48. številka V Trstu, v soboto 10. junija 1893. Tečaj XV „EDINOST*4 lihtjt dvakrat na teden, ▼■»ko srede U totooto ob 8. ari zjutraj. „Edinost" stane: H vse leto gl. 6. — ; izven Avst. 9.— gi. ta pola leta „ 3.—; , „ 4.50 , M 6etrt leta , 1.50; „ . 2.25 „ Z „Novičarjem" vred: za v«e 1« to gld. 7.— „ pol leta „ 3.50 „ četrt „ . 1.75 Posamične Ato v i 1 k «e dobivajo ▼ pro-dajalnioah tobaka v Trite po fc nov.. w išorloi in t Ajdovščini do 41 nov. — „NoviJar" pa po 9 nov. EDINOST OglMl in OiaaBlla m rajone po 8 io? vrance ▼ petita ; ma BtalOT* i debeli«! irkami te plačuje prostor, kolikor bi ga obseglo narednik vrstie. Poslana, Jarš« zahvala, ocmrtnlo« 114. ie račune po pogodbi. Vsi dopisi se poiiljajo nredniitvu Piasaa Caaerma it. 2. Vsako pismo nora biti frankovano ker nefraakovaaa se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vraftajo. Naročnino, reklamaoije in inserate prejema upravniltvo P iaesa Caseraa it. t Odprte reklamacije o proste poitnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V »dlno.t ). noti Okoličani, volilci! Jutpi dne 11. t. m. stopite na volišče, da si izberete one može, ki naj Vas zastopajo bodoča tri mestnem in deželnem zboru Tržaškem. » Volitev je najvažnejši čin v političnem življenju vsakega državljana. Pričakuj©mo torej, da pridete vsi do zadnjega na volišče, kajti kdor glasuje za nasprotnika, ali v svoji zanikernosti sploh ne glasuje — ta izdaje svoj lastni narod; vsakemu pa bode odpuščeno, le izdajalcu nikdar ! Možje, katere Vam tu priporočamo, so Vaše krvi, ki z Vami čutijo, ter so pripravljeni vse žrtvovati, da Vam pribore Vaše pravice ter Vas obvarujejo propasti, katero Vam pripravlja nasprotna stranka. Ti so: Za I. okraj (Škedenj, sv. Marija Magdalena zgornja in dolnja), gospod Dra Andrej Sanzin, adjunkt pri c. kr. sodniji v Trstu. Za II. okraj (Rocol, Kadin, Lonjer), gospod lifan Crismancich pok. Ivana, posestnik. _»• Za IY. okraj (Rojan, Barkovlje, Greta), gospod Fran Dollenz. vknjižena tvrdka. .Za YI. okraj (Prosek, Kontovelj, sv. Križ), gospod Ivan Goriup pok. Ivana, posestnik. Kandidata za III. in V. okraj sta se proglasila s posebnimi plakati. "V Trstu, meseca junija 1893. Politično društvo „Edinost". PODLISTEK. Avgusta. Izvirna novola. Spisal Ivo Trošt. II. (Dalje.) Neko popoldne potem je ležal Milan vznak na vrtu pod hruško in zrl skozi veje r jasno nebo. Mislil ni menda isti hip prav nič. Opazoval je daljni oblaček, da li so pomika proti severu ali jugu. Pozneje opusti še to, knjigo položi pod glavo, kakor Ioni dijak, ko se mu ne ljubi učiti, roko potisne pred oči. Obhajali so ga ravno tisti srečni trenotki, katere spoznamo šele tedaj, ko jih ni več, tisti trenotki, ko hoče človek prav brezskrbno in zložno zaspati. Usoda človeška, kako si kruta I Kakor zmagovalen gladijator svoji žrtvi sloniš nam ti na tilniku. Vsak hip, ko hočemo piti iz polne čaše življenja, zganeš z nogo in pritisneš premaganca zopet k tlom. Nikomu no daš uživati življenja nekaljeno srečo, — Misli si, da živiš brez sitnih skrbij, jutri te gotovo obsujejo kot roj čebel v poletni vročini; misli si, kako ai zadovoljen, ne bode izteklo dosti vode, ko se oglasi v tvoji notranjosti prokleti črv, ki ni nikoli sit; misli si, da si srečen, zaman ! trikrat ne zajde solnce potem, čutil bodeš, če že ne nove nesreče, vsaj spomin, da ni bilo res, kar si prej trdil. Nihil perfeeti sub sole! France sbudi brata iz lahkega Bna, poda mu ravnokar došlo pismo. Milan si mane oči, pretrga ovitek, dvakrat, trikrat na dolgo zazdeha, in jame brati : Velecenjeni gospod 1 Dolgo sem odlašala Vam pisati. Te dni sem slučajno našla Vaš cenjeni naslov, za to ne morem delj skrivati neke stvari, ki se tiče samo Vas, veleštovani gospod. Prosim, oprostite ! Znano Vam je, da biva Avgusta že blizu jedno leto vsled svoje trme pri tujih ljudeh. Tega ji ni bilo treba. Pri meni je imela vsega dovolj, in vender je tožila, da ji vsega nedostaje. Seveda takim, razvajenim gospodičnam ni vse in povsod prav. — Vi dobro veste, da je Avgusta zolo nadarjena; te darove pa skuša tudi do cela uporabljati, uživati, naj naša ženska prostost to dozvoljuje ali ne. Ko sto bili še naš prijatelj in ste zahajali pod našo streho, tudi Še pozneje sem mislila, da sta z deklico o vsem na čistem, sedaj šele vidim, da Vas je — oprostite izraz — vodila za nos. Da ne boste mislili, kako sem ji sovražna, ker me je ostavila, ali da govorim neutemeljeno od same strasti, prosim, čitajte do konca to-lo zgodbo, potem pra-šajte na robu lista Vam označeno osebo, povejte Btvar Avgusti in videli boste, koliko sem pisala neresnice. V notranji Istri stoji v nečem kraju logarska koča. Oospodar osivel, postaren mož, je vos Božji dan z doma, njegova žena obdeluje kos zemlje, obira sadje, krmi nekoliko parov domače živine. Lepo življenje ! V mirni tihi dom so je naselila tudi sedemnajsletna deklica, prišod&a izobražena in neizkušena izmed samostanskih zidov v naročje sami materi naravi. Dasi popolnoma osirotela, kazala je vedno vesel brezskrben obraz. Kakor motulj frfota sem in tja. Zdaj je na polju, zdaj v gozdu, kmalu zopet v hlevu pri telioi. Strijc in teta — starost ju je dohitela brez otrok — sta mlado nečakinjo prav rada gledala. Zdelo se jima je kakor da gledata v nji lastnega življenja pomlad. Nekega lepega dne se živahne gozdne Vile loti otožnost. Žalostno in potrto je zrla v svet. Sanjalo se ji je menda o me-stu, o tovarišicah in Bog vedi o čem le. Tiste dni se je naselil v sosednjo, dve uri oddaljene logarsko čuvarnico mlad in lep gozdarski vajeneo. Ni minilo dolgo časa, ko ga je Bpoznala tudi lahkoživa mlada srnica. Uhajala je skrivaj, kadar se je mogla utajiti strijcu in teti, v gozd, kamor jo je vabil nekda čarobni gozdni duh in pa mladega logarja — poljubi. Znala sta nežna poloba dobro tajiti svoje gnezdo. Še le Čez pol leta ga je ovohal strijc, ki je kot pravi gozdni strah poznal vse jaa-bine, tako daleč kakor je nesel glas izpred njegove koče. Našel je njuno skrivališče) našel oba v sladkem objemu, menda sta se poslavljala; odpodil je goloba in golo« bico spravil v staro gnezdo; vender, žal, prepozno je mož spoznal, zakaj je deklioa nehala tožiti o dolgom času, zakaj ne sanja več o mestnih tovarišicah. Vse, vse je bilo prepozno. Sedaj sanja seveda o čem drusom. Lepi obrazek ji bledi, sapa ji škoduje. Strijc jo zmerja, tota joče poleg njene postolje. Mladega logarja so sicer odpravili Pripoznali so nas. Volilna borba je prikipela do vrhunca: t jutršnjimi volitvami po okolici zaključi ae volilna perijoda in se določi konečno •eitava bodočemu mestnemu zboru. Preobloženi z obilioo dela, spojenega a volilno agitaoijo, nam za danes ni mogoče opisovati ni naglašati posamične momente boja, bližajočega se svojemu koncu. A to rečemo lahko že danes, da smo v tem boju opažali mnogo zanimivega, mnogo značilnega, a največ žalostnega, tako z ozirom na nai narodno-slovenski kolikor tudi na državni interes. Da smo hudomušni in škodoželjni in da nismo tako zvesti in lojalni podaniki države naše, triumfovali bi mi danes, kajti ves razvitek in svršetek volilnega boja pričata nam, da smo mi v Trstu jedini — in na to smo ponosni —, ki pišemo resnico o tržaških razmerah ; pričata nam, da jako dobro poznamo vse one činitelje, ki delajo pri nas politiško vreme. D&, mi „radikalni" Slovenci dobili smo jasno, če tudi žalostno zadoščenje : zgodovina sedanjih volitev je klasična priča sa vse trditve naše, slikajoče naše politiške odnošaje kot take, da jih moramo obžalovati od vsega srca ne le kot sinovi slovenskega naroda, ampak tudi kot avstrijski patrijotje. Marsikatero grenko smo morali požreti radi svojo odkritosrčnosti; podtikali so se nam nameni, ki ■o nam popolnoma tuji, slikalo se na« je kot nikdar mirujoče hujskače samo zato, ker se nismo plašili govoriti zesnico, tudi če je bila neljuba temu ali onemu. In tudi tekom te volilne borbe postopalo se je z nami-------, toda prat na usta za danes, prihranimo si to za po volitvah. Naia volilna borba je potisnila na površje razne mehurje in mehurčke — žal, da samo neprijetne in žalostne. A v vsej tej temni sliki imamo vender jedno avitlo točko — in to hočemo naglašati v tem poslednjem trenotku, preduo stopijo na volišče naši okoličani. Naglašati jo hočemo, da utrdimo v njih samozavest, da jim oja-iimo zavest, da Slovenci bivamo tu na lastni zemlji: da imamo torejjednake pravice zvsemi drugimi. Znano je, da, ako v ničemer drugem, so bili naši nasprotniki — na desni in levi — vsikdar dosledni v tem, da so trdovratno zanikavali našo ekzistencijo v mestu samem, kakor v njega okolici; da nas nikdar niso hoteli primati kot narodnega činitelja: smatrali so nas brezpravnimi. Ali moč res- tja, odkoder je prišel, nikakor pa ne de-klioi iz srca in spomina. Pisal ji je pač še nekolikokrati. Tu Vam prilagam jedno njegovo pisno. — Prva ljubezen, pravijo, da ae ne zabi tako hitro, posebno pa ne še taka kakor ta, ki nikakor ni ostala brez naravnih posledic. Deklioi je kmalo potem umrl strijo. Silno je žalovala po njom, bil ji je jedina aaalomba. Tudi teta je močno bolehala p« njegovi smrti, vender jo videla, prej kot je izdihnila dušo, sramoto svoje mlade nečakinje. Nekaj dni pred njo so nesli po-kopat njenega najmlajšega sorodnika. Vsemogočni, neskončno previdni Bog se je namilil črvička. Mladi, osemnajstletni materi ni kazalo druzega kot zapustiti mirni, tihi dol z vsemi lepimi in žalimi spomini ter iti iskat — morda kake druge tete. Veleoenjeni gospod 1 Kako Vam ugaja ta zgodba P Morda potrebujete še kaj po-jaanila. Kar bi morala storiti Vaša, baje toli ljubljena Avgusta takoj, ko sta si prvič v ljubezni segla v roke, to sem storila ■edaj jaz. Upam, da se Vam nisem zamerila. Učinila sem svojo dolžnost, in prva zamera je boljša kot zadnja. Meni je bilo žal za Vaš plemeniti značaj, da bi bili tako hudo varani. Oprostite! Kar sem pisala, pisano je z najboljšim namenom. Z*to ostanem s odličnem spoštovanjem udana V K......16./8. 18.. Brigita Bole. (Dalje prih.) niče je velika in uprav v tej borbi pokazala se je toli izdatno, da je z elementarno silo prodrla na površje. — Slovencev ni! — to nam je bilo vsikdar v odgovor, kadarkoli smo se oglašali, če tudi z najskrom-nejšimi zahtevami. Slovenci ni! — kričali so tako naši nasprotniki na levi, kakor naši „prijatelji" na desni; a mi, ki smo trdili nasprotno, mi, ki smo se silo trebili pot resnici: mi smo bili hujskači, ki begamo ljudstvo in kalimo divno „harmonijo" mej mestom in okolico. A prišle so volitve — in pripoznali so nas na desni in levi. Konservativoi so se slovenskimi proglasi pripoznali mestne Slovence, a radikalci so slovenskimi lepaki (plakati), pripoznali okoličanske Slovence. Nič ne de, da potem niso prišli žnjim na dan, ker so se splašili zasmehavanja, prihajajočega od konservativne strani; faktum je, da so priredili slovenske plakate in da so jih tudi že odposlali v cenzuro. S tem, da so tako konservativci kolikor liberalci lovili slovenske glasove pri-pomočjo slovenskega jezika, pripoznali so, da so tu sovenski voli 1 c i — in s tem so pripoznali našo ekzistencijo kot politiški činitelj. To je za nas sijajna moralna pridobitev. Odslej se menda neha tisto drsno zatajevanje slovenskega življa. Slovenci smo tu — ta resnica je prodrla na površje; to resnico so pripoznali konservativoi in liberalci — če tudi nehote in neradi. Zavest o zmagi resnice naj navduli vae okoličanske volilce, da atopijo jutri samozavestno in pogumno na volišče. Dokumentirajo naj na sijajen način, kar so pripoznali naši nasprotniki: da je slovenski živelj gospodar v tržaiki okolici! DOPISI. Iz Ljubljane, meseca maja. [lav. dopis]. Mnogo bi vam lehko pisal danes, a udarim jo na kratko gosp. urednik, in pričnem s — vremenom, kakoršno imamo zadnji čas v beli Ljubljani in na Kranjskem sploh, kajti: nič ni lažjega, nego pričeti dopis s — vremenom! Torej — začnimo t Po štiridnevnem neprestanem deževji dobili smo v nedeljo jasno, aolčno vreme. Precej časa trajal je „zgoraj" boj, naposled pa sta vender-le zmagala burja in sever, odstranila nevarnost povodnji, ki je pretila našemu barju; naravi in nam ljudem pa podarila zopet blagodejno in nad vse potrebno lepo vrdme. A vrhovi naših planin pobeljeni so pa s svežim snegom, dočim je nizdoli po Gorenjskem že dan poprej občutno „mrasilo" ! Upamo sicer, da nam ostane to ugodno vreme trajno, a jamstva nimamo od njega, in to je — sitno! V petek, 2. junija dopoludne vršila te je b težko lokomotivo poskusna vožnja Čez nova železnična mostova (pri Vodmatu in čres Gruberjev kanal) in sta pri tej priliki izkazala ae oba dovelj trdna in zanesljiva. Ob jednem pričelo se je ta dan tudi prevažanje gramoza po tiru Dolenjskih železnic z jedno lokomotivo drž. železnico, katera jemlje potrebni materijal iz gramoznih jam poleg dež. prisilne delavnice. To prevažanje trajalo bode 6—7 tednov in ostane v lo svrhu omenjena lokomotiva ves ta čas na kraju gramoznih jam, do katerih sta speljana za to dva stranska tira. Potrebna voda jemlje se za lokomitivo vsak dan iz mestnega vodovoda na spodnje-poljanski cesti. Posipanje pričelo se je pri progi južne železnice. — Če ne bode posebnih ovir in ostane vrčme ugodno, otvori so baje ljubljansko-kočovska proga že na dan coaarjovega rojstnega dne, t. j. 18. avgusta letos. — Treba bode našim me-rodajnim narodnim krogom pač pravočasno skrbeti za to, da se pri teh novih železnicah, pri katerih je uboga kranjbka de- žela žrtvovati morala cele 4 (!) milijone, ne bode slovenski jezik suval — za vrata, kakor se čuje — marsikje drugod pri nas! Sapienti sat! Ker sem že pričel ta dopis z vremenom, dovolite, da ga z neke vrste vremenskim signalom tudi končam ! Odkar šviga v Slovencih novorojeni zmaj razposajenosti in nadutosti iz višjih in nižjih znanih krogov, — odložil je tudi naš baron Hein diplomatični plašč ter jel kazati odločnim Slovencem — „zobe" ! V kolikor je mogel, pokazal jih je že v dež. zboru v preteklem zasedanji, zdaj pa se je vrgel na društvone programe in slovanske pesmi, ki ao imele pod baronom Winklerjem — prost uhod ! Nam se sicer zdi, da je baron Hein pred polu leta, ko ga je Nalžovski grof Taaffe poslal v Ljubljano kot voditelja deželne vlade Kranjske, prejel enako instrukcijo, kakor o svojem času bivši deželni predsednik preblag, g. Winkler, namreč: „Gehen Sie nach Krain, studiren Sie dort die Verhalt-nisse und richten Sie aich darnach !" — a za gotovo tega ne vemo, dasi mora zanjga tako veljavno biti, kakor za barona Winklerja, pač pa vemo to, da imamo zavesti in pravice dovelj v svojo obrambo, ako bi nam gospod baron hotel kazati zobe, kakor jih* je pričel. Mi Kranjski Slovenci se pač ne damo tako. S. Iz Tomina dne 29. maja. — (Izv. dop.) — Na repliko svojega nasprotnika v „Soči" z dne 25. majnika podajam sledeči zadnji govor: „ne strinja se z mojo častjo, da bi „odgovarjal podtikovanju in ovaduštvu o „sovraštvu do nemškega jezika o zavisti, „o žaljenju poštenih gospodov, o slabem „državljanstvu i. t. d. — „proti takem sumničenju moram pro-„teatovati — „da moje očitanje je smešno i. t. d." ne morejo nadomestiti dokazov proti mojim trditvam. Smem se toraj sklicati na izrek starih juristov: Qui taoet, oosertire videtur. Opravičiti se misli nasprotnik s tem, da vpraša, ali je tolika pregreha, da se je potegnil za slovensko lice Tolminskega trga, in ali ni to dolžnost vsacega iskrenega rodoljuba P — Na to odgovajam: Prav je, da nasprotnik svojo narodnost ljubi in se aanjo poteza; pa naj ima pred očmi pravilo: „eat modus in rebus*. Pri svoji iskrenosti ne sme brez potrebe prepirov množiti, poštenih gospodov žaliti, in ne tako sramotno pisariti, da se mladina navzamesovraŠtva proti nemškemu jeziku. Dolžnost vsaoega rodoljuba je veliko več ljubezen do učila, poaebno do ptujih jezikov vne mati, kateri jim veliko haBnijo v celem življenji. Kdor mir, edinost in vzajemno ljubezen med triani šeli, ne piše tako kakor nasprotnik. Njegova iskrenost ga toraj ne opravičuje. Omne nimium vitiosum. Nasprotnik zameta moje nasvete, da bi se namreč pisalo namesto praznih prepirov: kako bi se dale Šole bolj praktično vravnati, naklade k davkom amanjšati, revni stan našega ljudstva zboljšati, nadarjene otročiče podpirati, da pridejo k dobremu kruhu in sreči. — Naj presodijo čitatelji, je li res to le konfuznost, in nasprotnost narodnemu čuvstvu, in zahtevi, da se ne sme narodne zavesti prodajati za časne dobičke. — Jaz pa mislim, da je mogoče biti dober Slovenc in bogat mož. Na to delajmo pri naši mladini! Nasprotnik pravi, da sem nevaren človek, da se me je treba varovati; da Tol-minoi se morejo otresti takih ljudi. — Jaz vprašam, na kaki način se ima to zgoditi P — Vender ne z jeklom ali strupom ! Non est operee pretium. Še en malo potrpite z menoj, v 84. letu sem, kmalo pojdem k Očetu in vam ne bom več na poli. Veselilo pa me bo še v moji zadnji uri, da ste mi dali priliko, razsvetliti vaše zmote, kar mi je ležalo že dolgo na srcu: Deus nestor est Deu* veritatis. Svoj zad- nji svet vam dajam: ljubite bližnjega brez razločka narodnosti, ustavljajte se krivioi, pa z modrimi sredstvi 1 Nasprotnik funta Tolminoe, naj skrbijo za to, da ne bom zvona nosil v Tolminu. — Vidi se, da on ni še dolgo časa v Tolminu, sicer bi vedel, da nisem v 37 letih, od kar sem v Tolminu, nikoli kandidiral za nobeno službo, ne občinsko, ne deželno in ne državno. V cestni odbor sem prišel le, ker sem najveČi davkoplačevalec v okraju. 25 let se u sicer skoraj neprenehoma vodil čitalnico, vsako nepriličnost z lepimi besedami pomiril, in na to delal, da so bili vsi tržani edne misli in ednega srca. In ko so me Mladoslovenci zavrgli, plačujem še vedno po 8 gld. 40 kr. na leto, ne da bi nadlegoval s svojo osebo čitalničarje drugači, ko da pridem po Časopise, ki sem jih na dražbi kupil. V občinsko denarnico plačujem najmanj po 150 gld. na leto. Ne bo toraj dobička Tolmin-ooro, ako se otresejo takih možakarjev, kakor me je počastil moj nasprotnik. Očita mi nasprotnik, da saj zdaj v visoki starosti bi se moral najpotrebnišik pravil — kreance učiti. Za to poučilo sem nasprotniku hvaležen; pa mora z mano potrpeti, ker sem kratkega vida, in na razločujem gospodov, če niso prav bliso mene. — Vse drugo sumničenje proti mojemu značaju preziram kot malenkosti, izvirajoča is krivih pojmov mojega nasprotniks. (D o b t a v e k. Tudi ta dopis smo priobčili le iz poštovanja do osebe g. dopisnika, 'nikari pa do njegovih nato-rov. Ured.) Različne vesti. Oaebne vesti. Ljubljanski listi p oročajo, da je dvorni avetnik in dosedanji voditelj de-ielne vlade Kranjske, baron Viktor Hein imenovan dežnlnim predsednikom za Kranjsko. — Mini-sterijalni svetnik v justičnem ministarstvu g. Filip Abram je dobil viteiki kril Leopoldovega reda. — Svetnik prizivnoga sodišča v Trstu, g. Josip Poliakin predsednik okrožnega sodišča v Rovinja, g. L. Fiooohi sta dobila na«lov dvornega svetnika. Notarjem v Ribnici imenovan je g. Ignacij G r u n t a r , dosedanji c. kr. notar v Logatoi, a notarski kandidat in dosedanji substitut v R. — gosp. E. Orožen (brat pripr. prof. g. Fr. Orožna, pa je imenovan notarjem v Trebnem. — Čestitamo Ribničariom, ki pridobč v gosp. Gruntarju obče poenatega, vrlega, poir-tvovalnega in odločnega narodnjaka, a nič manj vestnega in izkušenega notarja-urad-nika. Isto tako pa tudi Trebanccm na pridobitvi novega in vrlega notarja g. Orošna ! Volitve V mestu so ae svršile a vče-rajšno volitvijo za I. razrnd. Tudi v teoa razredu je zmagala progressova stranka. Voljenih je namreč 10 progresaovoev in le dva konservativca — Rafael Luzzatto in Burgstaller, in še ta dva la z veliko silo. Že ob 2. uri popol. opaziti je bilo veselo gibanje mej radikaloi, zbranimi na velikem trgu pred mestno palačo. In res se je takrat raznpsla govorica, da je voljenih 11 progresaovcev in jeden konservativec. No, konečni izid je bil tak kakor povedano gori. Ko se je razglasil konečni izid, nastal je silen vrisk, progrosovoi so vihteli klobuke ter vpili: Evviva Trieste, evviva pro-gresso ! Vsa množica — gotovo nad 4000 ljudij — se je vsula, silno kričeč, preko velikega trga, mimo namestništva, čas borzni trg, Bkozi ulioo Ponterosso in potem v Via Nuova, kjer ae nahaja uredništvo „Piccola". Tam je nastalo zopet strašansko vpitje, ali tam nastavljeni redarji bo razkropili vso množico. I. razred ima 404 volilce. Na volišča jih je prišlo 856. Od teh so dobili pro-gressovci od 200 do 186 glasov. Konservativca R. Luzzato 183, Burgstaller 179» 1 Propala progreBsovca Girardelli in Cesare sta dobila 178 odnosno 175 glasov. Po takem je zmagal R. Luziatto le za štiri glase, a Burgstaller celo sa jeden sam glas. Okoličanom. Okoličani, jutri jo vaš dan! Poklicani ste, da ohranite čast in dobro ime naše okolice, da dokažete, da je okolica tržaška nepremakljivo zvesta svojemu rodu in svojemu vladarju, da dokažete, da ste nepristopni tistim izdajalskim namenom, s katerimi bi hoteli naši in vaši nasprotniki okužiti tudi vas, poštene državljane in zveste rodoljube. Danes in jutri obletavali vas bodo zviti zapeljivci, vabili vas bodo sladkimi besedami, praznimi obljubami in z — denarjem. — Okoličani, to so Judeževi groši, ki ne prinesejo srečo nikomur. Kakor se je Judež Iskarijot slednjič obesil is obupanja, tako bi pekla vest tudi vas do zadnjega diha, ako bi za par groiev prodali svojo vest, svoje prepričanje in svoje poštenje ter prelomili prisego zvestobe, storjeno cesarju in domovini. Kakor je podoba tistega Judeža Iska-rijota, ki je prodal za par srebrnjakov svojega Gospoda in dobrotnika, najgnusnejša prikazen v zgodovini človeštva, tako bi proklinjal ves pošteni svet tiste propalice, ki bi se z izdajstvom storili jednake in podobne Judežu Iškarijotu. Pomislite, da je čast najdragocenejši zaklad na svetu — in tega zaklada ne smete zapraviti za polič vina. Nadejamo se, da jutri ne bode Ju-dežev Iškarijotov mej vami! Okollčansklm volilcem v premišljevanje. Progressovoi so postavili svoje kandidate v vseh okrajih okolice, razun v V., ker menda smatrajo don Pacorja svojim kandidatom. Ti kandidatje obetajo volilcem hribe in doline, za slučaj, ako bodo izvoljeni. Na tem ni nič čudnega, saj kandidatje so vsikdar jako radodarni se svojimi obljubami — tako je bilo od nekdaj, tako je sedaj in tako menda ostane. Ali pri nekaterih 4 kandidatih progres-sovih je stvar drugača. Gg. B a n e 11 i, d'AugeliinMauronerso že is voljeni in pridejo gotovo v mestni sbor. Ako je torej tem gospodom le do tega, da bi pomagali našemu ubogemu okoličanu, ako imajo res dobre in čiste, ne pa kake druge postranske namene, potem jim bode prilike dovelj, pomagati okolici, no da bi se dali brezpotrebno dvakrat voliti. Gospodje so prejeli svoj mandat v mestu, sedeli bodo v mestnem zboru, čemu tekajo sedaj po okolici P! Ako so prijatelji okolici, dokažejo lehko to kot mestni zastopniki ob vseh tistih prilikah, ko pri dejo na dnevni red vprašanja, tikajoča se okolice. V ta namen jim ne treba dvoj nega mandata, ampak jim zadošča le jeden. Torej f ! No, jasno je, da ne ljubesen do našega ljudstva goni to gospodo v okolico, ampak nameu, dobiti okolieo v svoje roke in jo preparirati za popolno poitalijančenje. V tem grmu tiči zajeo, vse drugo je zvijača in pretveza. Mi mislimo, da je stvar jasna: gospodov ni treba več voliti, ker so že voljeni! GoHpndje naj dokažejo z dejanji, to je, so svojim postopanjem v mestnem zboru, da nam hočejo dobro, ne pa z lo-vonjem nepotrebnih mandatov po okolici. Pravi oče slovenskega ljudstva. Sedaj še lo smo izvedeli, kdo da je pravi OČe slovenskega ljudstva. Dosedaj smo živeli reveži — in z nami menda vsi naši rojaki — v hudi zmoti, da gre le pokojnemu nepozabnemu Janezu Bleiweisu častni naslov očeta slovenskega naroda, a volilno vrvenje tržaško poučilo nas je, kako so motimo. Ne pokojni Bleiweis jo bil oče slovenskega naroda, ampak pravi oče slovenskega ljudstva ni nikdo drugi, nego neizogibni, vsem poznani in večni kandidat za V. okraj : velečnstni Don Andrea Pacor! Don Andrea Pacor, oeo slovenskega ljudstva ! Tako je čitati na nekih plakatih, ki paradirajo po vogalih V. okraja. Saj bi morali misliti, da je to zlobna ironija, ako ne bi bili uverjeni, da je te plakate sestavil — gospod Pacor sam. A tega ne moremo misliti, da bi kdo ironizoval samega sebe. Zato prosimo vso tiste, ki so toli dobrodušni, da radi verjamejo vsako ne — verjetnost, naj verjamejo tudi to, da je don Andrea Faeor — oče slove n-s k e g a ljudstva. Glejte no, kmalu bi bili čisto pozabili na svojo dolžnost, da moramo namreč tudi mi razobesiti v svojih predalih — slavo veleč, don Andrea Pacorja. Čujte torej, kako se glasi slavospev don Andreu Pa-oorju, povit v obliko volilnega oklica: „Volilci V. okraja 1 Dajte svoj glas gospodu Andrea Paoor, branitelju vere, duhovfičine in slovenskega naroda, pravimu očetu ljudstva.' — Več volilcev". Ne res, to je hud tobak I Poskrite se vsi neverni Tomaži in dvomljivoi! Le nekaj malega je vmes, kar se ni-kakor ne vjema in nekako moti divno harmonijo, zvenečo is gornjega volilnega oklica, namreč: da ta branitelj vere, duhovfičine in slovenskega naroda, da ta pravi oče ljudstva nikakor ni hotel kan-didovati v II. okraju proti progres s o v i s t r a n k i, ki jepoznana kot silna nasprotnioa vere, duhovfičine, slovenskega naroda in nafie monarh ijell To je čudno, zares čudno ; čudno tembolj, ko so ga najveljavnejfii možje prosili kakor se Boga proti, naj vsprejme kandidaturo v II. okraju, in je smel računati z matematično gotovostjo, da bode izvoljen. Don Andrea Paoor je rajfie prepustil II. okraj liberalnim progresovcem ter je gel kandidirat na Opčine proti staremu slovenskemu rodoljubu, lojalnemu Avstrijcu in vernemu katoliku. To — kakor rečeno — se nam ne vidi v soglasju; sicer pa je don Pacor od danes naprej — oče slovenskega ljudstva! Blagor nam ! Pa fie nekaj I Kaj čete, Človeku pride vsak trenotek kaka nova misel. — Tudi to je čudno, zelo Čudno, da so liberalni in Slovenoem nasprotni progresovoi povsodi postavili svoje kandidate, le proti „branitelju vere, duhovfičine in slovenskega ljudstva" niso postavili nikogar. Ali bodimo dobri in verujmo: da so progressovci hoteli dokszati svojo naklonjenost do slovenskega ljudstva s tem, da ne nasprotujejo njega očetu! Kdor se smeje, plača groi ! Iz II. Okraja nam poročajo, da poznani agitatorji Mauronerjevi plašijo nafie volilce s tem, da mora vsak volilec sam napisati ime kandidata ter da je strogo prepovedano, da bi kdo drugi izpolnjeval glasovnice. Celo v zapor da odvedejo dotičnika. 8 tem grdim manevrom hočejo zbegati tiste nafie volilce, kateri ne znajo sami pisati. Voliloi, ne plafiite se tega, to je vse izmišljeno. Tisti, ki ne znate sami pisati, obrnite se brez skrbi do vaših narodnih zanesljivih prvakov in oddajte le tiste liste, na kntera so vnm ti prvaki napisali ime kandidata! Bodite oprezni in previdni, da vam prekanjeni agitatorji Mauronerjevi ne zamenjajo glasovnice ! Proč S cikorijo! Cena cikoriji na Prošeku silno pada. O ti smola ! In ravno sedaj, ko je semenj pred durmi I Sicer ta malovredna zmes ostankov ni imela nikoli prave cene, a sedaj je še manj ko zastonj. Še gola* in liter vina vdobi, kdor jo povžije. In pri vsem tem se je naši ljudje branijo ! Sam veliki direktor jo je hodil ponujat, priporočujejo jo najvišji tamkajšnji magistratni uradniki, sam mestni župan poslal je svojega .Jakomota', kojega pa so sekvestrirali, agitirat za-njo, in „kukec" pa njegov zgovorni pomočnik na vso moč hvalita njene izborne lastnosti. A vse nič ne pomaga ! Kako klaverni so ti revni agentje, ne upajo se pogledat človeku v obraz — otroci pa se jim rogajo in posmehujejo. Ravno sinoči doživili so prizor med otroci in glavnim agentom cikorije, bodočim „kapovilo" (če ne bo dežja), da se je kar kamenje moralo smijati. Niti plakatov jim neče nobeden nalepiti. In prav je tako! Poznamo to „robo", ki nam jo ponujajo vsako tretje leto. Slaba je skozi in skozi in slovenski želodec je ne prebavlja. Pač obljubljajo ponesrečeni agentje celo kopo prednosti in izbornosti, koje bi imela njih cikorija, toda mi ne verjamemo njihovim podkupljenim jezikom, in letos jim hočemo posvetiti, da si ne bodo nikoli več upali mej nas s tako ma-lovrednim blagom. Toraj proč s cikorijo I Cikorijaši v Barkovljah so hoteli tudi pokazati, da še koprnč za pogorelo fabriko. Značilno je, da so taki ljudje, katerih je hvala Bogu malo število, skoraj sami tujci, ali sinovi ptujcev, naseljenih v Barkovljah. ; Izven sključenega bivšega gosjega pastirja postavil se je na čelo oikoriji neki Sch. (tsangue puro"), katerega oče si je opomogel na naši zemlji, prišedši tu sem iz druge dežele. Ta človek misli postati kdaj „oapovilla", in vsled tega trobi sedaj v rog cikorije. Lahko si je pa v svesti, da z njega imenovanjem ne pojde tako lahko, ker Barkovljani se bodo vedeli potegniti za kakega moža stare, naše koronike ! Ker ima ta človek krčmo, priporočamo Barkovljanom, da se ravnajo po izreku „Svoji k svojim !" Drugi oikorijaški prvak je neki kratko-vidnež, kateri jo jo pred leti pobrisal doli v „večni Rim", kjer je ostal, dokler mu ni zmanjkalo pravega slovenskega denarja! Ti ljudje delajo skrivno, ker si ne upajo javno, a dosegli bodo res „skrivno malo !M Nekemu volilcu v Barkovljah se je ponujal petak z namenom, da voli kandidata cikorije, a mož je polteno zavrnil judeževe groše. Narodni Barkovljani postopali bodo z vso brezobzirnostjo proti vsakomur, ki bi hotel protipostavnimi sredstvi delati sa cikorijo ter bodo naznanili v .Edinosti" še vse enake tiče, ako bo treba. Kakor navadno, rujejo tudi sedaj osobe, katere so v magistratni službi, mesto da bi opravljalje svojo službo. Naj se pa taki ljudje dobro varujejo — in pazijo naj na svojo službo — kajti nad magistratom je šo druga „viša" moč! Čujemo, da se je mislil pomilovanja vredni, ker sicer pošteni gospod Bandel (nasprotni kandidat) že odpovedati kandidaturi, a mu to strogo zabranjujejo „progressovoi !" Pri nas v Barkovljah upamo na polno narodno zmago! Politično druitvo „Edinost" je razdelilo po okolici nastopni poziv: Volilci! Poklioani ste zopet vršiti svojo najsvetejšo državljansko pravioo: svojo volilno pravico. Kakor stvari stoje, smemo upati, da se bodo v bodoče bolj poštovale narodne in gospodarske koristi naše okolice, ako si izberete može, ki bodo hoteli in » meli zahtevati to, kar nain gre po božjih in pisanih postavah. Taki možje morejo biti pa lo tinti, ki so Vašega rodil, Vaše krvi in Vašega mišljenja, ki ros poznajo Vašo potrebe in nadloge. — Okoličani ! — Politično društvo „Edinost" je v sporazumi jonju z Vašimi veljaki sklenilo nasvetovati in priporočati kot zastopnika za Vaš volilni okraj gospoda (tu sledi ime dotičnoga kandidata.) Zanašajoč se na Vase možtvo smo prepričani, da Vas ne premamijo ni sladke obljube ni iškarijotski denar, ampak da Me pokažete zvesto veri, domovini in cesarju in prijatelje same sebi. S tem so pokažete vredne sinovo svojih vrlih očetov, s tem bodete najlepAe slavili njih Bpomin. — Volilci ! Složno in pogumno stopite torej vsi na volišče in oddajte glas svoj tu priporočenemu kandidatu. Živila naša slovenska okolica, živio Vaš kandidat! Prve krone družbi sv. Cirilu in Metoda so podarili : Dr. M. Truden 1, Močnikov 4: v spomin pokojnega Ivana Dolinarja so podarili: Te-godrag Suša 2, J. N. 1, A. H. 1, Ivan Taučer 40 stot. ; v isti namen sta nabrala gg. Fran K r a v o s in Ivan B i č e k 45 kron 64 stotink. Imena darovateljev, kakor tudi nadaljna, v ta namen slnčajno nabrano svoto, priobčimo prihodnjič. Vabilo k velikemu koncertu kateri bode dne 18. junija 1893. v gledališču „Fenice" v prid šolski družbi sv. Cirila in Metoda v Trstu. Pri koncertu blagovolijo sodelovati : operna pevka gospa Strasser-Cehova in operni pevec dvornega gledišča v Mannheiuu gospod J. K. Tertnik, ro-jansko pevsko društvo „Zarja", zbor „Slovanskega pevskega društva", tamburaši sv. Ivansk'i in Tržaškega Sokola in dramatični odsek Tržaškega Sokola. Spremlja na glasoviru g. Furlani. Vspored : 1. „Naprej", udarajo združeni tamburaši. 2. A) F. S. Vilhar: „Nezakonska mati". B) A. No-votny: Rozhodnd dfvčina, poje gospa Strasser-Čehova. 3. G. Eisenhut: „Ma-zurka", pojeta združona možka zbora in spremljevanjem tamburašev. 4. A) Fr. Gerbic: „Sklepala roke si bele". B) Skupaj sva pri oknu stala". 5. Fr. Foerster: Pobratimija; moški zbor z bariton selo, solo poje g. Ferluga. 6. C. M. Weber: velika arija Hiiona iz opere „Oberon" poje g. operni pevec I. K. Tertnik. 7. Venec brv. narodnih pesmi, udarajo skupni tamburaši. 8. Igra: „Trije bratci". Burka s petjem v dveh dejanjih in Štirih prizorih J. Nestroya. — Ustopnice in sedeži se proda-jejo v gledališčni blagajni v nedeljo zjutraj od 10. ure naprej. — Ustopnina: v parter 50 nvč., na galerijo 20 nvč. — Sedeži prve vrste po 30 nvč., ostali po 20 nvč. Četiri lože po 5 gld. PreplaČila in darove sprejema le jeden gosp. odbornik v pred-dvorani. — Začetek ob 8. uri zvečer. V Gorici je včeiaj redarstvo zaprlo g. A. M. na ukaz sodišča, ker je na sumu, da je on prelagal nemške dopise v rasnih listih proti sedsnjemu položaju na Primorskem. Poroča se nam, da preiskava, ki se vrši, je jako obsežna in utegne imeti hude posledici'. Občni zbor telovadnega društva „Tr-iaikl Sokol" bode danes zvečer ob 8%. uri v društvenih prostorih (via Stadion 19.), Opozarjamo torej člane Sokola, da se v gotovo zbora udeleže. Ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda v Sežani so darovali prve krone: gospa Franja Gulič, gospa Nežika Pitamio, g. dr. Ribar, g. Kante, g. Leban, g. R. Mahorčič, g. Kanobel, g. Batistig, g. Man-koč, g. Gerbec, g. Kosovel, g. Dettoni, gospa Štolfa, sežanski rodoljub, en neimenovan; en feist Krašovc 2 kroni, dr. Ostertag 2 kroni, Mioika Mahorčič-eva 1 krono. „Bralno druitvo v sv. Križu Vipavskem" napravi dno 18. t. m. veselico ter stopi tako prvič v javnost. Dasi je bila njega preteklost jako žalostna, vendar nadejati se je veliko boljšega vspeha za prihodnost. V to Bog pomnii! Vabilo in vspored prihodnjič. Odbor. Iz Doline se nam poroča : Dne 29. p. m. obiskal nas je zopet kmetijski potovalni učitelj g. C o t i č , ter poučeval nas (praktično) o zelenem cepljenju ameri-kansk h trt. Stvar je v resnici velike važnosti za nas kraj in trtorejoi ne bi smeli manjkati (posebno v tem položenju, ko preti trtna uš naše vinograde uničiti in s tem našo glavne dohodke) ter polno ali vsaj v obilnem številu udeleževati se takih poukov. Kajti, če bomo tako svojo pot hodili — pride dan, ko ostanemo broz dohodkov a tudi brez vednosti, kako si pomagati do njih. —c— Ppodajalnica jedilnih »tvari po jttko nizki coni. l'rokov Giiiozza najonrednija lega v Trstu.) Prostori .0 odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2 ur popolunoči. Izvrstna namizna in de-sortna vina, izborna kuhinja, Drehorjevo pivo po nizkih cenah. Jamčim za to&no in vestno postn-ibo tor so priporočam blagovoljnoj naklonjenosti slav-nege občinstva. ponižni 104-7» p. Jtavero. Tinct. capsici compos. ( PA1 N-EX PELI iK R) se prireja v Eichterjevi lekarni v Pragi (v zalogi odlikovane lekarne^^«^m Praxmarer v Trstu, P. Oran de) obče poznano bolečine ublažujoče W drgajanje, dobiva se po večini F[. ^T.l lekarn v atcklenicah po gld. 1.20. 114 I Al 70 in 40 kr. Pii kupovanju treba biti previdnim in je vsprejeti le take steklenice kot pristno, ki so l—J previđene z „Hidrom" kot varstveno znamko. Osrednja razpošiljalnica: Richter s Apotheke z. Goldenen L6wen, ___43- 10 pp1 Znatno znižane cene. Stiskalnice za vino, sadje in oljke. Izviren fabrikat najnovejše in izvrstne konstrukcije z neprestano delujočo dvojnato silo. Zajamčena je največa delavnost do 20% veča nego pri katerih si bodi druzih stiskalnicah Pri vseh razstavah s prvimi nagradami odlikovani mlini za grozdje, sadje in oljke, ■troji za suienj e sadja, kakor tudi vseh drugih pridelkov iz rastlinstva, živalstva in rudninstva, stiskalnice za seno, slamo itd. na roko, stroj i za trebljenje koruze, za čiščenje žita. Najnovejše avtomatitične in patentovane „SYPHONIA" škropilnice. Izdelujejejo jedino le tovarnarji: P H. MAYFART & C.° tovarna za gospodarske in vinarske stroje DUNAJ, II., T a b o r s t r a s s e št. 76. Kataloge razpošilja zastonj. — Vsprejema zastopnike. Opominja se vsakdo, da pazi na ponarejan j a. Lastnik pol. druAtvu „Edinost*. Izdnjntnlj in odgovorni urednik Maks Cotič. Tinkarna Dolenc v Trstu.