bolezni, in sicer:
—	za študente visokošolskih zavodov, za učence strokovnih šol. otroke in mladoletnike z motnjami V
razvoju, ki so učenci zavodov za poklicno usposabljanje oziroma profesionalno rehabilitacijo ter za učence na posebnem osnovnošolskem šolanju oziroma na specialnem šolanju v ustreznih zavodih za šolanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju, kadar so na obveznem praktičnem delu v učilnicah šol in specialnih zavodov ali kadar so na praktičnem delu pri delovnih ali drugih organizacijah in pri državnih organih,
—	za otroke in mladostnike v vzgojnih zavodih za vedenjske in osebnostne motnje.
2.	V mesečnem znesku 7,00 din za osebe zavarovane
a)	za vse primere invalidnosti in za telesno okvaro ne glede na vzrok
—	na mladinskih akcijah;
b)	za invalidnost in telesno okvaro, ki sta posledica nesreče pri delu in poklicne bolezni
—	za vajence in učence strokovnih šol s praktičnim poukom,
—	ko so na prostovoljni praksi (volonterji) pa ne dobivajo plače;
c)	za invalidnost in telesno okvaro kot posledico nesreče, v času. ko:
—	kot športniki v okviru organizacije športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah.
3.	V mesečnem znesku 15,00 din za osebe, zavarovane za invalidnost in telesno okvaro kot posledico nesreče v času, ko:
—	sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred elementarnimi nezgodami ali nesrečami;
—	opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti;
—	so kot vojni invalidi ali mirovni vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji ali praktičnih delih ali vajah
4.	V mesečnem znesku 30,00 din
za osebe, zavarovane za invalidnost in telesno okvaro kot posledico nesreče v času, ko:
—	opravljajo naloge kot pripadniki partizanskih enot;
—	pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog s področja z ustavo določenega reda, osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, vzdrževanja javnega reda in miru, preprečevanju in odkrivanju storilcev kaznivih dejanj.
II
Prispevek za osebe na prestajanju kazni plačuje Kazenski poboljševalni zavod oziroma vzgojni poboljševalni dom, v katerem določena oseba prestaja kazen, oziroma mladoletnik vzgojni ukrep.
Prispevek za ostale primere plačujejo zavezanci iz 30>. in 308. člena statuta.
III
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu SRS, uporablja pa se Od 1. aprila 1976 dalje.
St. 130/2-S
Ljubljana, dne 18. marca 1976.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik
Dante Jasnič 1. r.
333.
I
Na podlagi 272. člena statuta skupnosti pokojninskega m invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni ust SRS. št. 1/73 m 37/74J in v zvezi s 27a členom zakona o starostnem zavarovanju Kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72, 26/73, 45/73 in 29/75J in 1. ter 3. členom zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju uružuenih dejavnosti v prvem trimesečju leta 1976 (Uradni list SRS, št. 29/75) in na podlagi družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976, je skupščina skupnosti na seji dne 18. marca 1976 sprejela
SKLEP
o določitvi stopenj prispevkov za solidarnostno udeležbo v financiranju starostnega zavarovanja kmetov
I
Prispevek iz dohodka za financiranje skupnosti starostnega zavarovanja kmetov za solidarnostno udeležbo v pokrivanju izdatkov za starostno zavarovanje kmetov plačujejo:
—	temeljne organizacije združenega dela, ki so zavezanci za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela po zakonu o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela — od osnove, ki se ugotovi tako, da se od celotnega dohodka odbijejo odbitne postavke po 11., 12. in 13. členu zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela, po stopnji 0.49
—	občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek od osnove, od katere plačujejo davek iz dejavnosti, po stopnji 0.49
—	temeljne organizacije združenega dela, ki ne plačujejo prispevka po prvi alinei te točke, druge organizacije in delovne skupnosti, ki izplačujejo osebni dohodek — od osnove, ki jo sestavljajo osebni dohodki. vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka, po stopnji 0,26
II
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976. dalje.
St. 130/5-S
Ljubljana, dne 18. marca 1976
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik Dante Jasnič 1. r.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST MARIBOR 334.
Po 12. točki samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Regionalne zdravstvene skupnosti Maribor (Uradni list SRS, št. 22-1079/75) sta sprejela zbor uporabnikov in zbor izvajalcev zdravstvenega varstva skupščine Regionalne zdravstvene skupnosti Maribor na skupni seji dne 24. februarja 1975
Sprejme in p utrdi se zaključni račun Regionalne zdravstvene skupnosti Maribor za leto 1975, ki izita-zuje:	din
—	skupnih dohodkov	706,376.267,67
—	izločitev za izgradnjo bolnišnic
v regiji	49,931.654,85/
—	izločitev za pokrivanje potreb,
ki so skupnega pomena za Srt Slovenijo 27,626.806,00
—	sredstva	rezervnega	sklada'	12,516.356,25
—	čistih dohodkov	616,241.456.51
—	skupnih	izdatkov	637,635.685,3a
—	presežek	izdatkov	nad	dohodki	31,394.226,82
II
Proračun »it-uaiev za izgradnjo bolnišnic v regiji, ki se zbirajo po četrtem odstavku 7. člena družbenega dogovora u razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih Osebnih prejemkov ter gibanju obsegu iti strukturi skupne, porabe v letu 1975 (Uradni list SRS, št. 7-296/75); opravljen pa bo po zaključnih računih temeljnih organizacij združenega dela in drugih delovnih skupnosti, je dohodek oziroma izdatek za leto 1975 in vpliva na skupne dohodke in izločitve za izgradnjo bolnišnic v regiji iz točke I tega sklepa
III
Presežek izdatkov nad dohodki v znesku 21,394.226,8 dinarjev se v celoti pokrije iz sredstev rezervnega sklada Regionalne zdravstvene skupnosti Maribor.
IV
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-176/76 ‘
Maribor, dne 24. februarja 1976.
Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Maribor
Predsednik Leo Cepič l. r.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA 'SKUPNOST NOVA GORICA
335.
Na podlagi 17. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi pbčinskih zdravstvenih skupnosti Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin ter 18. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Regionalne zdravstvene skupnosti Nova Gorica, so skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti Ajdovščina na svoji seji dne 25 februarja 1976, Nova Gorica na svoji seji dne 26. februarja 1976 in Tolmin na svoji dne 26 februarja 1976 ter skupščina Regionalne zdravstvene’ skupnosti Nova Gorica na svoji seji dne 27. februarja 1976 sprejele
S K L F r
o potrditvi zaključnega računa Regionalne zdravstvene skupnosti Nova Gorica za leto 1975,
SKL EP
o potrditvi zaključnega računa Regionalne zdravstvene skupnosti Marllior ra leto 1975
1
Zaključni račun Regionalne zdravstvene skupnosti Nova Gorica za leto 1975 izkazuje:
—	dohodkov pred izločitvijo
—	izločitev v obvezno rezervo
—	izločitev za izgradnjo bolnišnice
—	izločitev za razvoj zdravstvene službe
—	izločitev v solidarnostni sklad
—	dohodkov po izločitvi
—	izdatkov
259,835.882,05
5,000.000,00
30,688.021,80
1,440.931,20
9,288.167,70
213,418.761,35
213,418.761,35
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti Ajdovščina
St. 06-107/76-9/A
Ajdovščina, dne 25. februarja 1976.
Predsednik
Franc Batagelj 1. r. Tolmin
St 06-107/76-9/T
Tolmin, dne 26 februarja 1976.
Predsednik Janez Gabršček 1. r. Nova Gorica St. 06-107/76-9/G	.
Nova Gorica, dne 26. februarja 1976.
Predsednik
dr. Peter Tomanovlč 1. r. eimnlčina Regionalne zdravstvene skupnosti Nova Gorica
Predsednik
dr. Edinond Kovačič 1. r.
336. do 339. '
Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74 in l/70j, republiškega družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976, občinskih družbenih dogovorov občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin o razporejanju dohodka v letu 1976 in zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem trimesečju leta 1976 fUradni list SRS, št. 29/75), so skupščine občinskih zdravstvenih skupncMi Ajdovščina na svoji seji dne 23. marca 1976, Nova Gorica na svoji seji dne 22. marca 1976 in Tolmin na svoji seji dne 24. marca 1976 sprejele
I
SKLEP
o stopnji prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje v Regionalni zdravstveni skupnosti Nova Gorica za leto 1976
1.	člen
Stopnja prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje se od vseh oblik združenega dela, delovnc-Sa razmerja, vseh oblik dela, delovnih ljudi in občanov, ki opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost z osebnim delom, z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve in. ki opravljajo dejavnost s samo-stoinim osebnim delom samostojne poklicne dejavno-stn razen kmetov, določi:
1.	za delavce v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih:
a) od bruto osobnih dohodkov	7.58 0/n
b) iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela — osnova bruto osebni dohodek	2,99	°/o
2.	za delovne ljudi in občane, ki opravljajo gospodarske in negospodarske dejavnosti z osebnim delom, z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, in ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom in za delavce zaposlene pri njih:
a)	od bruto osebnih	dohodkov	7,58	“/o
b)	iz dohodka — osnova bruto osebni
dohodek	2,99	"/o
Stopnje prispevka iz tega člena se obračunavajo od bruto osebnih dohodkov, lahko pa s0 preračunajo na neto osebni dohodek.
Te stopnje skupaj s stopnjami, ki so veljale v prvem trimesečju leta 1976, zagotavljajo dohodke v višini, ki so dogovorjeni v republiškem in občinskih družbenih dogovorih o razporejanju dohodka v letu 1976.
: '	2. člen
Prispevki po tem sklepu se obračunavajo in plačujejo od vseh izplačanih osebnih dohodkov, stalnih povračil voljenih funkcionarjev in od vseh tistih zneskov in osnov od katerih se po veljavnih predpisih, družbenih dogovorih m samoupravnih sporazumih obraču--navajo m plačujejo prispevki za zdravstveno varstvo in zavarovanje.
3.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o stopnji prispevka za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje v Regionalni zdravstveni skupnosti Nova Gorica od 1. I. 1975 dalje (Uradni list SRS, št, 8/75 in 26/75).
4.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po .objavi v Uradnem listu SRS, učinkuje pa po zakonu o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem trimesečju leta 1976 (Uradni list SRS, št. 29/75) od 1. aprila 1976 dalje.
II
SKLEP
o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje in o osnovah za denarna nadomestila oseb, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom, z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve v Regionalni zdravstveni skupnosti Nova Gorica v letu 1976
1.	člen
Osnova za obračunavanje akontacije prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje za osebe, ki opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost z osebnim delom, z lastnimi sredtvi ali intelektualne storitve, je mesečni bruto osebni dohodek, ki ga ugotovi občinski davčni organ za preteklo leto, v letu za katerega se plačuje prispevek.
Za osebe iz prvega odstavka tega člena za katere mesečni bruto osebni dohodek preračunan v neto, ne dosega niti najnižje neto osnove za obračunavanje prispevkov iz 2. člena tega sklepa, se za obračunavanje prispevkov uporabljajo osnove iz IV. zavarovalnega razreda po 2. členu tega sklepa.
2.	člen
Za osebe iz prvega odstavka tega člena za katere se ne ugotovila bruto osebni dohodek ampak porav-
naj o svoje davčne obveznosti v letnih pavšalnih zneskih, se določijo neto mesečne osnove za obračunava-
nje akontacije prispevkov zavarovanje, in sicer:	za zdravstveno	varstvo in
čc znaša letni pavšalni znesek davka din.	zavarovalni razred	znaša mesečni neto osnova za prispevek
do 1.000	IV.	1.700
Od 1.001	do 2.000	III.	2.000
od 2.001	do 3.000	II.	2.500
nad 3.001	I.	3.000
3.	člen	
Osebam, ki pridobijo lastnost zavarovanca v tekočem letu na podlagi opravljanja dejavnosti iz 1. člena tega sklepa, če jim v preteklem letu ni bil ugotovljen bruto osebni dohodek niti določen pavšalni znesek davka, se obračunavajo prispevki za zdravstveno varstvo in zavarovanje po IV. zavarovalnem razredu iz
2.	člena tega ■ sklepa kot akontacija,
4.	člen
Obračunavanje prispevkov na osnove iz 1. in 2. člena tega sklepa so akontacije prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje za leto 1976.
Dokončni obračun prispevkov za leto 1976 se opravi potem, ko bodo znani mesečni bruto osebni dohodki oziroma pavšalni zneski davka za leto 1976.
5.	člen
Duhovnikom se določi pavšalna osnova v višini 2.200 din od katere plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje.
6.	člen
Za književnike, skladatelje, umetnike ter prevajalce znanstvenih in književnih del se določi pavšalna osnova za obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje v višini 3.800 din.
7.	člen
Športnikom, artistom, kolporterjem tiska in prtljažnim nosačem se določi naslednja pavšalna osnova, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje:
1. športniki in artisti	3.250 din
2'. kolporterji tiska in prtljažni nosači 2.200 din
8.	člen
Drugim osebam, ki opravljajo dejavnost, ki jo predpisi opredeljujejo za samostojno poklicno dejavnost, se določi mesečna pavšalna osnova v višini 2.900 dinarjev, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo In zavarovanje.
9.	člen
Če se osebam iz 5., 6., 7. in 8. člena tega sklepa ugotavlja mesečni bruto osebni dohodek in preračunan v neto. presega določene pavšalne osnove, se za obračunavanje akontacije prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje uporablja mesečni bruto osebni dohodek iz preteklega leta.
10.	člen
Prispevki po tem sklepu se obračunavajo in plačujejo po predpisanih prispevnih stopnjah za zdravstveno varstvo in zavarovanje, preračunajo pa se na neto prispevne stopnje.
Neto pavšalne osnove se lahko preračunajo v bruto osnove in se uporabljajo bruto stopnje za obraču-vavanje prispevkov.
Osnove za obračunavanje prispevkov po tem sklepu so hkrati osnove za denarna nadomestila.
'	11. člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep preneha veljati sklep o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvo in zdravstveno žavarovanje in o osnovah za denarna nadomestila oseb, ki opravljajo samostojne poklicne dejavnosti v Regionalni zdravost veni skupnosti Nova Gorica za leto 1975 (Uradni list SRS, št. 8/75, 21/75 in 27/75), razen tretjega odstavka
4.	člena.
12. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, učinkuje pa po določilih zakona o začasnem financiranju	samoupravnih	interesnih
skupnostih na področju družbene dejavnosti v prvem trimesečju letu 1976 (Uradni list SRS, št. 29/75) od 1. januarja 1976 dalje.
III
SKLEP
u določitvi prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje za določene kategorije oseb ih občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varštva in zavarovanja v Regionalni	zdravstveni	skupnosti
Nova Gorica za leto 1976
1. člen
Za določene kategorije oseb in občanov še določijo prispevki, za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer za:'	dtn
1.	učence v poklicnem izobraževanju in učen-
ce poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi; praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — prvi odstavek 58. člena ZZV	60
2.	za občane na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta in občane, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se s tem strokovno usposobijo ali izpopolnijo — drugi odstavek 56. člena
ZZV	160
3.	udeležence javnih del in mladinskih delov-
nih- akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse primere — invalidnosti drugi odstavek 56. člena ZZV	GO
4.	osebe na pouku za obrambo in zaščito v
mladinskih učnih enotah in cenjrih za pouk mladine — 2.	odstavek 56. člena ZZV	60
3. začasno nezaposlene osebe po končanem študiju —	2. odstavek 56.	člena	ZZV	60
6.	učence srednjih šol ter študente višjih in
visokih šol ter akademij — 3. odstavek 56. člena ZZV	60
7.	a) kmečke prevžitkarje. ki niso v ožjem
sorodstvu	z zavarovancem	iz 56	člena ZZV	160
b) uživalce stalnih kmečkih preživnin, ki niso v ožjem sorodstvu z zavarovanci iz 56. člena ZZV 160
/
c)	člane družinske in gospodinjske skupnosti din
(brate, sestre, zavarovančeve otroke, strice in tete, taste in tašče ter svake in svakinje) lastnika kmetijskega zemljišča, zavarovanca po 56. členu ZZV, ki se na zavarovančevem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, niso pa z njim v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane po 59. členu ZZV — se plačuje za vsako osebo po	160
č) uživalce kmečkih starostnih pokojnin, ki živijo v gospodinjski skupnosti, lastnika kmetijskega zemljišča, zavarovanca iz 56 členu ZZV 160
d)	uživalce kmečkih starostnih pokojnin, ki
so odtujili kmetijsko zemljišče, plačuje prevzemnik kmetijskega zemljišča oziroma uživalec kmečke starostne pokojnine sam	160
8.	a) uživalce stalnih priznavalnin in uživalce družbenih preživnin — 5. odstavek 56. člena ZZV 160
b) uživalce stalne, to je za več kot 6 mesecev priznane družbene denarne pomoči — 5. odstavek 56 člena ZZV	160
9.	občani ki uživajo pravice izključno od tu-
jega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi za stroške svojega nosilca zdravstvenega zavarovanja — 2. odstavek 57. člena ZZV	160
10.	izseljence — povratnike, ki so priglašeni
pri pristojni skupnosti za zaposlovanje — 3. odstavek 57. člena ZZV	160
11.	a) kmete — kooperante — 1. odstavek
58. člena ZZV	160
b)	druge skupine delovnih ljudi — občanov
— 2 odstavek 58. člena ZZV	160
c)	družinske člane občanov, ki so zaposleni v
tujini pa njihovi družinski člani, niso zdravstveno zavarovani	,	160
Osebam, naštetim od 1. do 11. točke, so zagotovljene vse pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum, osebam iz prve točke pa še pravice iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo.
2.	člen
Za osebe in občane iz 70. člena ZZV se določljti prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer: litikaciji — 2. točka 70. člena ZZV	100
1.	osebe na strokovni usposobitvi ali prekva- din
2.	učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov:
a)	kadar opravljajo praktična dela v zvezi s
Poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah	25
b)	kadar opravljajo praktična dela (obvezna
ali neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali učilnic m ne zasedajo določenega delovnega mesta za določen čas	60
3.	člen
Za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva in zavarovanja osebam in občanom iz 74. člena ZZV, se določilo prisoevki v mesečnih pavšalnih zneskih pod Pogoji, ki iih določi zdravstvena skupnost v svojih aktih. in sicer
1.	ko opravljajo nalogo kot pripadniki terito- din rlalne obrambe	25
2.	ko sodelujejo na organiziranih javnih delih din
splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali obrambi pred naravnimi in drugimi nesrečami	25
3.	ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam tet organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju javnega reda m miru te: pri
preprečevanju in odkrivanju kaznivih	dejanj	25.
4.	ko opravljajo naloge javne varnosti kot
rezervni miličniki	25
5.	ko opravljajo na poziv državnih organov
določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije	25
6.	ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih in vajah	25
7.	ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah	25
Osebe, navedene v tem členu so zavarovane samo za nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo.
4.	člen
Mesečni pavšalni prispevki iz L, 2. in 3. člena tega sklepa so določeni za celotno število delovnih dni v mesecu po samoupravnem aktu zavezanca Za o-sebe. ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za zavarovane delovne dneve.
5 člen
Skupnosti invalidsko-pokojnmskega zavarovanja plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega In invalidskega zavarovanja starostni' družinski, uživalci pravic poklicne rehabilitacije in zaposlitve po predpisih o invalidskem zavarovanju in drugi) — 5. odstavek 56. člena ZZV, prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje od vseh prejemkov po stopnji neto 11,39 % razen če ni s posebnim sporazumom drugače določeno.
6.	člen
Skupnosti za zaposlovanje plačuje za vse osebe, ki so in dokler so pri njih redno prijavljene (peti odstavek 56. člena ZZV) prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje po stopnji neto 11.39 °/o.
Osnova za obračun prispevka po 1 odstavku tega člena za vse redno prijavljene osebe je povprečni osebni dohodek, ki je na področju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo, kolikor ni s posebnim sporazumom drugače dogovorjeno.
7.	člen
Zavarovanci iz prvega odstavka 57 člena ZZV. ki so sklenili v tujini delovno razmer je. ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji. pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo 'in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek od na-
slednjih čistih pavšalnih mesečnih osnov če:	dln
1.	se ne zahteva nobena	kvalifikacija	4.300
2.	se zahteva r>o osnovnem šolanju prlučitev
za določena dela in poklic	5.300
3.	se zahteva poklicna šola po zakonu o
srednjem šolstvu	6.200
4.	se zahteva končanje splošne srednje šole, tehnikature. delovodske šole, tehnične srednje
z
šole, če je trajalo to šolanje najmanj tri leta, din izpit za visoko kvalificiranega delavca oziroma izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe '7.000
5.	se zahteva višja šola, prva stopnja ta-kultete oziroma z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe	8.300
G. se zahteva diploma visoke šole ali fakultete ali po diplomi še javna priznana specializacija (magistratura ali doktorat znanosti)	10.400
Prispevki po tem členu ,ie obračunavajo iri plačujejo po predpisanih stopnjah za zagotovljeno zdravstveno vdrstvo in zavarovanje, preračunajo pa se na neto prispevne stopnje.
Neto pavšalne osnove pa lahko zavezanci preračunajo v bruto osnove in uporabljajo bruto stopnje za obračun prispevkov.
Za zavarovance iz prvega odstavka .56. člena ZZV. ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, so na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oziroma so na praksi, se plačuje prispevek od mesečnih pavšalnih osnov iz 1. odstavka tega člena.
8,	člen
Zavezanci za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje za določene kategorije oseb iz tega sklepa so:
—	pod 1. točki 1. člena: organizacije združenega dela ali zasebni delodajalci za učence v poklicnem izobraževanju;
šole za 'učence v poklicnih šolah, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk v šolskih delav-. nicah;
—	po 2. točki 1. člena: organ ali organizacije, ki daje štipendijo (štipenditor);
—	po 3. točki 1. člena: organizator javnih del ali mladinskih delovnih akcij;
1— po 4. točki 1. člena: organizator pouka;
—	po 5. točki 1. člena skupnosti za zaposlovanje:
—	po 6. točki 1. člena: plačnik po samo. pravnem sporazumu med ustreznimi SIS;
—	po 7 točki 1. člena: pod a) kmetje za osebe, Id jim morajo dati preužitek;
b)	organ ali organizacije, ki izplačuje stalne kmečke preživnine;
c)	zavarovanci, lastniki kmetijskega zemljišča;
č) zavarovanci, lastniki kmetijskega zemljišča;
d)	prevzemniki kmetijskega zemljišča;
—	po 8. točki 1. člena: pod a) in b) — organ — izplačevalec;
—	pod 9. točki 1. člena: sami občani, če ni z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami drugače določeno;
—	po 10. točki 1. člena: skupnost za zaposlovanje;	•	■
—	po 11. točki 1. člena: pod a), b) in c) sami zavarovanci;
—	po 1. točki 2. člena: organizacije združenega dela, zasebni delodajalci oz. skupnosti, ki so zavezanci za njihovo zavarovanje;
—	po 2. točki 2. člena: šola. če se praktična dela opravljajo v šolskih delavnicah ali učilnicah;
organizacije združenega dela ali zasebni delodajalci. če se praktično delo (obvezna ali neobvezna praksa) opravlja pri organizaciji združenega dela ali pri zasebnem delodajalcu:
—	po 3. členu: organizator dejavnosti;
— po 7. členu: zavarovanci sami, če so v tujini sklenili delovno razmerje, pa so ostali zdravstveno zavarovani v SR Sloveniji;
zavarovanci sami, če jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji pu prejemajo štipendijo za strokovno izpopolnjevanje v tujini, če obveznosti plačevanja prispevkov ni prevzel štipenditor;
organizacije za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, se tam učijo ali so na strokovnem izpopolnjevanju ali na praksi (detaširani delavci).
9.	člen
Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce. katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez .iraviiu du nadomestila, prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanju za ves čas odsotnosti z dela po ■topnji 9 %.
Osnova za obračun prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje jo povprečni osebni dohodek bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačan dopust ali ko jei nastopila kaka druga okolnost iz 1. odstavka tega člena.
10.	Člen
Za delavce, iz 1. točke 70. člena ZZV, ki delajo mani kot polovico polnega delovnega časa, plačajo organizacije oz. zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje iz dohodka po stopnji 4 °/o. Osnova za obračun tega prispevka je bruto osebni dohodek.
11.	člen
Zavezanci prispevka (lastniki in zakupniki kme-tijskili zemljišč, delovne in druge organizacije) plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje, kadnv zaposlijo za začasno delo zunaj delovnega razmerja zavarovanca iz 1. točke 70. člena ZZV-kmeta ali člana njegovega gospodinjstva zavarovanega pri skupnosti v višini G “/e od bruto izplačanega zaslužka.
Prispevek zapade v plačilo ob izplačilu zaslužka.
Zavezanci iz prvega odstavka tega člena morajo vsako leto sestaviti spisek zaposlenih z navedbo izplačanih bruto zaslužkov v preteklem letu in ta spisek dostaviti strokovni službi regionalne zdravstvene skupnosti najkasneje do 31. marca.
12.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati klop o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo m zdravstveno zavarovanje za določene kategorije oseb in občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja v Regionalni zdravstveni skupnosti Nova Gorica dd 1. onunrja1 1075 dalje (Uradni list SRS, št. 8'75 in 21/75).
13.	člen
Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, učinkuje pa po določbah zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem trimesečju leta 1976 (Uradni list SRS. št. 29/75) od 1. aprila 1076 dalje.
IV
SKLEP
o visini in stopnji prispevkov za zdravstveno varstvo kmetov v Regionalni zdravstveni skupnosti Nova Gorica od 1. januarja 1976 dalje
1.	člen
Višina in stopnja prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci — kmetje (4. odstavek 56. člena ZZV) se določi:
1.	od katastrskega dohodka, dohodka iz gozda in drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva 60°/«
2.	na kmetijsko gospodarstvo (pavšal) 500 din
2.	člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep preneha veljati sklep o višini in stopnji prispevkov za zdravstveno varstvo kmetov v Regionalni zdravstveni skupnosti Nova Gorica od I. januarja 1975 dalje (Uradni list SRS, št. 8/75).
3.	člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, učinkuje pa po določbah zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem trimesečju leta 1976 (Uradni list SRS, št. 29/75) od 1. januarja 1976 dalje. ,
Skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti
Ajdovščina	Tolmin
Predsednik	Predsednik
Prane Batagelj 1. r.	Janez Gabršček 1. r.
Nova Gorica Predsednik
dr. Peter Tomanović I. r.
340.
Na podlagi tretjega odstavka 57. člena in drugega odstavka 60. člena samoupravnega sporazuma o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja (Uradni list SRS, št. 2' 76) ter po predhodni ob-
ravnavi na sejah občinskih, zdravstvenih skupnosti Ajdovščina dne 23. marca 1976, Nova Gorica dne 22. marca 1976 in Tolmin dne 24. marca 1976, je skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Nova Gorica na svoji seji dne 25. marca 1976 sprejela
SKLEP
o znesku pogrebnine in znesku posmrtnine na območju Regionalne zdravstvene skupnosti Nova Gorica
1 .
V skladu z odredbo o poprečnem mesečnem osebnem dohodku v SR Sloveniji v letu 1975 (Uradni list SRS, št. 6/76), ki znaša 3.521 din, se določijo 'zneski pogrebnine in zneski posmrtnine na območju Regionalne zdravstvene skupnosti Nova Gorica v letu 1976.
2
Znesek pogrebnine za zavarovane osebe znaša:
1.	za osebe stare do 1 leta	880 din
2.	za osebe stare nad 1 leto	1.760 din
3
Znesek posmrtnine upravičencev po določbah 60. člena samoupravnega sporazuma,o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in pravicah iz zdravstvenega zavarovanja (Uradni list SRS, št. 2/76) znaša 2.641 din.
4
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati začasni sklep o znesku akontacije pogrebnine in akontacije posmrtnine (Uradni list SRS. št. 2/76).
5
Ta .sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976 dalje.
St. 06-108/76-R/8
Nova Gorica, dne 25. marca 1976.
Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Nova Gorica
*	Predsednik
dr. Peter Tomanović 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
BREŽICE
311.
Na podlagi 8. člena zakona o inšpekcijah (Uradni list SRS, št. 13-99/74) ter z namenom, da se zagotovi učinkovito, strokovno in pravočasno izvrševanje inšpekcijskega nadzorstva ter oskrbi vse drugo, kar je potrebno za redno delo inšpekcijskih organov, sklenejo podpisane skupščine občin
DOGOVOR
o ustanovitvi medobčinskega inšpektorata občin Brežice, Krško in Sevnica za območje Posavja
1. člen
Ustanovi se medobčinski inšpektorat za Posavje, kot skupni medobčinski inšpekcijski organ občin Brežice, Krško in Sevnica.
Medobčinski inšpektorat ima naziv »Medobčinski inšpektorat občin Brežice, Krško in Sevnica«, s sadežem v Krškem.
Z. člen
Medobčinski inšpektorat opravlja celotno inšpek-cljsko nadzorstvo na območjih podpisanih občin, na nasednjih področjih:
gozdarske in lovske inšpekcije gradbene inšpekcije inšpekcije dela
kmetijske, sadjarske in vinarske požarne) inšpekcije prometne in cestne inšpekcije sanitarne inšpekcije urbanistične inšpekcije veterinarske inšpekcije vodnogospodarske inšpekcije.
3.	člen
S tem dogovorom se določajo načela za organizacijo in delo medobčinskega inšpekcijskega organa, dolžnosti in pravice delavcev v njem, pravice in obveznosti, ki jih iAiajo skupščine občin v zvezi z ustanovitvijo in delovanjem medobčinskega inšpekcijskega organa.
4.	člen
Naloge medobčinskega inšpekcijskega organa so, da na območjih podpisanih občin opravlja vse zadeve
inšpekcijskega nadzorstva v skladu s pristojnostmi, ki jih imajo po zakonu in drugih predpisih v 2. členu navedene inšpekcije.
5.	člen
*
Sedež medobčinskega inšpektorata za Posavje je v Krškem. Posamezni inšpektorji imajo lahko sedež tudi izven Krškega v krajih, kjer imajo sedež skupščine občin Posavskega območja.
Medobčinski inšpektorat za Posavje ima status samostojnega medobčinskega upravnega organa.
6.	člen
Sredstva, ki jih morajo prispevati posamezne občine za delo medobčinskega inšpektorata, so odvisna od programa dela in nalog, ki jih mora opraviti. Oblikujejo se na osnovi zasedenih delovnih mest in v skladu z drugimi osnovami in merili za delitev sredstev za osebno in skupno porabo delavcev delovnih skupnosti upravnih organov in strokovnih služb skupščin, družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti ter družbenim dogovorom. Pri oblikovanju sredstev je treba upoštevati tudi nezasedena delovna mesta.
V aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest se za vsako inšpekcijo posebej določi obseg dela v %> za posamezno občino. Obseg dela je osnova, po kateri se določi prispevek posamezne občine za delo cestnega inšpektorata
7.	člen
Medobčinski inšpektorat ima lasten finančni načrt in sredstva na lastnem računu.
8.	člen
Načelnik medobčinskega inšpektorata poroča vsako leto skupščinam občin, ki so podpisale ta dogovor, kako se uresničuje program zagotavljanjaz pogojev za delo medobčinskega, inšpekcijskega organa ter o problemih, ki pri tem nastajajo.
9 člen
Na podlagi gradiva, ki je kot priloga št. 1 sestavni del tega dogovora (podroben opis in popis objektov in drugih dejstev ter pokazateljev, na podlagi katerih so za območje vsake občine in za vsako inšpekcijo določeni vsebina, zahtevnost in obseg inšpekcijskih nalog) ter v skladu z normativi, ki so jih za delo posameznih inšpekcij izdelali republiški inšpektorati, se podpisnice tega dogovora sporazumejo, da ima medobčinski inšpektorat tole okvirno organizacijo in sistemizacijo delovnih mest. katero bodo skupščine občin, podpisnice tega dogovora financirale.
10. člčn
Podrobna sistemizacija delovnih mest je razvidna iz priloge št. 2 tega dogovora in Izhaja iz podatkov, razvidnih iz priloge, navedene v členu 9.
Spremembo akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest sprejme delovna skupnost inšpektorata v soglasju z izvršnimi sveti Skupščin občin Brežice. Krško in Sevnica.
Osnove za spremembo akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest so v zakonu o inšpekcijah in drugih predpisih, ki urejalo inšpekcilsko nadzorstvo ter drugih predpisih, ki urejajo organizacijo in delo upravnih orsanov.
11.	člen
Medobčinski inšpektorat izvršuje svoje delovne naloge po programu dela, ki ga predloži delovna skupnost v soglasju s predstojnikom, potrdijo pa Skupščine občin Brežice, Krško in Sevnica ali od njih pooblaščeni IS.
Pri programiranju dela je treba’ upoštevati predpise o pristojnosti posameznih inšpekcij in posebnosti vsake občine skupaj.
Izvršni svet posamezne občine lahko zahteva, da inšpektorat opravi delo' tudi izven delovnega programa, mora pa zagotoviti, ustrezna sredstva.
Problematiko inšpektorata spremlja in usmerja njegovo delo Izvršni svet občin podpisnic.
12.	člen
Na podlagi letnega programa dela izdela medobčinski inšpektorat tudi predlog predračuna sredstev za svoje delo v prihodnjem letu.
K predlogu letnega programa dela in predlogu finančnega načrta sredstev za delo, izdela medobčinski inšpektorat podrobno obrazložitev, utemeljeno z ustrezno dokumentacijo.
13.	člen
Predlog finančnega načrta sredstev za delo medobčinskega inšpektorata obravnavajo vse skupščine občin, ki so podpisnice tega dogovora oziroma organi, ki jih te — vsaka za sebe — določijo.
14.	člen
Nesoglasja, ki jih v zvezi z letnim programom dela in predlogom finančnega načrta sredstev za delo medobčinskega inšpekcijskega trgana niso mogli neposredno odpravljati skupščine občin in medobčinski inšpektorat, usklajuje svet posavskih občin
15.	člen
Dokler ni določena osnova za prispevek posamezne občine za delo inšpektorata, po 6. členu tega družbenega dogovora, je osnova za določitev prispevka posamezne občine število sistemiziranih inšpektorjev po občinah.
16.	člen
Sredstva za delo medobčinskega inšpektorata se zbirajo in vodijo na posebnem računu.
17.	člen
Odredbodajalec za uporabo sredstev za delo medobčinskega inšpektorata je načelnik inšpektorata.
18 člen
Medobčinski inšpektorat vodi načelnik inšpektorata, ki usklajuje delo, posameznih inšpektorjev, skrbi za izdelavo in realizacijo letnega programa dela, za tehnično opremo in njeno racionalno uporabo, daje predloge za strokovno izobraževanje inšpektorjev, vodi akcije, v katerih sodeluje več inšpekcij, zastopa medobčinski inšpektorat pred občinskimi skupščinami ki so sklenile ta dpgovor in drus.imi nlihovimi pristojnimi organi ter opravila vse druse organizacijske naloge, ki so potrebne za redno, pravočasno, strokovno in učinkovito delo inšnekclIških služb na območju občin. ki so sklenile ta dogovor
Načelnik medobčinskega Inšpektorata oziroma njegov namestnik prisostvuje sejam izvršnega sveta po-
/
sameznih skupščin občin, ki so sklenile ta dogovor, kadar izvršni svet teh občin razpravlja o delu medobčinskega inšpekcijskega organa oziroma o problematiki, ki se povezuje z zadevami inšpekcijskega nadzorstva v občini.
19.	člen
Načelnika medobčinskega inšpektorata, njegovega namestn'ka in inšpektorje, ki jih po zakonu imenuje skupščina občine, imenujejo vse skupščine občin, ki so sklenile dogovor, po postopku, ki je določen v družbenih dogovorih o kadrovski politiki občin.
Druge delavce inšpektorata sprejema na delo delovna skupnost tega organa v skladu s svojim samoupravnim aktom o medsebojnih razmerjih v združenem delu.
Občinske skupščine, podpisnice tega dogovora, pri katerih združujejo delo z njihovimi upravnimi delavci inšpektorji, ki opravljajo izključno inšpekcijski nadzor, se zavezujejo, da bodo te delavce odstopile medobčinskemu inšpektoratu Ostala prosta delovna mesta v medobčinskem Inšpektoratu se zasedajo na podlagi razpisa.
20.	člen
/Inšpektorji opravljajo nadzorstvo v skladu z zakonom in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, občinskimi odloki ter letnim programom dela in dogovorom, vse v okviru sredstev, ki jih prispevajo podpisnice tega dogovora.
Inšpektor medobčinskega inšpektorata opravlja inšpekcijsko nadzorstvo na območju posamezne občine, kot organ te občine, njej odgovarja za delo in o svojem delu poroča najmanj enkrat letno.
Vsi uradni akti, ki jih izdaja inšpektor v inšpekcijskem postopku, na območju posamezne občine, podpisnice tega dogovora morajo imeti v glavi uradni naziv t;e občine in naziv inšpekcije, ki akt izdaja.
V	»glavo« izdanega akta iz prejšnjega odstavka se najprej vpiše konkretna skupščina občine (npr. Skupščina občine Krško), v naslednji aline.n naziv »Medobčinski inšpektorat Krško« in nato naziv inšpekcije, ki akt izdaja.
21.	člen
Na vsakem izdanem aktu mora biti odtisnjen uradni pečat medobčinskega inšpektorata, ali pečat posamezne inšpekcije, če je s predpisom tako določeno-
Besedilo na uradnem pečatu glasi; Socialistična republiko Slovenija, Skupščina občine Brežice, Krško in Sevnica — medobčinski inšpektorat Krško
22.	člen
V	organ, ki obravnava kršitve delovne dolžnosti inšpektorjev medobčinskega inšpektorata, imenujejo skupščine občin, podpisnice te-’u dogovora predsednika. člane in namestnike po določbah samoupravnega akta delovne skupnosti medobčinskega inšpektorata.
Organ, ki obravnava kršitve delovne dolžnosti inšpektorjev, vodi postopek no določilih ustreznega sn-moupruvnoga akta delovne skupnosti medobčinskega inšpektorata.
Uvedbo postopka lahko predlaga vsaka skupščina občine, podpisnica tega dogovora ki mora biti o Izreku disciplinskega organa obveščena
23 člen
Medobčinski inšpekcipki organ le dolžan:
— dosledno, pravočasno in strokovno uresničevati letni program dela in sproti obveščati izvršne svete
vseh treh občin, zakaj programe dela ne uresničuje in kakšne ukrepe predlaga;
—	racionalno trošiti sredstva za delo;
—	februarja vsakega leta predložiti poročilo skupščinam občin, podpisnicam tega dogovora, o svojem delu in o stanju na področjih, na katerih izvršujejo inšpekcijsko nadzorstvo in o tem kako je bil uresničen program dela za preteklo leto. V izjemnih primerih, ko gre za večjo škodo ali nevarnost, pa poročati takoj po ugotovljenem stanju;
—	na zahtevo skupščine občine, podpisnice tega dogovora, ali njenega organa, poročati o stanju na določenem inšpekcijskem področju oziroma dati podatke, ki jih skupščina občine ali njen organ zahteva;
—	opraviti vse druge naloge, od katerih je odvisno učinkovito, pravočasno in strokovno izvrševanje inšpekcijskega nadzorstva na vsem medobčinskem inšpekcijskem območju.
24.	člen
Značaj dela na področju inšpekcijskega nadzorstva zahteva delo tudi izven rednega delovnega časa (podaljšan delovni čas), ki ga inšpektorji objektivno ne morejo opraviti v rednem delovnem času. Inšpektorji morajo v akcijo, ne glede na delovni čas, kadar je ogroženo življenje ali zdravje ljudi, pojav nalezljivih • bolezni ljudi in kužnih bolezni živine, nesreče pri delu, pojav nedovoljene trgovine in drugih škodljivih pojavov pri katerih je treba ukrepati ob vsakem času.
Da bi se zagotovilo nemoteno delo in inšpekcijski nadzor v podaljšanem delovnem času, se v predlogu finančnih sredstev za naslednje leto predvidijo potrebni zneski.
Podaljšano delo iz prvega odstavka te točke odredi z odločbo načelnik medobčinskega inšpektorata ali njegov namestnik.
25.	člen
Ce zaradi sprememb samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov odobrena sredstva ne bi zadoščala za tekoče leto, se občinske skupščine, podpisnice tega dogovora, zavezujejo prispevati dodatna finančna sredstva po kriterijih za tekoče leto financiranje.
Medobčinski inšpektorat pripravi predlog za odobritev dodatnih finančnih sredstev.^
26.	člen
Občinske skupščine se zavezujejo, da bodo nudile posameznim inšpektorjem medobčinskega inšpektorata. ko bodo le-ti opravljali inšpekcijski nadzor na njihovem območju, če se za to pokaže neodložljiva nujnost za hitro in učinkovito delo ter Ukrepanje, pomoč in dali na razpolago delovni prostor, potreben nujen prevoz ter druge usluge administrativno tehničnega značaja;
Občinske skupščine, podpisnice toga dogovora, se zavezujejo enako pomoč nuditi v primeru, ko same oziroma njihovi organi zahtevajo intervencijo inšpektorja:
27.	člen
Skupščina občine, ki je podpisala ta dogovor se ( obvezuje, da bo:
— v skladu s sprejetimi kriteriji ter merili navedenimi v tem dogovoru in v določenem roku financirala delo medobčinskega Inšpektorata in pravočasno izvrševanje druge obveznosti, ki jih je v ta namen sprejel;
—	dostavlja medobčinskemu inšpektoratu Odloke m sklepe, ki se nanašajo na delo medobčinskih inšpektorjev tei zapisnike sej organov, na katerih se je obravnavala problematika, povezana z inšpekcijskim delom,
—	dajala podatke, ki jih potrebujejo inšpektorji pri svojem delu na njenem območju;
—	nudila inšpektorjem prostore, administrativno tehnične storitve ter drugo pomoč, ki je potrebna za učinkovito delo na njenem območju y skladu s sprejetim programom dela.
28.	člen
S podpisom tega dogovora se medobčinskemu inšpektoratu .
—	dajo na razpolago inšpektorji skupščin občin, ki so podpisnice tega dogovora;
—	prenesejo brezplačno v uporabo vsa tehnična sredstva^ ki so jih imeli inšpekcijski organi skupščin občin, podpisnic tega dogovora.
V	roku enega meseca po sprejemu tega dogovora se sestavi seznam tehničnih in drugih sredstev, ki jih je prevzel v uporabo medobčinski inšpektor in se sklenejo delovna razmerja z delavci, ki jih ta prevzame na delo.
29.	člen
Delavec inšpekcijskega organa skupščine občine, podpisnice tega dogovora ki ga medobčinski inšpekcijski organ ne sprejme na delo. ali noče sprejeti službe v medobčinskem inšpektoratu, ima pravico in dolžnost, ki so določene z zakonom.
3u. člen
Skupščina občine Krško organizira izvrševanje zadev ki se nanašajo na skupne službe inšpektorata.
Medobčinski inšpektorat zadrži prostore, ki jih zasedajo inšpekcijske službe v posamezni občini po stanju 1 oktobra 1975
Posamezna občina organizira izvrševanje administrativne tehničnega dela za medobčinski inšpektorat v skladu z načinom, ki je veljal pri posamezni občini 1 oktobra 1975.
31	člen
Podpisnice se zavezujejo po posebnem programu rešiti dokončno vprašanje prostorov in opreme.
Inšpektorat prevzema opremo, ki te bila na razpolago v posamezni občim te inšpekcijske službe dne 1 oktobra 1975.
32	člen
Medobčinski inšpektorat začne poslovati po tem dogovoru s l aprilom 1976.
S 1. aprilom 1976 začnejo tudi vse obveznosti in pravice podpisnic tega dogovora in dolžnosti in pravice medobčinskega inšpektorata.
33. člen
Ta dogovor se sklene za dobo štirih let.
Odločitev skupščine občine, ki je podpisala ta dogovor. da od njega odstopi pred potekom dogovorjene dobe. se izvrši po preteku enega leta. ko je o tem obvestila vse skupščine občin, ki so sklenile dogovor. Do tesa roka morata skupščina občine ki odstopa od dogovora in medobčinski inšpektorat izpolnjevati vse svoie obveznosti in imata vse pravice iz tega dogovora
V	primeru, da ga po preteku dobe. za katero je družbeni dogovor sklenjen, podpisnice skupščine občin nameravajo podaljšati oziroma obnoviti ali v primeru.
ito katera od podpisnic želi v skladu z 11. ousiavKom tega člena odstopiti od tega družbenega dogovora, prevzame vsaka Od podpisnic svoj sorazmerni del kadra.
34. člen
Ta dogovor začne veljati, ko ga sprejmejo in podpišejo vse v 1. točki navedene skupščine občin.
St. 021-1/76-1
Datum, dne 30. decembra 1975.
Podpisniki dogovora;
Skupščina oočine Brežice Predsednik Skintlev Franc 1. r.
Skupščina občine Krško Predsednik Lorene Silvo 1. r,
Skupščina oocine Sevnica Predsednik Dvojmoč Valentin l. r.
342
Izvršni svel Skupščine oočine Brežice je na podlagi iz. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 1 ti/67) na 59. seji dne li februarja 1976 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta
za Brezino
1
Na javni vpogled se za trideset dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS, razgrne predlog zazidal neg načrta za Brezino, št . proj. 709-U/73, ki ga je izdelal Projektivni biro REGION Brežice v januarju 1976.
i 2
V času razgrnitve lahko k osnutku poda svoje pripombe m predloge vsak občan ali zainteresirana delovna ali druga organizacija.
3
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. na oddelku za gospodarsko-upravne zadeve Skupščine občine Brežice in pisarni krajevne skupnosti v gasilskem domu' Sontlenart.
Javna razgrnitev bo na oddelku za gospodarsko-upravne zadeve vsak dan od 7. do 15. ure. v sredo od 7. do 17 ure ter v pisarni krajevne skupnosti Brežlce-okolica Sentlenart vsako sredo od 16. do 17. ure.
St. 350-2/76-4/5
Brežice, dne 17. februarja 1976.
Predsednik IS
, Skupščine občine Brežice Ivan Zlvlč 1. r.
CELJE
343..
Izvršni svet Skupščine občine Celje je na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS St 16/67 in 27/72) ter 140 člena statuta občine Celje na svoji 65 seji dne 3. marca 1976 sprejel
S K I, E P
o javni razgrnitvi predloga spremembe zazidalnega načrta' »Staro mestno Jedro«
1
Javno se razgrne predlog spremembe zazidalnega našrta »Saro mestno jedro«. Spremembo zazidalnega načrta ponazarja tehnična dokumentacija št. 4/76, ki jo je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje, decembra 1975.
II
Predlog spremembe zazidalnega načrta »Staro mestno jedro« se javno razgrne v prostorih oddelka za gradbene in komunalne zadeve občine Celje in v prostorih krajevne skupnosti Center.
III
Predlog spremembe zazidalnega načrta »Staro mestno jedro« bo javno razgrnjen za čas 30 dni, računano od dneva objave v Uradnem listu SRS. V času javne razgrnitve lahko daio svoje'pripombe na predlagano spremembo delovne in druge organizacije, krajevna skupnost in občani.
St. 350-3/76-2
Celje, dne 10. marca 197b.
Predsednik IS SO Celje Marjan Ašič 1. r.
LJUBLJANA ViČ-RUDNIK 344.
Na podlagi 148. člena statuta občine Ljubljana Vič-Kudnik in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih Uradni list SRS št. 39/74) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na Seji družbenojoolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 3ne 16. marca 1976 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1976
1.	člen
Freaviaeni dohodki proračuna občine za leto 1976 znašajo
Razporejeni dohodki proračuna znašajo Nerazporejeni dohodki — tekoča proračunska rezerva znaša Dovoljena poraba za občino Ljubljana Vič-Rudnik
2.	člen
Občina Ljubljana Vič-Rudnik združuje za izvrševanje pravic in dolžnosti poverjenih mestu v skladu s 4 in 5. členom družbenega dogovora o splošni pohabi v občinah in mestu Ljubljana:
21.73 "/o od davkov iz osebnih dohodkov, prometnih davkov in taks, kar v predvidenem znesku znaša 18.625 000 dinarjev. Sredstva nakazuje Skupščini mesta Ljubljane. Ljubljana. Služba družbenega knjigovodstva ob vsakokratnih praznitvah.
3 člen
V rezervni sklad se vlaga 1 "'n od vseh - tekočih dohodkov razen dohodkov iz 2. člena, ki jih obračunava mesto.
Sredstva se obračunavajo in izločajo v sredstva za rezerve vsak mesec in sicer v desetih dneh po preteku meseca za pretekli mesec, dokončno pa po zaključnem računu za preteklo leto.
4.	člen
Sredstva proračuna se delijo med tetom praviloma enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih dohodkov, če ni v aktu občinske skupščine drugače določeno.
Sredstva za redno dejavnost po prejšnjem odstavku se nakazujejo mesečno za nazaj, za posebne namene pa skladno s potrebami v okviru odobrenih zneskov.
5.	člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine.
Izvršni svet skupščine občine skrbi, da se med letom dohodki delijo skladno z njihovim pritekanjem.
6.	člen
Ce dohodki proračuna ne pritekajo tako, kot je predvideno v proračunu, lahko Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, da bi ohranil proračunsko ravnovesje, začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, vendar največ za 10 “Ai ali pa začasno zadrži uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene.
O takem ukrepu mora izvršni svet obvestiti Skupščino občine Ljubljana Vič-Rudnik in ji predlagati ustrezno spremembo proračuna.
7.	člen
Ce se med izvrševanjem proračuna ugotovi, da za posamezne namene razporejena sredstva ne bodo porabljena ali ne bodo porabljena v celoti, lahko izvršni svet občine prenese neporabljena sredstva v proračunsko rezervo.
8.	člen
Tekoča proračunska rezerva, kot nerazporejen del dohodkov proračuna, je namenjena za splošne družbene potrebe, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo mogoče predvideti zadostnih sredstev.
O uporabi tekoče proračunske rezerve odloča Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik.
9.	člen
Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik pooblašča izvršni svet, da odloča o uporabi do 50 °/o sredstev za izdatke, nastale kot posledica izrednih okoliščin, za katere sredstva niso zagotovljena v proračunu kot so zlasti: poplave, suša, požar, potres in druge naravne nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemije, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci ter izredne akcije teritorialne obrambe.
10.	člen
Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb v I. trimesečju 1976 (Uradni list SRS, št. 29/75) dana posameznim uporabnikom oztro-
dln
87.535.000
86.845.000
690.000
68.910.000
ma porabljena za posamezne namene, se poračunajo v smislu določb tega odloka v okviru odobrenih sredstev v posebnem delu proračuna.
11.	Sen
Pregled dohodkov in razpored dohodkov proračuna občine za leto 1976 sta določena v bilanci proračuna občine za leto 1976, ki je sestavni del tega proračuna
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa sc od 1. januarja 1976. St. 400-3/76
Ljubljana, dne 16. marca 1976.
,	Predsednik
Skupščine' občine Ljubljana Vič-Rudnik
Vili Belič 1. r.
Pregled dohodkov in razpored dohodkov proračuna
dohodka	Dohodki		Skupaj
1	Davki iz osebnega dohodka	48,110.006
2	Prometni davki, davek od	
3	premoženja ter na dohodke od premoženja Takse	34,570.000 2,175.000
5	Denarne kazni	840.000
6	Drugi dohodki	1,840.000
87,535,000
Skupaj
St.		
glav.	Razpored dohodkov	Skupdj
namena		
01	Dejavnost organov družbenopolitičnih	
	skupnosti	23,637.900
03	Dejavnost družbenopolitičnih	
	organizacij in društev	4,434.600
04	Negospodarske investicije	15,440.600
08	Socialno skrbstvo	4,594.500
10 -	Komunalna dejavnost	12,048.400
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	5,150.000
12	Prispevek proračuna drugih	
	družbenopolitičnih skupnosti	18,625.000
16	Intervencije v gospodarstvu	918.000
17	Tekoča proračunska rezerva	
	in obveznosti iz prejšnjih let	1,996.000
18	Krediti, vezana in izločena sredstva	690.000
87,535.060		
345.
Na podlagi 148, člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12-295/74) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dčla in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 16. marca 1976 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik
1.	člen
2.	člen odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 9/70) se spremeni tako, da še glasi:
Urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča za vsa območja v občini, ki1 2 se urejajo z zazidalnimi načrti opravlja organizacija združenega dela, ki opravlja komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena v občini Ljubljana Vič-Rudnik (Zavod za urejanje stavbnih zemljišč Vič).
Urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč v naseljih zunaj Ljubljane, za katere se ne izdeluje zazidalni načrt, poverja občinska skupščina območnim krajevnim skupnostim.
2.	člen
V 6. členu se drugi odstavek spremeni tako da se
glasi:
Krajevna skupnost lahko poveri opravljanje administrativnih. finančnih in tehničnih poslov organizacij združenega dela iz prvega člena tega odloka.
3.	člen
V besedilu odloka se besede »pristojni svet«, »s.vet za komunalne in stanovanjske zadeve« in »svet za komunalne zadeve« nadomeste z besedami »izvršni svet občinske skupščine«.
4.	člen
Zavod za urejanje stavbnih zemljišč Vič prevzame od posameznih krajevnih skupnosti obveznost urćjanja posameznih zazidalnih otokov potem, ko krajevna skupnost izpolni že prevzete obveznosti.
5.	člen
Krajevne skupnosti in Zavod za urejanje stavbnih zemljišč Vič morajo usklajevati izvajanje komunalnega opremljanja v posameznih naseljih.
6.	člen
' Tu odlok zgčnc veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 464-52/76
Ljubljana, dno 16. marca 1976.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vtč-Rudnik
Vili Belič 1. r.
346.
Na podlagi prvega odstavka 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/ 67) in 148. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 16. marca 1976 sprejela
ODLOK
o sprejemu podrobnega urbanističnega reda za območje naselja Ig
1. člen
S tem odlokom se sprejme podrobni urbanistični red za območje naselja Ig, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod št. 1836 v oktobru 1974.
'	2. člen
Podrobni urbanistični red obsega analizo urban-skih funkcij, osnove za ureditev in izrabo območja, načrt namenske uporabe površin z "lokacijo družbeno pomembnejših objektov ter s prikazom zavarovanih območij m kulturnih spomenikov, idejne programske rešitve cest in komunalnih napeljav ter vodnogospodarskih ureditev.
3.	člen
Podrobni urbanistični red je stalno na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in skupnostim, pri oddelku za gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, službi za urbanizem pri Skupščini mesta Ljubljane Ljubljanskemu urbanističnemu zavodu in Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane.
4.	člen
Manjše odmike od sprejetega urbanističnega reda, ki je sprejet s tem odlokom, dovoljuje Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik.
5.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-11/73
Ljubljana, dne 16. marca 1976.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
347.
Na podlagi prvega odstavka 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/ 67) in 148. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. marca 1976 sprejela
ODLOK
o sprejemu podrobnega urbanističnega reda za naselja Jezero, Podpeč, Prevalje pod Krimom, Preserje In Kamnik pod Krimom
1.	člen
S tem odlokom se sprejme podrobni urbanistični red za naselja Jezero, Podpeč, Prevalje pod Krimom, Preserje in Kamnik pod Krimom, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod št. 1904, 1970 v septembru 1974.
2.	člen
Podrobni urbanistični red obsega analizo urban-skih funkcij, osnove za ureditev in izrabo območja, načrt namenske uporabe površin z lokacijo družbeno pomembnejših objektov ter s prikazom zavarovanih območij in kulturnih spomenikov, idejne programske rešitve cest in komunalnih napeljav ter vodnogospodarskih ureditev.
3.	člen
Podrobni urbanistični red je stalno na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in skupnostim, pri oddelku za gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, službi za urbanizem pri Skupščini mesta Ljubljane, Ljubljanskemu urbanističnemu zavodu in Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane.
4.	člen
Manjše odmike od sprejetega podrobnega urbanističnega reda, ki je sprejet s tem odlokom, dovoljuje Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik.
5.	člen
Nadzorstvo naa izvajanjem tega odloka opravlja urbanističma inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v "Uradnem listu SRS.
St. 350-1/73
Ljubljana, dne 16. marca 1976.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
V1H BeHČ 1. r.
Vili Belič 1. r.
Šentjur pri celju
348.
Na podlagi 8. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/ /2) in 26. člena zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8/74) ter 3. in 4. člena občinskega odloka o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 8/73) je sprejela skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti na zasedanju dne 3. marca 1976
PRAVILNIK
o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šentjur pri Celju
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta pravilnik določa vire sredstev za gradnjo najemnih stanovanj za potrebe družin in občanov z nižjimi dohodki, mladih družin, upokojenih občanov in upravičencev do stalne družbene pomoči, ureja način in pogoje za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč, določa krog upravičencev za stanovanja grajena s sredstvi družbene pomoči, postopek za pridobivanje stanovanj, pristojnost komisije za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in drugih samoupravnih organov stanovanjske skupnosti občine Šentjur pri Celju.
VIRI FINANCIRANJA
2.	člen
Viri financiranja za gradnjo najemnih stanovanj za potrebe družin in občanov z nižjimi dohodki, mladih družin, upokojenih občanov in upravičencev do družbene pomoči so:
— Obvezni prispevek za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu na osnovi samoupravnega sporazuma in odloka Skupščine občine Šentjur.
— Anuitete od posojil odobrenih iz prispevka zbranega na podlagi zakona za graditev stanovanj za udeležence NOV.
— Neporabljena sredstva na posebnem računu sredstev za subvencioniranje stanarine.
— Namenska sredstva družbenopolitičnih skupnosti;
— Sredstva, ki jih za gradnjo najemnih stanovanj prostovoljno vložijo organizacije združenega dela, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter občani.
— Posojila, vračila in odplačila.
— Drugi dohodki in ‘krediti, ki jih pridobi sklad.
Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti določi na podlagi potrjenega finančnega načrta višino sredstev, namenjenih za gradnjo družbeno najemnih stanovanj.
UPRAVIČENCI ZA DODELITEV STANOVANJA ZGRAJENEGA S SREDSTVI ZA DRUŽBENO POMOČ V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE ŠENTJUR PRI CEETU
3.	člen
Upravičenci za dodelitev stanovanja, zgrajenega s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu so:
—	družine in občani z nižjimi dohodki;
—	mlade družine;
—	upokojeni občani;
—	upravičenci do stalne družbene pomoči.
4.	člen
Družine in občani z nižjimi dohodki lahko zaprosijo za stanovanjc, zgrajeno s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje ali lastnik primernega vseljivega Sitanovanja;
—	da skupni dohodek prosilca in članov njihovega gospodinjstva ne presega na člana gospodinjstva mesečno 50 "A povprečnega OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu;
—	da imajo družine ali občani stalno bivališče na območju občine Šentjur vsaj 3 leta od datuma razpisa za nazaj;
—	da prosilec ali za delo sposoben član ožje družine ni neupravičeno nezaposlen;
—	da prosilec pri svojih bližnjih sorodnikih (zakonec, starši, otroci), ki so lastniki več stanovanjske hiše, več stanovanj ali stanovanj, ki presegajo stanovanjske normative na območju občine Šentjur, ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja;
—	da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja.
5.	člen
Mlade družine lahko zaprosijo za stanovanje, zgrajeno s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da riobeden od zakoncev ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje;
—	da nobeden od zakoncev ni lastnik primernega vseljivega stanovanja;
—	da mlada družina doslej še ni imela ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja;
—	da ima eden od zakoncev stalno bivališče na območju občine Šentjur pri Celju vsaj 3 leta od datuma razpisa za nazaj;
—	da namensko varčujejo pri poslovni banki za nakup stanovanja ali graditev stanovanjske hiše;
—	če vsaj ena organizacija pri kateri sta zakonca zaposlena jamči, da bo skupaj s prosilcem rešila njegov stanovanjski problem v 5 letih od dneva pravnomočnosti odločbe o dodelitvi stanovanja.
Prednost pri dodelitvi stanovanja imajo mlade družine z nižjimi osebnimi dohodki, večjim številom otrok, ter mlade družine, katerih starši niso lastniki večstanovanjske hiše, več stanovanj ali stanovanj, ki presegajo stanovanjske normative na območju občine Šentjur pri Celju.	4
6.	člen
Za mlado družino v smislu določil tega pravilnika se štejeta zakonca:
—	če od sklenitve zakonske zveze pa do vložitve prošnje za stanovanje ni preteklo 5 let;
—	če skupna delovna doba zakoncev od dneva sklenitve zakonske zveze ne presega 5 let;
—	če nobeden od zakoncev ni starejši od 30 let.
7.	- člen
Upokojeni občani lahko zaprosijo za stanovanje zgrajeno s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje;
—	da prosilec za stanovanje ni lastnik primernega vseljivega stanovanja ali več stanovanj;
—	da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja;
—	da ima prosilec stalno bivališče na območju občine Šentjur pri Celju vsaj 3 leta dd datuma razpisa za nazaj;
—	da del sredstev prispeva republiška skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
.— da nimajo otroci ali zakonci večjo stanovanjsko hišo, v kateri bi lahko prosilec rešil svoj stanovanjski problem.
Prednost pri dodelitvi stanovanj imajo občani, ki so bili dlje časa zaposleni na območju občine Šentjur pri Celju in ki imajo dlje časa stalno prebivališče na območju občine, borci NOV in vojaški invalidi.
POSTOPEK ZA PRIDOBITEV STANOVANJA
8.	člen
Upravičenci do stalne družbene pomoči lahko zaprosijo za stanovanje če izpolnjujejo tele pogoje:
—	da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja;
—	da ima stalno prebivališče na območju občine Šentjur pri Celju vsaj 3 leta;
—	da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice ali lastnik primernega stanovanja;
9.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Šentjur pri Celju obvesti interesente za pridobitev stanovanja z oglasom v javnih občilih in organizacijah združenega dela in drugih organizacijah. Besedilo javnega natečaja objavi komisija samoupravne enote za družbeno pomoč.
Natečaj mora seznaniti interesente za pridobitev stanovanj zlasti o naslednjem:
—	kdo se šteje za upravičenca za pridobitev stanovanja;
—	o osnovnih podatkih, ki jih mora posamezni prosilec navesti v vlogi;
—	o roku za zlpranjc vlog;
—	o obveznih potrdilih in listinah, ki jih morajo Prosilci priložiti vlogi.
10.	člen
Prosilec, ki želi pridobiti stanovanjsko pravico za družbeno najemno stanovanje, vloži utemeljeno prošao, opremljeno z ustreznimi potrdili in upoštevajoč svoj status na samoupravno stanovanjsko skupnost občine Šentjur pri Celju, in sicer:
—	zaposleni prosilci preko organizacije združene-Ra dela ali drugih organizacij, kjer so zaposleni;
—	upokojeni občani preko občinskega združenja društev upokojencev;
—	delavci zaposleni pri zasebnih delodajalcih breko občinske organizacije sindikata;
— Upravičenci do stalne družbene pomoči preko Pristojnega organa občine Šentjur pri Celju.
Organizacija združenega dela. društvo upokojen-?ev’ krajevna skupnost in pristojni organ občine Sent-•Pr pri Celju, so dolžni ob potrjevanju dokumentov,
rnorajo biti priloženi k vlogi ugotoviti upraviče-
nost vsakega prosilca za pridobitev stanovanja, zgrajenega s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in sicer na podlagi določil tega pravilnika.
Organizacije združenega dela, društvo upokojencev, krajevna skupnost in* pristojni orgar^ občine so dolžni v roku 30 dni od dneva sprejema vloge odstopiti vse vloge skupaj z uradnim mnenjem samoupravni stanovanjski skupnosti občine Šentjur.
11.	člen
Komisija za družbeno pomoč prouči vloge posameznih prosilcev, in mnenja, ki so priložena vlogam.
Komisija pri svojem delu tesno sodeluje z občinsko skupščino, organizacijami združenega dela v občini, družbenopolitičnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi, pristojnim organom za socialno delo in občinsko sindikalno organizacijo.
Komisija lahko na podlagi ogleda ali kako drugače oceni stanovanjske in druge razmere prosilcev.
12.	člen
Komisija sestavi po proučitvi vseh vlog in ustreznih dokazil predlog prednostne liste za pridobitev stanovanjske pravice in jo posreduje v obravnavo izvršnemu odboru samoupravne stanovanjske skupnosti.
13.	člen
in a sejo izvršnega odbora samoupravne stanovanjske skupnosti, kjer se obravnava prednostna lista, so vabljeni vsi člani komisije za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu ter predsedniki ostalih komisij samoupravne stanovanjske skupnosti.
I	,
14.	čl er.
Izvršni odbor seznani skupščino samoupravne Stanovanjske, skupnosti tudi z listp prosilcev, katerih prošnje je zavrnil kot neutemeljene.
15.	člen
Ko Izvršni odbor potrdi predlog prednostne liste za pridobitev najemnega stanovanja, se lista javno objavi.
16.	člen
Prosilci imajo pravico v 15 dneh od dneva objave predloga prednostne liste prosilcev, dati na prednostno listo pripombe in predolge. Komisija za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu prouči pismene predloge in pripombe prosilcev in kolikor smatra, da je takšna pripomba utemeljena, lahko predlog prednostne liste dopolni ali spremeni.
Tako dopolnjeni predlog prednostne liste dostavi komisija v dokončen sprejem' izvršnemu odboru samo-unravne stanovanjske skupnosti.
17.	‘člen
Dodelitvene odločbe za stanovanja izdaja na podlagi enotne prednostne liste samoupravna stanovanjska skupnost občine Šentjur pri Celju.
O izročitvi stanovanja upravičencu se sestavi zapisnik in sklene stanovanjska pogodba.
Zapisnik se sestavi tudi ob izpraznitvi stanovanja.
MERILA ZA DODELJEVANJE STANOVANJA
18.	člen
Občani in družine z nižjimi dohodki lahko glede na število članov gospodinjstva pridobijo pri skladu stanovanje po naslednjem normativu:
—	za eno osebo do	28 m8
—	za dve osebe do	42 m8
—	za tri osebe do	57 m8
—	za štiri osebe do	66 m8
in za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva še dodatno do 10 m8.
Za člape gospodinjstva se v smislu določil tega pravilnika štejejo: imetnik stanovanjske pravice in člani njegovega družinskega gospodinjstva, ki skupaj z njim stalno stanujejo to so: zakonec, otroci, starši obeh zakoncev ter osebe, ki jih imetnik stanovanjske pravice vzdržuje na podlagi zakona in stanujejo z njim.
Za člane gospodinjstva šteje tudi oseba; ki trajno živi v izvenzakonski skupnosti z imetnikom stanovanjske pravice, kot tudi oseba, ki z njim živi v tesni ekonomski skupnosti nepretrgano več let.
Pritojna socialna ali matična služba preverja podatke o članih družinskega gospodinjstva, ki trajno živijo v izvenzakonski skupnosti ali v tesni ekonomski skupnosti z imetnikom stanovanjske pravice.
19.	člen
Glede na enega ali več članov gospodinjstva lahko upokojeni občani, mlade družine in upravičenci do stalne družbene pomoči pridobijo stanovanja po normativu, ki ga določa odlok SOB Šentjur o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 8/73) in sicer:
—	garsonjero do	28 m8
—	enosobno stanovanje	38 m2
Če sklad ne more zagotoviti stanovanja po normativih 18 in 19 člena tega pravilnika, lahko od teh normativov odstopi. O tem obvesti samoupravno stanovanjsko skupnost občine Šentjur pri Celju.
SMERNICE ZA SESTAVO PREDNOSTNE LISTE 0	20. člen
Prednostna lista za pridobitev stanovanjske pravice je enotna. Sestavljena je na podlagi prednostnega reda za pridobitev stanovanjske pravice po posameznih kategorijah upravičencev, to je družin in občanov z nižjimi osebnimi dohodki, upokojenih občanov, mladih družin in upravičencev do stalne družbene pomoči.
21.	člen
Komisija upošteva pri proučitvi vloge posameznega prosilca in vključitvi vloge na prednostno listo zlasti:
—	oceno stanovanjskih in drugih razmer v katerih živi prosilec;
—	višina dohodkov prosilca in članov njegovega družinskega gospodinjstva:
—	podatki o času bivanja na območju občine Šentjur pri Celju;
—	podatke o neprekinjeni zaposlitvi na območju občine Šentjur pri Celju;
—	druga dokumentirana mnenja organizacij združenega dela. krajevnih skupnosti, pristojnega organa
občine Šentjur pri Celju, sindikalne organizacije ali kakšne druge strokovne organizacije s področja zdravstva ali socialnega varstva;
— družbenopolitično aktivnost prosilca.
SIS3TEM TOČKOVANJA
22.	člen
1. Upravičenec nima stanovanja:
a)	upravičencu, ki nima stanovanja (stanuje v neustreznem provizoriju, neurejeni baraki ah zgradbi)
pripada 100 točk
b)	upravičencu, ki je sostanovalec ali podnajemnik, pripada glede na neto stanovanjske površine, ki ki odpade na 1 enega stanovalca v stanovalskem ali podnajemnem razmerju:
	tvčk
— do 4 m8	90
— nad 4 do 6 m2	30
— nad 6 do 8 m8	70
— nad 8 do 10 m8	60
— nad 10 do 12 rn8	50
c) upravičencu, ki je sam	ali s člani družine ozi-
roma gospodinjstva član gospodinjske skupnoti (samci in družine, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s sorodniki, ki so nosilci stanovanjske pravice):
točk
—	do 4 m8	80
—	nad	4	do 6 m2	70
—	nad	6	do 8 m2	60
—	nad	8	do 10 m2	50
—	nad	10 do 12 m2	40
2. Upravičenec ima po površini neustrezno stanovanje:
Upravičencu, ki imajo po površini neustrezno stanovanje, pripada glede na površino stanovanja na družinskega člana naslednje število točk:
	tbčk
— do 4 mt	40
— nad 4 do 6 m2	32
— nad 6 So 8 m2	24
— nad 8 do 10 m2	16
— nad 10 do 12 m2	8
3.	Upravičenec ima glede gradbeno sanitarnih pobojev neustrezno stanovanje:
Upravičencu, ki ima stanovanje, ki ne ustreza . glede gradbeno sanitarnih pogojev pripada naslednje število točk:
a)	ni vodovoda v zgradbi 10 točk;
b)	stanovanje nima prostora za kuhinjo 5 točk;
c)	stanovanje nima sanitarij ali ni možna souporaba sanitarij 10 točk;	,
č) mladoletniki različnih spolov ali mladoletniki ali starši morajo koristiti isti spalni prostor s starši oziroma z drugimi člani družine 10 točk.
4.	Družinsko stanje
Upravičenju pripada glede na število članov družine naslednje število točk:
	toCk
a) samec	5
b) dva člana družine	15
c) trije člani družine	25
č) štirje člani družine	35
in na vsakega nadaljnjega člana	družine se d
se 10 točk.
Posebno težke okoliščine:
Pod posebno težke okoliščine upravičenca se smatrajo bolezni v družini in drugo, zato pripada:
točk
—	bolezen, ki je težje ozdravljiva — en družinski član 15, več družinskih članov	25
—	prosilec ali član družine boluje za bolez-
nijo, na katero posredno vpliva neprimerno stanovanje	.	15
—	upravičenec je delovni invalid	15
—	upravičenec je vojaški vojni invalid ali
mirovni vojaški invalid	15
—	nezaposlen (nesposoben za zaposlitev iz objektivnih razlogov — invalidnost) itd.	15
—	upravičenec je udeleženec NOV	20
6.	privarčevana vsota (samo za prosilce iz vrst
mlgdih družin)	/	0—50
7.	Družbenopolitična aktivnost	0—50
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
23.	člen
Najemna stanovanja zgrajena s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, se smejo tudi po izpraznitvi dodeliti v uporabo samo družinam in občanom z nižjimi osebnimi dohodki, upokojenim občanom in sicer na podlagi določil tega pravilnika.
24.	člen
Stanovanje dodeljeno na podlagi določil tega pravilnika, sme uporabljati le nosilec stanovanjske pravice, skupaj s člani gospodinjstva in ga ne sme za* menjavati oziroma kako drugače razpolagati z njim brez prejšnjega soglasja komisije za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu samoupravne stanova) ske skupnosti občine Šentjur.
25.	člen
Osebni dohodek prosilca in njegovega gospodinjstva se pri natečaju za pridobitev stanovanjske pravice stanovanj zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ugotavlja za preteklo leto.
26.	člen
Za primemo stanovanje se po tem pravilniku šteje skupina prostorov, namenjenih za stanovanje, ki so praviloma gradbena celota in imajo fposeben glavni vhod.
Ce je primernost stanovanja dvomljiva, sklepa o tem za stanovanjske zadeve pristojni upravni' organ občine.
27.	člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po obja-vi v Uradnem listu SRS, uporablja pa 'se z dnem, ko ga potrdi Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šentjur pri Celju.
Šentjur, dne 3. marca 1976.
Predsednik skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti Šentjur pri Celju
Tone Jančič 1. r.
ŽALEC
349.
Izvršni svet SKupščine občine Žalec je na podlagi 143. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) ter 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) na svoji seji dne 4. marca 1976 sprejel
SKLEP
u razgrnitvi spremembe zazidalnega načrta stanovanjske soseske Breg pri Polzeli na javni vpogled
I
Na javni vpogled za trideset dni od dneva objave tega sklepa se razgrne osnutek spremembe zazidalnega načrta stanovanjske soseske Breg pri Polzeli.
II
V Času razgrnitve lahko k osnutku spremembe zazidalnega načrta stanovanjske soseske Breg pri Polzeli poda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana delovna ali druga organizacija.
III
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS, na občinski razglasni deski in na razglasnih deskah krajevne skupnosti Polzela.
St. 350-2/70-6
Žalec, dne 4. marca 1976.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec
Jože Jan 1., r.
V zakonu o določitvi zavarovanega območja za reko Sočo s pritoki, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 7-293/76, je bila v primerjavi z izvirnikom ugotovljen# napaka; zato na podlagi petega odstavka 249. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije--dajem
POPRAVEK
zakona o določitvi zavarovanega območja za reKo Sočo s pritoki
V drugi vrsti 6. člena se med številkama '>64« in »67« beseda »in<<" nadomesti s pravilno besedo »do«.
St. 324-8/76 •
Ljubljana, dne 19.
marca 1976.
Generalni sekretar
Q.Vi i	riti	rx\-oti i ? rx
Jože Pacek 1. r.
*

V primerjavi z izvirnikom se je ugotovilo, da je v odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 5-225/76 napaka, pa se zato daje
POPRAVEK
odloka o občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
7.	člen se pravilno glasi:
»Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. aprila 1976.«
Slov. Konjice, 16. marca 1976.
Iz pisarne sekretariata občinske skupščine
Pri primerjavi z izvirnikom se je ugotovilo, da je v besedilu odloka Skupščine občine Šmarje pri Jelšah o spremembah in dopolnitah odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 6-287/76) napaka, zato se daje
POPRAVEK
odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov •
1.	v 6. členu mora v zadnji vrsti 3. točke namesto stopnje »30 %>« pravilno biti stopnja »25°/o«
2.	v 8. členu mora v zadnji vrsti za besedama »po stopnji« biti pomotoma izpuščena stopnja »25 “/o«
3.	v 9. členu mora namesto, besedila »se stopnja lO0/#« biti pravilno besedilo »se stopnja 15 °/o«.
i Pri primerjavi z izvirnikom se je ugotovilo, da je v besedilu odloka Skupščine občine Šmarje pri Jelšah o spremembah in dopolnitah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 6-288/76) napaka, zato se daje
POPRAVEK
odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
V 2. členu mora v zadnji vrsti nove tarifne številke la za besedama »po stopnji« biti pomotoma izpuščena stopnja »4 %>«.
Sekretar
Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Mirko Završnik 1. r.
VSEBINA
Stran
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ORGANIZACIJE
u<25. Odredba o trajanju šolanja za poklic varilski tehnik 407
326.	Odredba o trajanju šolanja za poklic izdelovalec
usnjene galanterije	407
327.	Pregled stopenj prispevkov iz osebnega dohodka ter
stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu l!)7G po zaključku začasnega financiranja kot to določa 27. člen družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu	1976	407
328.	Navodilo o evidencah, ki jih vodijo organi gozdarske
inšpekcije v SR Sloveniji	410
329.	Odredba o pre'nolianju poslovanja Občinskega jav-
nega tožilstva v Celju za območje, za katero je ustanovljeno Občinsko Javno tožilstvo v Velenju In o začetku poslovanja Občinskega javnega tožilstva v Vclenjiv	412
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
330.	Sklep o stopnjah prispevka zavarovancev, prispevka za nesrečo pri delu In poklicne bolezni in prispevka za zavarovalno dobo, k| sc šteje s povečanjem, ki veljajo v letu 1076	412
331	Sklep o posebnem prispevku Iz dohodka za leto 1976 412
332	Sklep o določitvi prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z,a posebne primere zavarovanja,
ki veljajo v letu 1976	413
333. Sklep o določitvi stopenj prispevkov za solidarnostno udeležbo v financiranju starostnega zavarovanja kmetov	414
REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
334	Sklep o potrditvi zaključnega računa RegionaTne
zdravstvene skupnosti Maribor za leto 1975	414
335	Sklep o potrditvi zaključnega računa Regionalne
zdravstvene skupnosti Nova Gorica za leto 1975	414
336. Sklep o stopnji prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje v Regionalni zdravstveni skupnosti Nova Gorica za leto 1976	415
337	Sklep o osnbvah za obračunavanje prispevka za zdrav-
stveno varstvo in zavarovanje in o osnovah za denarna nadomestila oseb, ki opravljajo gospodarsko •ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom, z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve v Regionalni zdravstveni skupnosti Nova Gorica v letu 1976	415
338	Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo
in zavarovanje za določene kategorije oseb in občanov. ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva in zavarovanja v Regionalni zdravstveni skupnosti Nova Gorica za icto 1976	416
339	Sklep o višini in stopnji prispevkov za zdravstveno
varstvo kmetov v Regionalni zdravstveni skupnosti Nova Gorica od i januarja 1976 dalje	419
340	Sklep o znesku pogrebnine in znesku posmrtnine
na območju Regionalne zdravstvene skupnosti Nova Gorica	419
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
341.	Dogovor o ustanovitvi medobčinskega inšpektorata občin Brežice, Krško In Sevnica za območje Posavja 419
342.	Sklep o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta
na Brezino (Brežice)	422
343.	Sklep o javni razgrnitvi predloga spremembe zazi*
dal n ega načrta »Staro	mestno	jedro«	(Celje)	422
344.	Odlok o proračunu občine Ljubljana VIČ-Rudnik za
leto 1976	423
345.	Odlok o spremembi odloka o urejanju in oddajanju
stavbnega zemljišča na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik	424
346.	Odlok ,o sprejemu podrobnega urbanističnega reda
za območje naselja Ig	(Ljubljana	Vič-Rudnik)	425
347.	Odlok o sprejemu podrobnega urbanističnega reda
za naselja Jezero. Podpeč, Prevalje pod Krimom, Preserje In Kaannik pod Krimom (Ljubljana Vlč-Rudnik)	425
348.	Pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje na-
jemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu samoupravne stanovanjske skupnosti	občine	Šentjur pri	Celju	426
319. Sklep o razgrnitvi spremembe zazidalnega načrta stanovanjske soseske Breg pri Polzeli na javni vpogled (Žalec)	429
—	Popravek zakona o določitvi zavarovanega območja
za reko Sočo s pritoki	429
—	Popravek odloka o občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za	storitve	(Slov Konjice)	430
—	Popravek odloka o snremembah In dopolnitvah odloka'
o davkih občanov (Šmarje nrl Jelšah)	430
—	Popravek odloka o spremembah In dopolnitvah odloka
o posebnem občinskem davkiv od. prometa proizvodov in od plačil za storitve (Šmarje pri Jelšah)	430
Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS - Direktor In odgovorni urednik Milan Btber - Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani - Naročnina za leto 1976 240 din Inozemstvo 350 din Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu /sake Številke - Uredništvo In mrava. Ljubljana Veselova II ooštm o red a I 379/VTl - Telefon direktni uredništvo, uprave n knji ao vodstvo 20 toi o roda la orekllc1 In naročnine 23 579 - fclrr račun 50100-603-49323 - Oproščeno prometnega davka r>e mnenltt Sekretariata ra informacij* v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije. Št 421-1/72