CELJE izgubo, izhod je res sàmo v povezovanju.« KJER JE VOLJA, JE TEDI POT Zadruga mozirje LETO XXXIII, ŠTEVILKA 20, 28. SEPTEMBER 2001, CENA 298,00 GREGOR VERBUČ, direktor Savinja d.d. Mozirje: »Danes živimo pretežno od dodatnih super rabatov. Brez teh bi bili predragi ali bi delali z JK4IKHS OPIS Foto: J. Miklav PODELITEV PRIZNANJ OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE NAZARJE OTVORITEV MUZEJA GOZDARSTVA IN LESARSTVA V GRADU VRBOVEC WWW.RUMENESTRANI. RUMENE STRANI ^5 SLOVENIJA-TEI___Jd ISSN 035 tj I 9 Tel.: 01/43G 53 90, fax: 01/436 05 20, www.rumenestrani.com INTER MARKETING £ lllilllll»III Zadruga mozirje Zgomjesavlnjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. ...| Zadruga Mozirje v sodelovan Mercatorjeva cena dneva od 24.9. Extra deviško oljčno olje Mantova 500 ml 609, SIT 99, Simpex sardine v semenskem olju, 125 g Friskies hrana za pse Vitality, 3 kg 714, Sirup jabolko 1 liter 259, SIT' Detergent za pomivanje posode Tipso extra, 500 ml 123, Šampon Schauma -več vonjev, 250 ml 239, SIT Dobavitelj se predstavi od 18.9 do 30.9.2001 Mehčalec life nekoncentrat, 21itra več vrst WC Net osvežilec kopalnice 300 ml Cathrine Baby vlažilni robčki 15 kospfe Mehčalec life -antibakterial, koncentrat, 1 liter Mehčalec life -antibakterial, neokoncentrat, 2 litra Dobavitelj se predstavi od 25.9 do 30.9.2001 MLEKARNA CELEIA Napitek LCA 220 g pj 50, DD i| Jogurt LCA ACI Smetanov jogurt Sadni jogurt 250 g VRTNARSTVO IN CVETLIČARSTVO Loke pri Mozirju 24 Tel. 03/839-51-50 GSM: 041/798-587 /4Cei Tudi v jesenski sezoni vas vljudno vabimo, da si na naši vrtnariji v Lokah 24 pri Mozirju, izberete med raznobarvnimi mačehami, številnimi barvami lončnih ter rezanih krizantem in aranžmajev za 1. november. V prepričanju, da boste z našimi rastlinami in aranžmaji zadovoljni, se priporočamo! Delovni čas: od pon. do pet.: 8.00 -18.00 ure sobota: 8.00 -15.00 ure, ob ned. in praznikih zaprto LB Eurocard Zakaj poslovna kartica LB Eurocard? Ker omogoča preprostejši način plačevanja z denarjem podjetja. Ker lahko z njo plačujete in dvigujete gotovino doma in v tujini, na ustrezno označenih - nalepko EC/MC. Ker podjetje poravnava svoje obveznosti le enkrat na mesec. Ker se z njo lahko včlanite v E.C.I. klub, ki vam ponuja različne ugodnosti in popuste. Za vse informacije smo vam na voljo v Sektorju plačilnega prometa, telefon 899-52-28 (Ivica Dolenc) banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE fIZ VSEBINE: \ 100 let lesne industrije v Nazarjah: Optimistično v drugo stoletje .4 Glin K&M Nazarje: Certifikat ISO 9001 kot vizitka za nove posle .6 Savinja Mozirje: Edini izhod v povezovanju.... .7 Ljubno ob Savinji: Kmalu boljši pogoji za šolanje in šport • 9 Nazarje: Slavnostna seja ob občinskem prazniku .12 Grad Vrbovec Nazarje: Goran Horvat prvič razstavlja v rodnem kraju .13 Muzej Vrbovec: Odprt kulturnozgodovinski spomenik doline .15 Zgodovina in narodopisje: Čemu so se čudili leta 1938... • 19 Tema meseca: Moj otrok .20 Nasveti: Za vsako bolezen raste rož’ca .25 «lina: Tretje evropsko 3D lokostrelsko prvenstvo .28 Klub malega nogometa Nazarje: Kljub porazu brez nezadovoljstva v ekipi .29 Košarkarski klub Nazarje: Nazarje gre naprej! .30 Za razvedrilo: Zadrečke novice • 36 Osrednja fotografija na naslovnici: V Logarski dolini so odlično izpeljali EP v 3D lokostrelstvu (foto: Jože Miklavc) »Nikoli ne bo zadnje celice, razumeš? To je šele začetek!« so poslednje besede islamskega terorista, preden ga glavni junak filma Obsedno stanje Denzel Washington kot agent FBI pokonča s streli izpištole, še pred tem pa pod kroglami omahne Annette Bering, ki igra vohunko agencije CIA. Zgodba, ki smo si jo lahko na televizijskih zaslonih ogledali minulo nedeljo, je pravzaprav strašljivo natančnaprispodoba današnjih dogodkov v ZDA, ki jo je Edward Zwick zrežiral že leta 1998, a se je takrat zdela le kot neke vrste nočna mora, ki mine takoj, ko se ustavifilmski projektor. Danes je žal drugače. Terorizem je postal sovražnik svetovnega miru številka ena, njegova žrtev pa so postale tudi Združene države Amerike, ki so sicer vajene igrati šerifa povsod tam, kjer vidijo strateški (beri: ekonomski) interes. Da bi bila ironija še večja, so jim hud udarec zadejali talibani iz Afganistana, ki so jih Američani v času ruske invazije na to državo vojaško in finančno podpirali ter celo urili za boj proti severnim sosedom. A slabo dejanje se prej ali slej spreobrne proti storilcu in tako tudi ZDA žanjejo plodove dela opevane vohunske agencije CIA. Vse lepo inprav, če ne bi s tempotegnili v kotel tako rekoč celega sveta. Združene države so žal prevečpomembne, da bi se karkoli pri njih zgodilo brez posledic za ostale kontinente, še posebej za Evropo. Nenazadnje je veliko evropskih držav včlanjenih v NATO pakt, torej je v govorjenje o novi svetovni vojni v pričakovanju povračilnih ameriških ukrepov kar realno. Ponudba predsedniku Bushu, da bo dobil Nobelovo nagrado za mir, če bo znal rešiti problem brez prelivanja krvi nedolžnih in s poštenim sojenjem dejanskim krivcem, sili človeka s (po)smeh, saj za kaj takega v tem trenutku ni nobenih pogojev. Dejstvo je, da svetpo kubanski krizi v šestdesetih letih še nikoli ni bil tako blizu nove svetovne vojne, vendar je takrat ZDA vodil umirjeni John Kennedy. Njegov naslednik Johnson je zapeljal Ameriko v vietnamsko vojno, še pred tem pa sije za tak poseg za-gotovilpozitimo javno mnenje. Takšnega, kot ga ima danes George Bush. Kako seje končala vojna v Vietnamu, vemo, kako se bo končala operacija v Bližnjem Vzhodu, je še velika neznanka. Želimo si lahko le, da biprevladal razum. Nenazadnje ameriška in svetovna ekonomija potrebujeta mir za ponovni zagon. Tudi zgornjesavinjsko gospodarstvo potrebuje nov zagon. Morda bo okrogla miza na to temo v sklopu mozirskega občinskegapraznika dala kakšen odgovor, vsekakor pa lahko trezno ugotovimo, da s sedanjim stanjem ne moremo biti zadovoljni. Šeposebej na turističnempodročju moramo iskati nove in noveprijeme, kako goste pripeljati v dolino, seveda pa jim moramo tukaj tudi kaj ponuditi (beri:prodati). Naša turistična infrastruktura je šibka, potrebne so investicije, kapitala v dolini ni. Začaran krog brez izhoda? Če se že vnaprej sprijaznimo s tem, smo podpisali kapitulacijo, verjamem pa, da bi nekaterim bolj ustrezalo nadaljnje životarjenje v bedi kot svež »kapitalistični« denar od drugod. Upam, da bo uspeh RTC Golte dokončno prepričal tudi največje skeptike. f^-1- ' ^ ISSN 0351-8140, leto XXXIII, št. 20,28. september 2001. Izhaja vsak drugi petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savin-jska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Benjamin Kanjir, Vesna Petkovšek, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Marija Sukalo, Nastas ja Kotnik, Avgust Robnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041/793-063. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 298,00 SIT, za naročnike: 253,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi /^sprejemamo za naslednje polletje. 100 LET LESNE INDUSTRIJE V NAZARJAH Kljub številnim reorganizacijam optimistično v drugo stoletje Zgornja Savinjska dolina, katere večji del površine je pokrit z gozdovi, je bila naseljena že v dobi Keltov in Rimljanov. Slovenci so se tod naselili v sedmem stoletju. Gozdovi so bili v glavnem v privatni posesti, deloma v posesti benediktinskega samostana v Gornjem Gradu (1140-1460) in pozneje v posesti ljubljanske škofije. Do konca 18. stoletja je bilo izkoriščanje gozdnega bogastva v glavnem omejeno na lesno stavbarstvo, kuhanje lesnega oglja in pridobivanje drv za kurjavo, v 19. stoletju pa se je v dolini razvila proizvodnja žaganega lesana vodnih žagah - venecijankah. Prehod od ročne obdelave lesa do obdelave na venecijankah je tedaj pomenil velik napredek in omogočil izdelavo zadostnih količin lesa za domačo porabo in tudi za prodajo. Hlodovino so spravljali iz gozdov v dolino po lesenih rižah ali zemeljskih drčah, nato pa so jo do žag venecijank plavili po Savinji in Dreti ter njunih pritokih. Razrezan les so pošiljali na splavih po Savinji in Savi proti Beogradu vse do Črnega morja. Sredi 19- stoletja je bilo v dolini že 124 žag venecijank, njihovo število pa je naraščalo vse do leta 1941, ko je delalo okrog 200 žag. Zgornja Savinjska dolinana splošno velja kot eno glavnih splavarskih območij na Slovenskem v 19. in v prvi polovici 20. stoletja. Pravi razmah lesne predelave in trgovine pa se je pričel v začetku 20. stoletjaz industrijsko predelavo lesa. Začetki industrijske predelave lesa v Zgornji Savinjski dolini segajo v leta 1900/1901, ko je italijanska firma Fratelli Feltrinelli zgradila v Nazarjah prvo industrijsko žago, ki je bila po velikosti druga v Sloveniji. Imela je štiri pol-nojarmenike na vodni pogon. Že po šestih letih je žaga prešla v last uprave veleposestva ljubljanske škofije Gornji Grad, ki jo je zadržala v svoji režiji do leta 1941. Druge predelovalne industrije v začetku 20. stoletja ni bilo. Šele v letih 1929-30 je bila zgrajena v Nazarjah največja zabojarna v Sloveniji, ki naj bi pomenila rešitev za prodajo žaganega lesa, ki je bil slabe kvalitete zaradi dolge dobe od poseka do razreza in izredno slabih spravilnih razmer. Zabojarna je predelala tudi po 12.000 m3 lesa letno. Do konca štiridesetih let je žaga v Nazarjah žagala po večini le hlodovino veleposestva Gornji Grad, v letih 1940/41 pa je že bilo odkupljeno okrog 18.000 m3 hlodovine v zasebnih gozdovih. Ostala hlodovina kmetov se je razžagovala na privatnih žagah Rogovilec, Ljubno, Spodnja Rečica in na parni polnojarmeniški žagi v Gornjem Gradu. Leta 1945 je bilo razlaščeno celotno gozdno posestvo in industrijski obrati veleposestva ljubljanske škofije, leto pozneje pa so bile nacionalizirane vse večje privatne žage v Zgornji Savinjski dolini. Do konca leta 1947 sta bili obe proizvodni panogi, gospodarska in lesna, združeni, leta 1948 pa so nastala tri podjetja: gospodarjenje z gozdovi je prevzelo Gozdno gospodarstvo Nazarje, predelavo lesa iz družbenih gozdov Razrez hlodovine v Glinovi žagalnici v 60. letih (foto: Gozdarstvo in lesna ind. Nazarje, Ljubljana 1968) je prevzelo Lesno industrijsko podjetje LIP Nazarje, predelavo lesa iz zasebnih gozdov pa Združeno lesno podjetje Mozirje. Zaradi centralnega vodenja gospodarjenja z republiškega nivoja in zaradi razdrobljenosti lesne predelave se lesna industrija ni tako hitro razvijala, kot bi lahko pričakovali ob zelo bogatem naravnem zaledju. V razvoju lesne industrije v dolini je zelo pomembno leto 1958. Takrat je prišlo do združitve obeh lesnih podjetij v Lesno industrijo LIN Nazarje. S tem so bili dani pogoji za hitrejši razvoj lesne industrije in celotnega gospodarstva v Zgornji Savinjski dolini. Po združitvi je bila modernizirana proizvodnja embalaže. Zgrajen je bil nov obrat stavbnega pohištva, v letih 1965/66 pa nova, popolnoma mehanizirana žaga z lastno kotlovnico, ki je imela skupno z nekaterimi stranskimi obrati kapaciteto 120.000 m3 hlodovine letno. Po skoraj dvajsetih letih delovanja dveh podjetij, Gozdnega gospodarstva in Lesne industrije, je v letu 1967 prišlo do ponovne združitve v novo delovno organizacijo Gozdarstvo in lesna industrija GLIN Nazarje. Leta 1971 je bila zgrajena takrat najmodernej- ša in največj a tovarna ivernih plošč v tedanji Jugoslaviji z letno kapaciteto 80.000 m3. Koncem leta 1973 se je enovita delovna organizacija GLIN Nazarje reorganizirala v temeljne organizacije združenega dela Gozdarstvo, Lesna industrij a, Kmetje lastniki gozdov in Delovna skupnost skupnih služb. Tudi delavci Smreke Gornji Grad so se istočasno odločili, da se pridružijo k združenemu podjetju GLIN Nazarje kot temeljita organizacij a združenega dela. Leta 1976 je bila ustanovljena sestavljena organizacija SOZD STIK Mozirje, v katero so se vključile: Gozdno gospodarstvo Nazarje, Lesna industrija Nazarje in Smreka Gornji Grad. Ta reorganizacija ni prinesla želenih rezultatov, zato so se delavci Lesne industrije Nazarje na referendumu leta 1978 odločili, da prestopijo v SOZD Gorenje Velenje. Z izstopom Lesne industrije in Smreke Gornji Grad je SOZD STIK Mozirje prenehal obstajati. Gorenje GLIN Lesna industrija Nazarje s temeljnimi organizacijami združenega dela Žagarstvo, Stavbno pohištvo, Iverna, Energetika in vzdrževanje ter Delovno skupnostjo skupnih služb je osemdeseta leta začela z dinamičnim razvojem in investicijo v novo tovarno za oplemenitenje in predelavo ivernih plošč, novo žagalnico tanjše oblovine in posodobitvijo proizvodnje stavbnega pohištva. Toda konec tega desetletja je s politično napetostjo prinesel tudi krizo na takratnem jugoslovanskem trgu, moratorij na sečnjo lesa in nenazadnje poplave ter velike ekonomske težave za Glin. Potrebna je bila odločna sanacija, ki je pomenila reorganizacijo v hčerinska podjetja Glin Pohištvo, Glin Žagarstvo, Glin Stavbeno pohištvo, Glin IPP, Glin Grif, Glin Gostinstvo in Glin RIP. Kot krovno podjetje je ostal Glin Holding, njegov večinski lastnik pa je postal Sklad za razvoj Republike Slovenije - današnja Slovenska razvojna družba. Za razliko od Stavbnega pohištva, ki je leta 1994 omahnilo v stečaj, so vsa od hčerinskih podjetij kljub težkemu začetku uspešno zaživela in danes z izjemo Pohištva relativno dobro poslujejo. Opravljena je bila prisilna poravnava Glinovih dolgov, podjetja pa so medtem dobila nove lastnike. Del prvotnega Glina Pohištvo, sedanji Glin K&M, je v večinski nemški lasti, medtem ko je preostanek Pohištva oziroma tovarno ivernih plošč pred nedavnim odkupil Brest iz Pogled na industrijski kompleks Glin Nazarje konec 60. let (foto: Gozdarstvo in lesna industrija Nazarje, Ljubljana 1968) Cerknice. Ostala hčerinska podjetja so odkupili zaposleni skupaj z nekaterimi drugimi posamezniki. Ob takšnem naravnem zaledju, kot ga premore Zgornja Savinjska dolina, je skoraj nepojmlj ivo, da lesna industrij a v Nazar j ah tudi v svojem drugem stoletju ne bi dosegala novih mejnikov. Seveda bo morala ves čas v korak s konkurenco, kar pomeni ne samo neprestano tehnološko temveč tudi organizacijsko posodabljanje, ekologija pa je v razvitem svetu itak že sama po sebi člen omenjenih aktivnosti. Čeprav danes marsikdo tarna nad preveč tesno soseščino proizvodnje in bivalnega okolja, zagotovo obstajajo načini, kako lahko industrija in lokalna skupnost živita z roko v roki - kot zaveznika torej. V tem primeru bodo naši zanamci z veseljem praznovali nove obletnice. Franci Kotnik Vir: Gorenje Glin Nazarje 1900-1980 NAZARJE Slavnostna akademija ob 100-letnici lesne industrije “Kjer je volja, je tudi pot” se je glasil moto prireditve, ki so jo 14. septembra pripravila Glinova podjetja v spomin in poklon na častni jubilej - praznovanje stoletnice lesne industrije v Zgornji Savinjski dolini. Prijeten in z okusom izbran glasbeno kulturni program sta voditelja Nataša Terbovšek Coklin in Franci Kotnik razigrano povezovala in prepletala z nastopi slavnostnih govornikov. Najprej je o nastanku, podvigih in padcih lesne industrije v Nazarjah ter o Glinovih današnjih tegobah na eni strani in spodbujajočih dosežkih Občinski svet Gornji Grad Zelena luč županu Gornjegrajski občinski svet je na petkovi izredni seji s šestimi (vsemi prisotnimi) glasovi pooblastil župana, da na ponedeljkovi skupščini Smreke d.o.o. glasuje za predlagane sklepe lastninskega preoblikovanja Smreke. Predloge sklepov je predhodno obravnaval odbor za gospodarstvo, kapitalsko okrepljena Smreka pa naj bi po mnenju svetnikov dolgoročno povečala proizvodnjo in celo zaposlovala. Na vprašanje, ali bo direktor Bruno Zagode ostal na Čelu podjetja, je župan Toni Hifelj odgovoril, da bo o tem odločal novi nadzorni svet. Zaradi spremembe lastninskih deležev naj bi se delež občine s sedan-jih šestih odstotkov prepolovil na dobre tri. na drugi spregovoril direktor Glin Holdinga Anton Vrhovnik. Dejstvo je, da se je nekdanji Glin kljub izjemno težkim trenutkom prebil iz skorajšnjega stečaja in danes njegove naslednice nekatere hitreje, druge počasneje razvijajo in izboljšujejo svojo dejavnost. Ob tej priložnosti je župan Občine Nazarje Ivan Purnat vsem Glinovim družbam podelil priznanja za uspešno nadaljevanje tradicije lesne industrije v Nazarjah in se zahvalil za gospodarski napredek, ki ga ta podjetja vnašajo v občino. Dve Glinovi podjetji sta na ta dan še posebej proslavljali. GUn IPP za otvoritev posodobljene proizvodne opreme, Glin K&M pa je pridobilo certifikat kakovosti ISO 9001 za razvoj, proizvodnjo in prodajo pohištva ter oplemenitenih ivemih plošč. Certifikat je predstavniku družbe Glin KM Marku Krajnerju podelil poslanec v državnem zboru Tone Anderlič. Podjetje Glin K&M se je ob tej priložnosti zahvalilo sodelavcem, ki so s svojim znanjem, prizadevanjem in zgledom prispevali k stabilizaciji in napredku podjetja. Priznanja za njihovo vztrajnost je podelil direktor družbe Glin K&M Marjan Dobrovc, v imenu vseh dobitnikov pa jih je sprejela Zdenka Presečnik First Tako delavcem kot tudi direktorjem Glinovih podjetij sta čestitala in zaželela uspešno pot v prihodnje še poslanca v državnem zboru Tone Anderlič in Mirko Zamernik in nato slavljence pre-pustila glasbenim užitkom. Na slavnostni akademiji so nastopili Savinjski rožmarin, pihalni orkester Glasbene šole Nazarje, Benjamina in Kristina Šuster ter Joško injaka Podbregar iz Podvolovljeka. Kakovostno pripravljena proslava je med gledalci vzbudila pozitivne občutke, žal le, da si prireditve ni moglo ogledati več ljudi. GUN IPP NAZARJE Posodobitev proizvodne opreme in izboljšani pogoji dela Družba Glin IPP je v letošnjem letu v okviru razvojnih naložb načrtovala predvsem novo strojno opremo in izboljšano tehnologijo. Tehnološke pridobitve, s katerimi so povezana tudi nova delovna mesta, so proslavili 14. septembra, na dan praznovanja stoletnice lesne industrije v Zgornji Savinjski dolini. Vrednost investicije v posodobitev proizvodnje znaša približno 100 milijonov tolarjev. Podjetje Glin IPP, ki od leta 1993 posluje s statusom invalidskega podjetja, je bremenila tehnološka zaostalost in nekvalificirana delovna sila, zato so se odločili za modernizacijo, s katero so po besedah direktorja podjetja Tonija Boršnaka dosegli tudi izboljšanje ekološkega stanja in omogočili dodatno zaposlovanje. Danes podjetje zaposluje 74 ljudi, od tega 32 invalidov. Toni Boršnak je na otvoritvi izpostavil, daje podjetje nastalo v najtežjih časih samostojne Slovenije, v časih množičnega pro- Posodobljeno proizvodnjo sta simbolično otvorila župan občine Nazarje Ivan Purnat in poslanec v državnem zboru Tone Anderlič (foto: Jože Miklavc) padanja podjetij, zato je toliko bolj ponosen na današnje dosežke, ko podjetje kar 80% izdelkov izvozi na tuja tržišča. Vse prisotne poslovne partnerje iz držav bivše Jugoslavije in Slovenije, ki jih je pred poslopjem podjetja dež medtem že nekoliko osvežil, sta pozdravila tudi župan občine Nazarje Ivan Purnat in poslanec v državnem zboru Tone Anderlič, ki sta direktorja in vse zaposlene pohvalila za dosedanje dosežke ter jim zaželela še nadaljnje uspešno delo. Vesna Petkovšek GLIN K&M NAZARJE Certifikat ISO 9001 kot vizitka za nove posle V podjetju Glin K&M so po naložbah v proizvodno opremo v predlanskem letu lani pristopili k pridobitvi certifikata kakovosti ISO 9001. Pooblaščena institucija TÜV iz Miinchna jim ga je izdala julija letos, pred štirinajstimi dnevi pa je v sklopu obeležitve 100-letnice lesne industrije v Nazarjah sledila še formalna podelitev s strani poslanca v državnem zboru Toneta Anderliča. »Certifikat ISO je danes marsikdaj odločujoč element pri sklepanju poslov za prodajo pohištva na zahtevne zahodne trge, zato njegova potrebnost sploh ni bila vprašljiva,« je ob tem pojasnil direktor Marjan Dobrovc. odstotka več prodanih izdelkov kot lani. »Spet se je potrdila pravilnost Marko Krajner, vodja službe kakovosti v Glinu K&M, je sprejel certifikat ISO 9001 (foto: Jože Miklavc) Standard kakovosti ISO ne predpisuje, kakšen naj bo končni izdelek, ampak kako organizirati celoten poslovni proces, da bo izdelek na koncu kvaliteten. Upoštevane morajo biti vse zahteve glede varnosti in ekologije, v vseh poslovnih funkcijah mora vladati red, torej morajo pri izvajanju sodelovati vsi zaposleni. To hkrati tudi pomeni, da standard ISO ni zgolj tehnični predpis, temveč ga morajo poleg proizvodnje spoštovati tudi ostale službe v podjetju. Konec koncev naj bi certifikat kakovosti posledično prinesel prihranke v času in materialu ter tako povrnil stroške za njegovo pridobitev. »Za letošnje leto smo si glede na leto 2000 zadali deset odstotkov višji plan, vendar pri tem nismo računali s 30-odstotnim padcem prodaje pohištva na nemškem trgu, ki se je pojavil v prvem polletju,« pojasnjuje Marjan Dobrovc. Izpad so delno nadomestili na finskem, španskem, portugalskem, francoskem in hongkongškem trgu, zato v tem času beležijo dva usmeritve, da imamo več kupcev oziroma več trgov,« je prepričan Dobrovc. »Trenutno prodajamo v 23 držav, med katerimi je Nemčija še vedno na prvem mestu.« Klin K&M je v prvih osmih mesecih letošnjega leta že presegel lanski celoletni dobiček. Po besedah direktorja so plače zaposlenih v skladu s kolektivno pogodbo, kar pa še ne pomeni, da so odlične, saj je lesna industrija glede dohodk-ovnosti precej problematična. Konkurenca z evropskega vzhoda je vse ostrejša in v nazar-skem podjetju so zelo zadovoljni, ker so pravočasno investirali v posodobitev opreme, s katero lahko izdelujejo kvalitetno pohištvo iz ivernih plošč. Njihova konkurenčna prednost je tudi hitro prilagajanje željam kupcev. »Od julija dalje beležimo veliko število naročil za naše izdelke, kar je posledica naših prizadevanj konec lanskega in v začetku letošnjega leta. Da vse to obvladujemo, potrebujemo usposobljene delavce, svoj del pa pripomore tudi močna računalniška oprema, ki podpira vse poslovne funkcije. Vanjo bomo vlagali tudi v prihodnje,« napoveduje Marjan Dobrovc. V Glinu K&M že pripravljajo plan za leto 2002. Glede na sedanje kazalce predvidevajo rast realizacije za pet do deset odstotkov, pri čemer niso upoštevali morebitnih motenj na trgu, ki bi bile posledica zadnjih dogodkov v ZDA in na Bližnjem Vzhodu. Že letos so okrepili sejemsko dejavnost in prav v teh dneh razstavljajo svoje izdelke na treh poslovnih sejmih v Nemčiji. Sodelovali bodo tudi na ljubljanskem pohištvenem sejmu, na sejmu Ambienta v Zagrebu in na sejmu pohištva v Beogradu, saj so ugotovili, da se kljub poplavi katalogov kupci pretežno še vedno odločajo za nakup, ko vidijo in otipajo pohištvo v živo. Franci Kotnik REGIONALNA RAZVOJNA AGENCIJA CELJE Program regionalnega razvoja pripravljen, kdo pa bo priskrbel denarna sredstva? Na tiskovni konferenci, ki jo je sklicala Regionalna razvojna agencija Celje (RRA Celje) 17 septembra, so bili predstavljeni rezultati polletnega dela agencije. Med poglavitnimi pridobitvami tega obdobja je zagon ključnega projekta Savinjske regije - Regionalnega razvojnega programa (RRP) Savinjske regije za obdobje 2001 - 2006, ki je predpogoj za pridobivanje finančnih sredstev iz strukturnih skladov. Vendar RRA Celje skrbi, ali država sploh resno razmišlja o podpori regionalnega razvoja. Sanacija in dokapitalizacija RRA Celje, ki pokriva območje Celjske statistične regije, kamor sodijo tudi zgornjesavinjske občine, je zaključila sanacijo in konsolidacijo poslovanja. V letu 2000 je namreč podjetje prišlo v finančno krizo, krizo vodenja in končno do izgube ugleda v regiji. Po besedah direktorja podjetja Borisa Klančnika je do izgube prišlo zaradi subjektivnih interesov, ki so prevladali nad skupnimi interesi in zaradi neustrezne lastniške strukture (60 odstotni delež je bil v lasti države). Izvedena je bila dokapitalizacija podjetja in sedanji lastniški kapital podjetja znaša 100 milijonov tolarjev. V novi lastniški strukturi ima gospodarstvo in dve banki v regiji 50% lastništva. Na ta način so se, kot pravi Boris Klančnik, politični interesi, ki so negativno vplivali na poslovanje družbe, bistveno zmanjšali. V tem obdobju je družba pridobila licenco in z njo status osrednje regionalne razvojne agencije za Savinjsko statistično regijo. Vključila se je v poseben pripravljalni program za strukturne sklade EU (SPP Programme). Na razpisu je bilo izbranih pet poskusnih projektov v regiji, na podlagi tega pa je v Savinjsko regijo prišlo 390.000 eurov. Regionalni razvojni program 2001-2006 Temeljni dokument, ki pa naj ne bi ostal zgolj to, RRP Savinjske regije za obdobje 2001-2006 je v zaključ-nifazi. Potrebna je le še predstavitev in sprejem v občinskih svetih 31 občin Savinjske statistične regije. Savinjska regija je prva med 12 statističnimi regijami v Sloveniji pridobila temeljni razvojni dokument, ki so ga pripravili v RRA Celje skupaj z zunanjo strokovno institucijo (Center za mednarodno konkurenčnost -CIC Ljubljana) in 24 eksperti iz Savinjske regije. Z župani regije so dosegli konsenz o temeljnih razvojnih prioritetah regije in priprav- ljenosti regije za realizacijo zastavljene strategije. RRP Savinjske regije sestavlja pet glavnih programov (kmetijstvo, človeški viri, turizem, podjetništvo ter okolje in prostor), 33 podprogramov, 155 projektnih vsebin. Financiral naj bi se iz treh virov in sicer državnega proračuna, evropskih skladov in lastnih regijskih virov. Ključni problemi RRP-ja Glede pritoka sredstev iz državnega proračuna so na RRA Celje nezaupljivi. V proračunskem kolaču za leto 2002 so bili izpuščeni. Zastavljajo si vprašanje, ali država sploh resno razmišlja o regionalnem razvoju ali pa bodo te zamisli ostale zgolj na papirju. Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja je namreč sprejet, vendar ostajajo številne nejasnosti glede izvedbenega mehanizma in načinov financiranja s strani države ter končno vloge in poslanstva regionalnih razvojnih agencij pri realizaciji RRP-jev. Zato po mnenju direktorja RRA Celje trendi še naprej vodijo k centralizaciji, medtem ko o konkretnih premikih v nasprotno smer še ne moremo govoriti. Predlog organiziranosti RRA-jev RRA Celje je na podlagi lastnih ugotovitev in izkušenj za krovno organizacijo regionalnega razvoja Slovenije pripravila predlog primerne organiziranosti osrednjih razvojnih institucij na regionalnem nivoju. Po njihovem predlogu bi moral realni sektor (gospodarstvo, banke) imeti večinski lastniški delež, država in občine pa manj kot 50% delež, da bi s tem preprečili prekinjanje načrtovanega razvojnega ciklusa kot posledice menjajočih se strankarskih interesov. Nadzorni svet bi moral biti sestavljen v sorazmerju z velikostjo lastniških strukturnih deležev investitorjev v RRA. Kadrovske kapacitete bi morali bistveno povečati, predvsem pa je potrebno pospešiti izobraževanje ter pretok informacij in znanj iz državne ravni na regionalne nivoje, še posebej na področju prilagajanja Evropski uniji. Glede financiranja, ki trenutno poteka izključno skozi projekte, v SAVINJA MOZIRJE Po prihodu tujih trgovskih hiš v Slovenijo so se največji sistemi, kot je Mercator, najbolj izrazito odzvali na živilskem področju. V ponudbi mozirske Savinje je več kot polovica trgovin živilskih, celotno podjetje pa predstavlja zanemarljivih 0,4 odstotke slovenske trgovine. “Srednjim in manjšim podjetjem ni preostalo drugo kot povezovanje in združevanje z večjimi sistemi. Iz nabavnih pogojev je povsem jasno, da bi že sedaj ne poslovali pozitivno, če ne bi bili v raznih navezah. Danes živimo pretežno od dodatnih super rabatov. Brez teh bi bili predragi ali pa bi delali z izgubo. Izhod je res samo v povezovanju,” je prepričan Gregor Verbuč, direktor Savinje. Logično je, da so pri nabavi potrebni grosisti, ki kupujejo doma in v tujini. Z nepotrebnim razpadom celjskega Merxa je bila Era hitrejša od drugih in prevzela vlogo lokalnega oskrbovalca. “Na nabavnem področju živil že nekaj let uspešno sodelujemo, na nabavnem področju neživil pa smo razbiti, da bolj ne moremo biti. S prvim oktobrom bo v okviru Erine skupine stekel proces programskih verig. S tem naj bi obvladovanje programov, vključno z nabavo, spravili pod eno vodstvo. Pri tem je pomembno, da v Savinji ostanejo osnovni RRA Celje menijo, da na tak način ni mogoča vzpostavitev infrastrukture potrebne za normalno delovanje regionalne razvojne agencije. Zato predlagajo 40% flnaciranje s strani države, 30% iz regionalnih sredstev in 30% skozi projekte. Vesna Petkovšek programi živila in črpalka, ostale trgovine pa bomo v okviru programskih sklopov Ere dali v najem,” zagotavlja Verbuč. Na ta način vidijo v Mozirju boljše možnosti ekonomskega sodelovan-ja in sploh obstanek. “Brez tega povezovanja bi nam konkurenca odvzela velik del posla,” pravi Verbuč. Za zaposlene je seveda pomembno, da niso ogrožena delovna mesta, tudi skupnih služb ne. Odpuščanja ljudi ne bo, zagotavlja Verbuč, na nekaterih področjih pa kadrov celo primanjkuje. Iddi osnovna sredstva, ki bodo šla v najem, ostanejo last mozirskega podjetja. Po številnih obljubah in zapletih naj bi v nekaj tednih začeli z obnovo neugledne bencinske črpalke v Nazarjah. “Gotovo je, da bomo do zime obnovili bencinski servis. Dovoljenje imamo, izvajalec je izbran, tako da bomo v roku dveh tednov črpalko zaprli in začeli z obnovo. Zavedamo se, da je treba narediti pomemben razvojni korak, kar pa brez novih investicij ni mogoče. Zgornja Savinjska dolina bo s to povezavo pridobila dodatno ponudbo, čez kakšno leto pa naj bi se zaposlilo še dodatnih 40 do 50 ljudi,” razmišlja o prihodnosti Savinje Grega Verbuč. Edini izhod v povezovanju V Mozirju in tudi drugih krajih Zgornje Savinjske doline že nekaj časakrožijo govorice, po katerih naj bi velenjski trgovski sistem Era vsrkal vase in pripojil mozirsko trgovsko podjetje Savinja. Ogrožena naj bi bila delovna mesta, uprava naj bi se selila v Velenje, zaposleni pa naj bi bili prepuščeni na milost in nemilost novim gospodarjem. SMREKA GORNJI GRAD Odločeni uspešno poslovati V gornjegrajski Smreki so se pred dvema letoma s prisilno poravnavo izognili stečaju, z zamenjavo direktorja in pridobljenim zaupanjem lastnikov pa so uspeli v tem času 5,5 milijonov mark dolga skoraj prepoloviti in tekoče poravnavati vse obveznosti prisilne poravnave. Vendar, pravi direktor Bruno Zagode, so z rezultati samo delno zadovoljni, z določenimi dejavnostmi naj bi se poslovanje v prihodnje še izboljšalo. S postavitvijo vzorčnega objekta “Smreka” pred podjetjem se je precej povečalo zanimanje za njihove izdelke tudi na domačem trgu. Kljub temu ostaja osnovna prioriteta izvoz, na domačem trgu pa načrtujejo kar nekaj zanimivih projektov na Rakitni, Vranskem, med Zrečami in Roglo, še vedno pa so aktualne počitniške hišice ob Ivarčkem jezeru na Koroškem. Zaradi kapitalske podhranjenosti podjetja so v zadnjem času precej energije porabili za iskanje in dogovarjanje s potencialnimi strateškimi partnerji, ki bi bili pripravljeni dokapitalizirati gornjegrajsko podjetje. Z vstopom Koroškega holdinga in podjetja Evrocity se bo osnovni kapital podjetja z dosedanjih 127 povečal na 177 milijonov tolarjev, dosedanji lastniki, predvsem Zadruga Mozirje, pa bodo novim družbenikom dovolili, da v letu dni dokapitalizirajo Smreko nad 50 odstotkov lastniškega deleža. Predstavnika Koroškega holdinga Andrej Švab in Andrej Cafuta sta prepričana, da je Smreka perspektivno podjetje, v katerem vidijo poslovno priložnost. Sicer pa naložba ne bo le finančna, saj želijo z znanjem in povezavami pomagati k hitrejšemu razvoju. Trenutno vstopa Koroški holding v Smreko s 3-odstotnim deležem, kar se tiče družbe Evrocity, ki jo vodi Janko Zakeršnik, pa omenjena nista želela dajati izjav. Savinjčan OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA MOZIRJE Predstavitev vlaganja v tuje investicijske sklade Območna obrtna zbornica Mozirje je v sodelovanju z Gorenjsko borzno posredniško družbo iz Kranja in podjetjem Taurus Investii iz Maribora zadnjo avgustovsko sredo pripravila strokovni posvet na temo vlaganj v tuje investicijske sklade. Kljub velikemu številu vabljenih se je posveta udeležila le peščica članov obrtne zbornice, kar dokazuje, da je vlaganje v investicijske sklade še precej neznana oblika ustvarjanja finančnega premoženja. Kot je bilo nazorno predstavljeno na posvetu, je vlaganje v tuje investicijske sklade zelo donosna in relativno varna oblika varčevanja. Tuji investicijski skladi namreč investirajo svoj kapital v svetovno gospodarstvo in dosegajo nadpovprečno dobre letne donose (v povprečju preko 12 odstotkov letno). Gorenjska borzno posredniška družba Kranj in Taurus Invest.Si Maribor kot prva v Sloveniji nudita tovrstno možnost investiranja slovenskim državljanom. »Ne postane vsak, ki varčuje, bogat, zanesljivo pa vsak, ki ne varčuje, ostane siromak,« je zelo slikovita prispodoba, s katero je Andrej Oraže iz podjetja Taurus Investii zaključil svoje predavanje. K temu bi lahko dodali le še stavek: »Če ne zadene na lotu ali športni napovedi,« vendar je verjetnost za kaj takega zanemarljivo majhna. Skrb za osebno premoženje postaja z reformo pokojninskega sistema vsak dan izrazitejša, saj se bomo morali navaditi sami skrbeti za svojo lastno prihodnost. In varčevanje v tujih investicijskih skladih ponuja v primerjavi z ostalimi legalnimi naložbami izjemno zanimive donose. Franci Kotnik GOLTE Stanetova koča gorskih reševalcev pod novo streho Po dvanajstih letih so staro depandanso Mozirske koče spet pričeli obnavljati. Tokrat so pristopili k zamenjavi ostrešja, uredili pa bodo tudi zunanjost zavetišča članov celjske postaje Gorske reševalne službe. Člani so ves ta čas uporabljali bivališče za vaje, izobraževanje in usposabljanje, seminarje za planinske vodnike, družabna srečanja in druge naloge. Obnova depandanse Mozirske koče in zunanjosti zavetišča članov celjske postaje Gorske reševalne službe na Golteh (foto: Jože Miklavc) Pri obnovi so jim priskočili na pomoč podjetje Esal iz Anhovega s kritino, Cinkarna Celje s pločevino za obrobe, Vili Debevc z Ložnice pri Žalcu pa s kleparskimi deli. Vse ostalo so s prostovoljnim delom postorili člani sami. Najbolj vneta pri tokratni obnovi sta Franc Čanžek »Čajzi« in Silvo Jošt. Dela bodo zaključena v dobrih desetih dneh, takrat pa bodo gorski reševalci spet pripravili reševalno vajo in srečanje članov. Jože Miklavc LEGRO - Ivan Golob, k.d. Robanov kot 5, 3335 Solčava Proizvodnja, gradbeništvo in organizacijske storitve E-Mail: golobi@siol.net, telefon +386 (0)38 386 000 telefon in fax +386(0)38386001 _________________________mobitel 041 353 023 Varnost in zdravje pri delu Sprejemamo naročila za izdelavo Izjave o varnosti z oceno tveganja ter usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu Delo opravljamo na podlagi dovoljenja za delo izdanega s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (odločba številka 102-02-001/2001-002 z dne 11.1.2001) www.savinja.com Portal Savinjsko dolino 5. SREČANJE LOKALNIH ČASOPISOV SLOVENIJE V SLOVENSKI BISTRICI Lokalna informacija med političnimi in ekonomskimi pritiski Organizatorji petega srečanja lokalnih časopisov Slovenije, potekalo je prvi septemberski petek v Slovenski Bistrici, so bili sodelavci tednika Panorama. Osrednja tema srečanja, ki se ga je udeležilo skoraj 60 predstavnikov časopisov iz 19 redakcij, se je nanašala na neodvisno lokalno novinarstvo, kije marsikje zgolj na papirju, ponekod pa še tam ne. Ena izmed poglavitnih ugotovitev razprave je bila, da brez finančne samostojnosti ne moremo govoriti o novinarski suverenosti. Srečanja lokalnih časopisov so se iz uredništva Savinjskih novic udeležili Franci in Helena Kotnik, Vesna Petkovšek, Edi Mavrič in Uroš Kotnik (foto: Panorama) V uvodnem delu srečanja je Janja Božič Marolt, direktorica Inštituta za raziskovanje medijev Mediana iz Ljubljane, predstavila kvantitativno analizo lokalnih medijev Slovenije v letu 2000, iz katere je razvidno, da število lokalnih časopisov še narašča, še posebej glasil lokalnih skupnosti. Direktorica Urada vlade za informiranje dr. Alja Brglez je opozorila na pomembno vlogo lokalnih časopisov pri obveščanju državljanov o vstopanju Slovenije v Evropsko unijo, državni sekretar v Ministrstvu za kulturo Božo Zorko pa je izpostavil nekatera določila novega zakona o medijih. Prof. dr. Janko Čar je navedel nekaj najpogostejših »novinarskih« kršitev slovenskega pravopisa, Grega Repovž, predsednik Društva novinarjev Slovenije, pa je kritično ocenil nejasno mejo med oglaševan-jem in informiranjem, ki se po njegovem mnenju še posebej pogosto pojavlja prav pri lokalnih medijih. Svoje razmišljanje o (ne)odvi- snem lokalnem novinarstvu je podal urednik tednika Panorama Bojan Sinic, s strani urednika Primorskega utripa Franca Krajnca pa je bil znova obujen predlog o formalnem povezovanju slovenskih lokalnih časopisov v društvo. Uvodni del je z objektivno oceno o primernosti oglaševanja v lokalnih časopisih zaključila Duška Vuga-Cizl, direktorica oglaševalske agencije Mediamix iz Maribora. Glavna razprava je potekala v dveh skupinah. Uredniki in novinar-ji so še naprej razpravljali o političnih in ekonomskih pritiskih na lokalne časopise in na koncu prišli do že znane ugotovitve, da je ekonomska neodvisnost predpogoj za novinarsko in uredniško samostojnost. Naraščajoče število občinskih glasil daje vedeti, da lokalne oblasti žehjo posredovati informacije občanom vnjim pravšnji obliki in vsebini, na drugi strani pa so uredništva lokalnih časopisov neprestano v situaciji, ko morajo ozi- roma bi morala imeti do vseh dogodkov v domačem okolju kritično distanco. Lokalna informacija ima vedno svojo težo, saj jo je nemogoče najti v »velikih« medijih, ki praviloma zapostavljajo dogajanje na lokalnem nivoju. Na drugi strani so novinarji nacionalnih medijev v primerjavi z »lokalci« v boljšem položaju, saj si lahko brez hudih pritiskov in reakcij dovolijo bolj »objektivno« poročanje. Seveda pa popolne neodvisnosti ni, kakor tudi ni popolne novinarske svobode, nenazadnje tudi zaradi samocenzure, ki je pri strokovno nepodkovanih sodelavcih lokalnih časopisov očitna. Drugo skupino so sestavljali izda-j atelji in tržniki, ki so od Duške Vuga-Cizl skušah dobiti odgovor, zakaj jih oglaševalske agencije skoraj nikoh ne vključijo v projekte na nacionalnem nivoju. Izvedeh so, da je bistvena orna raziskava branosti lokalnih časopisov, ki bi jo morala izvesti strokovna in neodvisna institucija, kot je Mediana Ker so tovrstne raziskave za lokalne časopise (pre)drage, so se dogovorih, da na matično združenje za tiskinzaložništvo pri Gospodarski zbornici Slovenije naslovijo zahtevo, da se v prihodnjo raziskavo branosti, ki jo financira GZS, vključijo tudi lokalni časopisi. Pred družabnim delom srečanja so udeleženci za organizatorja šestega srečanja lokalnih časopisov Slovenije enoglasno izbrali novogoriški tednik Oko, neformalno pa se je za organizacijo sedmega srečanja leta 2003 že prijavilo uredništvo Savinjskih novic, saj bo zgornjesav-injski časopis takrat praznoval 35-letnico izhajanja. Franci Kotnik LJUBNO OB SAVINJI Kmalu boljši pogoji za šolanje in športne aktivnosti NaLjubnem ob Savinji gradijo prizidek k osnovni šoli, novo športno dvorano in nove učilnice v skupni izmeri 900 m2, ki bodo ustrezali zahtevam organizacije devetletnega pouka. Šola na Ljubnem bo pripravljena na nove pogoje že v šolskem letu 2002/2003- Izvajalec Vegrad iz Velenja bo, kot vse kaže, dela opravil do konca letošnjega leta, dvorano pa naj bi predali namenu koncem januarja prihodnje leto. Gradbena dela z načrtovano opremo so vredna 400 milijonov tolarjev, sredstva pa so zagotovili s samoprispevkom občanov, proračunskimi sredstvi Občine Ljubno ter sredstvi Minis- vrtec iz leta v leto povečuje, s tem seveda tudi vpis v osnovno šolo. Ob 265 učencih v letošnjem šolskem letu je bilo nujno izboljšati pogoje za šolanje in športne aktivnosti. Športno dvorano bodo Ljubenci lahko koristili tudi za druge namene, saj bo na tribuni prostora kar za tristo gledalcev. Pridobitev je pomembna za razvoj telesne kulture mladih na Ljubnem in okolici, pogoji devetletnega šolanja pa bodo ob vsem tem pravočasno zagotovljeni.« Omenjena investicija predstavlja del trifaznegaciklusaprenove šolske infrastrukture v občini Ljubno. Pred leti so adaptirah podstrešne prostore in prešh na enoizmenski pouk, v lanskem letu so zgradili večji vrtec in jasli, v začetku leta 2002 pa bodo povečali prostorske zmogljivosti z nekaj učilnicami ter sodobno opremljeno športno dvorano. Jože Miklavc trstva za šolstvo in šport. Rajko Pintar, ravnatelj OŠ Ljubno ob Savinji (foto: Jože Miklavc) Ravnatelj Rajko Pintar je zadovoljen z izvajalci, veseli pa se tudi boljših pogojev šolanja in večje kapacitete vrtca na Ljubnem: »Veseli nas, da se število vpisanih v jasli in OGLASI Jjtìnm éùSiie nm enem ■ mmiii me Me àr$L - točno igcfefono unikatno si/ečo - kftstni pitticele g id/ii[sko čipko afe pfotno - abbuivi ga ^otog/ia^Lje aaSega kitščenca - knjigieo o pomenu si/etega kneta in posebno embafogo. No trgu 2,3330 Mozirje Telefon: 839-46-75 Delovni čas: vsak dan od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00 sobota od 8.00 do 12.00 Cenjene stranke obveščamo, da s 1. oktobrom 2001 prehajamo na ZIMSKI DELOVNI ČAS. Na voljo Vam bomo vsak delovni dan od 10. do 16. ure, ob sobotah pa bo agencija zaprta. Vabimo Vas, da nas obiščete na Hribernikovi 6 v Mozirju, na internetni strani www.agencija-svit.com, nas pokličete po telefonu 839-08-10 ali nam pošljete elektronsko pošto na naslov: svit.agencija@siol.net LJUBIJA 1 1 3330 MOZIRJE Tel.: 03-8390 360 Fax: 03-8390 361 TRGOVINA • VODOVOD - OGREVANJE Delovni čas: od 7.00 do *17.00 o re sot) ota od 7.00 d o *12.00 ure Prodaja, montaža in servis • instalacij za ogrevanje • vodovodne instalacije ■ plinske instalacije • oljne instalacije • sanitarne keramike ■ klimatske naprave ■ talna ogrevanja • kolektorji sončne energije ■ montaža in servisiranje instalacij in gorilnikov HVaillani GRUNDFOS FAR AKCIJSKE CENE VODOVODNIH BATERIJ ARMAL ESBE aklimat ^JUNKERS 122213 ______. i* Bontona il»!**» Buderus UGODNA JESENSKA PONUDBA SVETUJEMO, PRODAMO. DOSTAVIMO,ZMONTIRAMO £ ix > on »"o ao £ tx > On O) ao ’■'i' On 'a- on oo oT On > on «o S4M— Podjetje za komercialni inženiring d. o. o. Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE. SAM NAZARJE Lesarska 26, Nazarje AKCIJSKA PRODAJA - strešnik Bramac 7.617 SIT/m2 z dostavo - strešnik Creaton Rustico........ 1.974 SIT/m2 - opeka Porotherm 38 S.......... 209,90 SIT/kos - Siporex 60/25/20..........»......514 SIT/kos - Novoterm v roli 10 cm............ 528 SIT/m2 - fasada komplet 5 cm že od......1.781 SIT/m2 - stiropor 5 cm...................499 SIT/m2 UGODNE CENE: OKEN GLIN ŽAGARSTVO, VHODNIH IN NOTRANJIH VRAT, IVERNIHIN GIPS PLOŠČ. DOSTAVA Z AVTODVIGALOM NA DOM! 2 o tx "O a •a a o -a o << •a o 2 s on K a •a «a a S a a .a •N. § OBČINA MOZIRJE UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Obisk delegacije iz Slovaške Občino in kraj Mozirje je v torek, 4. septembra, obiskala 38-članska delegacija mesta in okraja Michalovce iz Slovaške. V nekajurnem srečanju s predstavniki Občine Mozirje, turističnega društva in nekaterih podjetij so si ogledali kraj ter se seznanili z utripom naše doline. Goste iz Michalovcev je pozdravil župan občine Mozirje Jože Kramer (foto: Jože Miklavc) Interes za povezovanje s Slovenijo so predstavniki iz Slovaške dobili v stikih s predstavniki države, Upravne enote Mozirje in iz medijev. Župan mesta Michalovce (mesto šteje 40 tisoč prebivalcev, celotna pokrajina pa 120 tisoč) Jožef Bobik je izrazil željo po sodelovanju in v nagovoru povedal, da je Slovenija zelo lepa, simpatična in urejena država, Zgornja Savinjska dolina pa še poseben biser sredi nje. Župan občine Mozirje Jože Kramer je v sodelovanju s predstavniki gospodarstva, šolstva in turizma predstavil občino Mozirje ter Zgornjo Savinjsko dolino, župan gostujočih Slovakov pa je nato izrazil željo, da bi se pričeto sodelovanje nadaljevalo z obiskom Zgornjesavinjčanov v Michalovcih. Darko Repenšek, načelnik Upravne enote Mozirje, je bil deležen posebnih simpatij slovaških obiskovalcev, saj se je z nekaterimi izmed njih srečal pred leti ob sojenju rokometne tekme v njihovem mestu. Piko na i je pomenil ogled Mozirskega gaja, ki je Slovake tako navdušil, da bodo, kot je bilo slišati, pripeljali na ogled še veliko svojih rojakov S takšnim sprejemom so Mozirjani dobesedno na stežaj odprli vrata novim prijateljem. Jože Miklavc OtridejcT rini hram Mozirje, Praprotnikova 36, tel./faks 03/839-47-50/51, GSM: 041/727-308 Vi PONUDBA MESECA: čebulice pomladnega cvetja in sadike za zasaditev cvetličnih gred ter grobov, sadike jagod, ameriških borovnic, gnojila in substrati, vinarski pripomočki, ....VABLJENI! V____________________________________J Državni organi v eni stavbi? Pred dnevi je Upravno enoto Mozirje obiskal Mitja Valič, direktor vladnega servisa skupnih služb. Znana je prostorska problematika državnih organov v celotnem Mozirju. Predvsem policija in center za socialno delo poslujeta v neustreznih razmerah, upravni enoti primanjkuje prostora, geodetska uprava in inšpekcijske službe pa so razkropljeni po celem Mozirju. Takšne razmere otežujejo delo s strankami, ki se morajo prebijati od vrat do vrat po mozirskem trgu. V Mozirju si že nekaj let prizadevajo zgraditi poslovno upravno zgradbo, ki naj bi po prvotnih načrtih stala med križiščem za Žekovec in bencinsko črpalko, interes za gradnjo pa so pokazale tudi banke in zavarovalnica. Cenejša različica, ki jo predlaga Občina Mozirje, bi bil prizidek k sedanji stavbi v Mozirju. Po obisku direktorja servisa skupnih služb je načelnik mozirske upravne enote Darko Repenšek povedal: “Direktorju servisa smo problematiko - tudi zaradi tega, ker je Mozirje po novem razrezu prišlo v prioriteto reševanja prostorske problematike - predstavili zelo temeljito. Pokazali smo mu lokacije in pogoje dela policije, centra za socialno delo in UE in moram reči, da je podprl naša prizadevanja.” Na tokratnem sestanku so se dejansko prvič konkretno pogovarjali, kako bodo potegnili voz naprej. Valič naj bi se do 20. septembra srečal z generalnimi sekretarji ministrstva za notranje zadeve, ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in ministrstva za finance, nato bodo na ponovnem sestanku v Mozirju poskušali konkretizirati prve korake k eni ali drugi rešitvi. Darko Repenšek pravi, da ima ministrstvo za delo v proračunskem predlogu za naslednji dve leti, predvsem za leto 2002, že predvidena znatna sredstva. “Zavedati se moramo, da če denarja ne bomo pripravljeni porabiti, teh sredstev v dolino ne bo več,” opozarja načelnik Repenšek. Savinjčan LUČE Strah pred novimi polavami Vodna ujma, ki je lanskega novembra razdejala Solčavsko, je ob desnembregu Savinje prizadela tudi spodnji delLuč. Za takšno stanje je treba iskati vzroke v nesaniranem vodotoku po poplavah leta 1990. Ker je bilo letošnje poletje s padavinami skopo, je pričakovati v jesenskem času obilnejše deževje, kar lahko zopet povzroči katastrofo. Na lučki občini se pereče problematike zavedajo, zato je občinski svet sprejel odločitev, da bo Občina prevzela del finančnega bremena sanacije struge, čeprav je sanacija vodotokov v državni pristojnosti. Letos spomladi so bile za sanacijo vodotoka Savinje v tem delu naročene projektne rešitve, ki so pokazale, da bo sanacija precejšen finančni zalogaj. Podjetje PUH iz Ljubljane je izdelalo projekt za večja investicijska vzdrževalna dela na Savinji in visokovodni obrambni zid ob lučki strugi za preprečitev poplavljanja v spodnjem delu Luč. Predračunska vrednost načrtovanih del j e zaokrožena na 74 milijonov tolarjev. Po ponovni pripravi predračuna naj bi za 90 metrov meter visokega zidu na desnem bregu struge potrebovali 25 milijonov, kar je po mnenju Cirila Rosea, tajnika občine Luče odločno preveč. Iddi zato, ker je letos v proračunski malhi ministrstva za okolje in prostor za redno vzdrževanje hudourniškega dela povodja Savinje in Sotle namenjenih bornih 24 milijonov tolarjev. Župan Mirko Zamernik zaradi slabih izkušenj z jesenskim vremenom seveda vztraja na izvedbi podpornega zidu, ki bo preprečil razlitje narasle vode. Zato so bili sprejeti tudi zaključki srečanja predstavnikov občine z direktorjem podjetja PUHAlešemHorvatom. Zaradi strahu pred obilnejšimi padavinami naj bi po napovedih projekt izvedli v oktobru. IZ OBČIN, OGLASI PODVOLOVLJEK NAZARJE Nova cestna trasa ni potrebna Država je pred štirimi leti s prekategorizacijo ceste Podlom-Kran-jski Rak-Podvolovljek na svoja pleča prevzela tudi skrb za modernizacijo cestne krajšave, ki je skupaj z mejnim prehodom Pavličevo sedlo bistveno približala zgornji del Zgornje Savinjske doline Ljubljanski kotlini in obratno. Namesto pet metrov široke ceste, ki naj bi jo pridobili s prekategorizacijo, ostaja nevarna gozdna cesta, ki je na kritičnih odsekih zavarovana zgolj s prometnimi znaki in trakovi okoli količkov. Lučki župan in poslanec Mirko Zamernik pravi, da se modernizacija ceste vleče že celo desetletje. Po poplavah leta 1990 so bili narejeni propusti, ki jih je vodavnekaj letih tako spodkopala, da lahko vsak trenutek zgrmijo v globino in potegnejo za seboj tudi precejšen del ceste. V lanskem letu je Projektivni biro iz Kranja naredil projekt, ki pa bo Zamernikovem mnenju modernizacijo prej zavri kot pospešiL Projekt namrečpredvidevanovo traso, kar je po prepričanju domačinov povsem nesmiselna in draga rešitev. Za-dostovalabipreplasütevsedanje trase, je prepričan Zamernik. Vpredlogu proračuna za letošnje leto je prometno ministrstvo planiralo 36,5 milijona tolarjevzaizvedboprotiprašne zaščite na območju stanovanjskih zgradb v Podlomu ter 10 milijonov za naročilo projektnedokumentacije, Bolj zanimivo je prerazporejanje sredstevv preteklem letu, ko je bilo za ta projekt planiranih 11 milijonov. Zanaročilo idejnega projekta je ministrstvo porabilo 5,9mihjona tolarjev inzapredobremen-itev letošnjega proračuna 2,8 milijona, ker seje rokzaizdelavo projektaprema-knilvletošnjeleto. OstalasredstvajeDi-rekdjazacesteprerazporedilanadruge projekte, kar je za Mirka Zamemikapov-sem nerazumljiva poteza “Scenami,ki jih dosegamo prirekon-strukdjah občinskih cest, bi štiri kilometre ceste, ki je na lučki strani, modernizirali za ISO do 200 milijonov. Če bo delala država, bo bistveno dražje,” ocenjuje razmere Zamernik, ki močno upa, da jim bo uspelo cesto obnoviti v tem poslanskem mandatu. Savinjčan Mirko Zamernik kaže na spodkopani cestni propust, ki lahko potegne v globino velik del cestišča (foto: Savinjčan) Sonja Bezovšek, s.p. Attemsov fpg 35 Nv/ 3342 Gornji Grad Tel. 03/838-30-73 Delovni čas za stranke: od 16 do 19 upe Za vas smo pripravili nove modele jesensko - zimske konfekcij e. VABLJENI K NAKUPU! Prodamo ilvaljnl stroj IBERDECK. Slavnostna seja ob občinskem prazniku Iridi letos se je praznovanje občinskega praznika vNazarjah zaključilo s slavnostno sejo, na kateri je ob bogatem kulturnem programu župan Ivan Pumat podelil priznanja zaslužnim posameznikom, podjetjem in društvom za njihove prispevke k razvoju, ugledu in večji kakovosti življenja v občini. Zlati grb občine Nazarje je letos prejel Jože Urank (foto: Ciril Sem) Goste je skozi slovesnost spremljalo ubrano petje mešanegapevskegazbo-ra iz Nazarij pod vodstvom AntonaAc-mana mlajšega ter nastopi učencev nazarske glasbene šole. Na trobenti se je predstavil Jure Plaznik, Rok Žunter naklavirju,AnaPlanovšek pa je zaigrala na saksofon Med glasbenimi nastopi je spregovoril župan Občine Nazarje IvanPurnat Goste je spomnil nanajpomembnejše dosežke minulegaleta,medkaterimiješe posebej izpostavil pridobitevšportnedvoranein muzeja gozdarstva in lesarstva Izrazil jezaskrbljenostzaradineugod-nih razmer, v katerih se nahajajo podjetja lesne in tekstilne panoge. Med Glinovimi podjetji, ki letos praznujejo stoletnico lesne industrije, je sicer najbolje poslovala družba Glin K&M, kije letos pridobila certifikat ISO 9001. Župan jepohvaliltudi dobro poslovanje podjetja BSH Hišni aparati. Za prihajajoče leto je Ivan Pumat napovedal gradnjo toplovodnega omrežja v naselju Nazarje, ki naj bi se začelovnovembru. Gledeindustrijsko-obrtnecone,zakateropotekajorazgov-ori z lastniki zemljišč, upa, da ne bodo naleteli na nepremagljive ovire. Župan je na slavnostni seji tako kot vsako leto podelil priznanja Priznanje župana Občine Nazarje so prejeli Športno društvoLipaizŠmartnegaob Dreti in Športno društvo Vrbovec za promocijo športne dvorane Nazarje ter Športno društvo Dreta Kokarje za oživljanje športnih in drugih prireditev v KS Kokarje. Grb Občine Nazarje je prejela tehnično reševalna enota PGDNazarjeza požrtvovalno in nevarno delo, za njihovo štiriindvajseturno pripravljenost ter strokovno usposobljenost Najvišje priznanje -zlati grb Občine Nazarje - je župan podelil Jožetu Uranku. Jože Urank je pustilneizbrisni pečat nastrokovnem področju delovanja - gozdarstvu, toliko bolj pa pri prizadevanjih za izboljšanje razmer v občini Nazarje na področju ekologije, sociale, šolstva, kulture in infrastrukture. Še danes je aktiven kot varuh okolja, član Odbo-razagospodarjenje Občine Nazarje in nenazadnje kotpredsednik svetaMuz-eja Vrbovec. Slovesnost se je zaključila z vzpodbudnimi takti Koračnice iz opere Aida, kijeizzvenelaiztrobenteJanezaArliča, in nastopom mešanega pevskega zbora kulturnega društva Nazarje. Vesna Petkovšek www.2BiT.si 2BÌT d.o.o. Rečica ob Savinji 143 041/732-911, 031/302-282 OBČINSKI SVET MOZIRJE Septembra nove cene otroškega varstva Na 2 2. redni seji mozirskega občinskega sveta, ki je bila 19. septembra v prostorih hotela na Golteh, so se svetniki soočili z regionalnim razvojnim programom savinjske regije. Le-tega so pripravili v regionalni razvojni agenciji, potreben pa je zaradi skladnejšega razvoja podeželja v primerjavi s centralizmom Ljubljane. Program je pilotski slovenski projekt, saj ga doslej niso izdelali v nobeni izmed dvanajstih statističnih regij Slovenije. V njem so zapisane razvojne možnosti, potenciali posameznih območij in prednostne naloge na vseh področjih. Temeljni razvojni načrti Savinjske regije, ki združuje kar 31 občin, pomenijo usklajen konsenz o prioritetah, za katere naj bi v naslednjih letih s strani države prejeli določena finančna sredstva. Njihovo pridobivanje bo šlo potom razpisov regionalne agencije, ki bo izračunavala po zakonu določeno višino sredstev, ki naj bi jih država zagotavljala. Dokument je poln načrtov, od agresivnosti in uspeha pogajalcev pa bo v končni fazi odločilno, kaj in koliko bo država namenjala za svoj skladnejši razvoj. Daljša razprava je sledila ob sprejemanju novih ekonomskih cen otroškega varstva v mozirskem GRAD VRBOVEC NAZARJE Umetnika in njegovo delo je predstavil likovni kritik in slikar Lojze Adamlje, ki je med drugim dejal, daje Goran Horvat eden najbolj plodovitih avtorjev na slovenski likovni sceni, ki s svojo izpovedjo uspe razburiti, prizadeti in s tem privabiti opazovalca. “S svojim delom in izredno obsežnim slikarskim, risarskim in celo grafičnim opusom je (Goran Horvat op. a.) spoznal, da ni bistvo slikarstva le v tehnologiji, temveč predvsem v umu, v sposobnosti ustvarjanja...To sUkarstvo je refleksija, na aktualne dogodke, na lastne eksistenčne stiske, ki so se mu razkrivale skozi dogajanjain ekstazna podoživljanja vojn in strahot,” razstavljalčeva dela interpretira Lojze Adamlje. Pri tem ugotavlja, da Gorana Horvata likovni kritiki velikokrat sploh niso dojeli in mu zato tudi niso pripisali dovolj pomembnega mesta, ki mu sicer pripada. Razstavni prostorvgradu Vrbovec, ki se je glede na število udeležencev otvoritve izkazal za krepko pretesnega, so poleg impresivnih sbk Gorana Horvata zapolnili glasovi gojenk oddelka za solo petje pri Glasbeni šoli Nazarje - Karmen Pečnik in Lidije Krefl, ki ju je spremljala mentorica Katja Kovač. Razstavo je otvoril župan Občine Nazarje Ivan Purnat z željo, da ne bi minilo nadaljnih trideset vrtcu. Večja finančna sredstva so potrebna predvsem zaradi povišanja plač, ki jih določa nova kolektivna pogodba, ki so jo izpogajali sindikati, ter na račun napredovanj delavcev. Potrebno je vedeti, da vrtec obiskuje preko dvesto predšolskih otrok, plačila staršev pa so določena glede na višino njihovih prejemkov. Starši so tako razporejeni v plačilne razrede, razliko do polne ekonomske cene pa pokriva občina iz proračuna. Povprečno pokrivajo starši okoli 25 odstotkov, ostalo pa proračun. V nadaljevanju seje sta predstavnik podjetja Golte Slovenija David Senese in Blanka Kotnik predstavila letošnja vlaganja podjetja v zagotavljanje uspešne zimske sezone. Že pred sejo pa so si lahko svetniki ogledah akumulacijsko jezero, ki je zraslo na Golteh za potrebe zagotavljanjaumet-nega snega. Benjamin Kanjir let pred ponovno slikarjevo predstavitvijo v Nazarjah. Vesna Petkovšek Lojze Adamlje čestita Goranu Horvatu ob otvoritvi raztave v gradu Vrbovec (foto: Jože Miklavc) LJUBNO OB SAVINJI Toča oplemenitila kmetijske pridelke!? Neurje s točo, ki se je razbesnelo konec maja in v začetku junija, je v občini Ljubno zajelo predvsem zaselke Ter in Primož. Komisija za oceno škode, ki jo je imenovala županja Anka Rakun, je takoj zbrala podatke o nastali trenutni škodi na kmetijskih kulturah, z ugotovitvami pa se je seznanil tudi občinski svet. Po mnenju komisije so si vse prizadete kulture vnadaljnji vegetaciji tako opomogle inse obrasle, da ni nikjer presežen 30-odstotni delež škode, ki je obenem minimum, da država povrne nastalo škodo. Posledice toče naj bi bile najbolj vidne pri izpadu prvega odkosa travinje, pri vrtninah, krompirju, krmni pesi in jagodah pa so dejanske površine manjše od 0,10 hektara po posamezni površini. Komisija je ugotovila tudi, da pri travniških sadovnjakih letos ni pridelka zaradi alternativne rodnosti. Rodni les naj bi toča poškodovala do 20 odstotkov, po prepričanju komisije, ki jo je vodila Sonja Moličnik Oblak, pa so po toči poškodovane kmetijske kulture slabše prenašale posledice avgustovske suše. Na podlagi teh ugotovitev kmetje iz Tera in Primoža niso upravičeni do delnega nadomestila izpada pridelka, čeprav se je vsaj sprva zdelo, da je toča povsem uničila določene poljščine in precej tudi travo. Ugotovitve komisije so pri članih občinskega sveta naletele na precejšnje začudenje in neodobravanje, podžupan Stanko Zagožen pa je prepričan, da zapisnik ne odraža dejanskega stanja. Po njegovem mnenju bi moralo biti izraženo v odstotkih, koliko je bil prizadet prvi odkos trave, medtem ko je drugega oklestila suša. V hribovskem predelu so kmetje odvisni prav od pridelane krme in prav malo od jagod in solate, je kritično razpravljal Zagožen ter ironično pripomnil, da si glede na ugotovitve v prihodnje lahko toče samo še želijo. Ob tem je svetnik Franc Terbovšek izpostavil neredno izplačevanje premij kmetom. Po zagotovilih županje Rakunove Občina Ljubno redno izpolnjuje obveznosti, zato je nujno ugotoviti, kje se zadeve ustavijo. Če bodo kmetje še naprej dobivali premije z zamikom, bodo na Ljubnem razmislili o direktnem plačevanju kmetom brez posrednika Zadruge iz Mozirja. Savinjčan Obvestilo Moško in žensko frizerstvo, Rakun Martina s.p., Janezovo polje 32, Ljubno ob Savinji, 31.12.2001 preneha z dejavnostjo. Goran Horvat prvič razstavlja v rodnem kraju V sklopu prireditev ob prazniku občine Nazarje so v gradu Vrbovec v ponedeljek, 18. septembra, pripravili otvoritev razstave del umetnika Gorana Horvata iz Nizke. Od dvajsetih del, ki jih je avtor postavU na ogled, so bHa razen treh vsa dela prvič razstavljena. ORGANIZACIJE IN OGLASI C« NOVOSTI V NAZARSKEM IN ŠMARSKEM VRTCU Požrtvovalno delo se obrestuje Pričelo se je novo šolsko leto. Ne samo za šolarje, tudi za najmlajše v vrtcu. Prve dni, ko so starši pripeljali svoje otroke v nazarski in šmarški vrtec, so bili mnogi presenečeni. Zakaj? Igralnice so dobile novo preobleko. Obiskovalec bi najprej pomislil, da je prišel v razstavni prostor podjetja, ki izdeluje otroško pohištvo. Pa le ni tako, le vrtec se je odel v malo drugačno podobo. »Naš vrtec je domek« poje himna najmlajših v vrtcu. Doma pa je prijetno in toplo. Delavke vrtcaNazarje so to misel vzele dobesedno in se odločile, da naredijo igralnice prijetnejše za bivanje inzaoko. Žrtvovale so marsikakšen dan zasluženega dopusta in pritegnile k delu še svoje domače. Stene so zasijale bolj belo. Ko so oživele omare in police v prijaznih barvah in z otroškimi motivi, so okna kar sama klicala po novih zavesah živahnejših barv, kotički pa po novih blazinah. In od kod denar? Mnogi starši se spomnijo lanskega novoletnega sejma, ki so ga pripravile delavke vrtca. Obiskovalcem so ponudile nakup številnih izdelkov, ki so jih naredili otro-dznjihovopomočjo. Uidivzgojiteljice in njihove pomočnice so prispevale veliko lepih in uporabnih izdelkov. Tako so zbrale 92.100 tolarjev. Porabile so jih za prenovo igralnic, vsaka skupinaotrokpaje dobilanekaj igrač, zakatere so menile,dabodootrokom nudile največ igralnih možnosti. Vrtec v Nazarjah postaja premajhen, skupine so prenapolnjene, igralnice zato premajhne. Povečanje prostorov je nemogoče, mogoče pa je bilo nekaj nareditiv obstoječih prostorih, da bi bili za bivanje še prijaznejši. S požrtvovalnim delom je delavkam vrtca to tudi uspelo. Uidi v vrtcu Šmartno ob Dreti je bil vpis v letošnjem šolskem letu zelo velik. Pridobili so še en oddelek, mešana skupina otrok je ostala v prostorih vrtca, mali šolarji pa so se preselili v prostore podružnične šole, v knjižnico. Ob temeljiti obnovi polovice strehe so popolnoma obnoviti tudi prostor za šolsko knjižnico. Funkcionalno in estetsko pohištvo, ki je sicer namenjeno prvim devetietkarjemvnasled-njem šolskem letu, še dodatno prispeva k izgledu učilnice in dobrim pogojem dela za male šolarje. V obeh vrtcih na začetku šolskega leta nekaj novega, bi lahko rekli. Polne skupine otrok, veliko dobre volje zaposlenih. Leto bo še dolgo, za ureditev želenih stvari pa prekratko. Veliko je namreč načrtov: prenoviti bi radi otroško igrišče, prebarvati in dopolniti igrala, pokrili peskovnik. V Šmartnem ob Dreti jim je s sodelovanjem vseh, delavk in staršev, to že uspelo. »Prepričan sem, da nam bo enako uspelo tudi v kolektivu, v katerem vedno bolj vemo, kaj hočemo,« dodaja ravnatelj OŠ Nazarje Zvone Smrke. Franci Kotnik Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59,3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41 DOSTAVA in MONTAŽA notranjih vratnih kril in podbojev. Ugodne cene, gotovinski popusti in možnost plačila na obroke! Obvestilo Avtoprevozništvo in gradbena mehanizacija, Mlinar Jože s.p., Šentjanž 40 a, Rečica ob Savinji, 12.12.2001 preneha z dejavnostjo. Občina Gornji Grad objavlja, na podlagi določil Pravilnika o dodeljevanju socialnih stanovanj v najem v Občini Gornji Grad (Ur. gl. občin ŠL 7/97) JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVA^ V NAJEM Na javni razpis za dodelitev socialnega stanovanja v najem se lahko prijavijo upravičenci, ki izpolnjujejo naslednje 1. SPLOŠNE POGOJE - da ima državljan stalno prebivališče in prebiva v občini Gornji Grad, - da državljan ati kdb izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebiva, ni lastnik stanovanja ati počitniške hiše oz. druge nepremičnine, - da državljan ati kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov ni lastnik premičnine, ki presega 25% vrednosti primernega stanovanja, - da prosilec ati kdo izmed družinskih članov ni lastnik ati solastnik podjetja oz. nosilec obrti - da prosilec ni nezaposlen po lastni krivdi ati volji. 2. MERILA 1. Višina mesečnega dohodka na družinskega člana ne sme presegati višine, ki znaša: - za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29% povprečne plače, - za otroka od 7. leta starosti do dopolnjenega 14. leta, 34% povprečne plače, - za otroke od 15. leta starosti do zaključka rednega šolanja 45% povprečne plače, - za odrasle 52% povprečne plače. 2. Povprečna bruto plača za obdobje februar 2001 - april 2001 je 206.031,00 SIT. Interesenti, ki izpolnjujejo zgoraj omenjene pogoje in merila in želijo pridobiti ati zamenjati socialno stanovanje morajo predložiti: - vlogo z opisom bivalnih razmer - potrdilo o prejetem bruto osebnem dohodku za obdobje februar 2001 - april 2001, od vseh članov družine (skupnega gospodinjstva) in ostalih denarnih prejemkih pridobljenih v omenjenem obdobju, - potrdilo o premoženjskem stanju, številu družinskih članov, - potrdilo o državljanstvu, - najemno oz. podnajemno pogodbo, - potrdilo o dobi stalnega prebivanja v Občini Gornji Grad. Javni razpis se razpisuje za trenutno dve nezasedeni stanovanji: - enosobno stanovanje Attemsov trg št 8, v izmeri 30.74 m t - trosobno stanovanje, Novo naselje 1, v izmeri 69.13 m - in za ostala stanovanja, ki se bodo sprostila in bodo predvidoma vseljiva v letu 2002. Vloge za priglasitev na javni razpis interesenti pošljejo na naslov OBČINAGORNJIGRAD, Attemsov trg 3,3342 GORNJI GRAD s pripisom javni razpis za dodelitev socialnih stanovanj, najkasneje do 27.10.2001. Prijave na javni razpis prispele po navedenem roku ne bodo upoštevane. Občina bo, po komisijskem ogledu stanovanjskih razmer in na podlagi točkovnih zapiskov, najkasneje vroku 60 dni po objavi razpisa določila občinsko tisto za dodelitev socialnih stanovanj. Veljavnost tiste bo v veljavi za leto 2002 oziroma do novega razpisa. Vsi udeleženci javnega razpisa za pridobitev socialnega stanovanja bodo o uvrstitvi na prednostno tisto pisno obveščeni. OBČINA GORNJI GRAD f----------------------------------------\ fctlHLSViickc. ljudje, ki delajo samo za denar, in so ljudje, ki delajo tudi za denar! V PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE Inšpektorji službeno v planinskih domovih Ob koncu planinske sezone so se predstavniki Planinske zveze Slovenije sestali z glavnim republiškim tržnim inšpektorjem Romanom Kladoškom, da bi razjasnili očitke zaradi inšpekcijskih pregledov domov in postojank po slovenskih gorah. Na inšpektorje naj bi se obračali obiskovalci planin zaradi prevelike “domačnosti” pri statusu zaposlenih, cenah in izdajanju računov ter statusu planinskih koč. Čeprav so inšpektorji opravili več pregledov kot v vseh evropskih Alpah skupaj, večjih kršitev niso odkrili. Planinska društva in PZS so prepričani, da inšpektorjem ni vedno jasno, da je koča zavetišče in ne more obratovati podenakimipogojikotgostilnevdolini. V prihodnje bodo poskrbelile zaboljšo ekološko opremljenost, je povedal Franc Ekar, predsednik PZS, nikakor pa v kočah ne mislijo povečevati udobja Glavni republiški inšpektor Roman Hadošek napoveduje, da gorska akcija inšpektorjev še ni končana Predvsem bodo inšpektorji pazljivi pri pregledu statusa zaposlenih in postojank, pod drobnogledbodo vzeli tudi cenike in izdajanje računov za opravljane storitve. Največje kršitve se po ugotovitvah inšpektorjev poj avljajo prav pri računih in cenikih, ki so v nekaterih kočah na premalo opaznem mestu. Ne glede na kategorijo koče, bimorali biti ceniki v vseh prostorih, kjer se streže gostom, obvezno pa v jedilnici Do različnih tolmačenj prihaja, kdaj je planinska koča gostinski obrat in kdaj ne. Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in obsegu storitev iz zakona o gostinstvu pravi, da so koče gostinski obrati le, če so vse leto dostopne z osebnimi avtomobili ali z žičnico za prevoz oseb. Po podatkih PZS je v naših gorah 167 planinskih postojank, med katerimi mnoge obratujejo pozitivno samo zaradi prostovoljnega dela. V zim-skem času in ob večjih obiskih se spremenijo v elementarna zatočišča, v katerih ni mogoče upoštevati strogih predpisov, saj bimoralivtem primeru obiskovalcem preprosto zapreti vrata. Savinjčan GALERIJA ANTE TRSTENJAK LJUTOMER Jaki razstavlja slike in tapiserije Vzačetku septembra sovljutomerskigalerijiAnte Trstenjak odprli razstavo slik in tapiserij Jožeta Horvata-Jakija. Z zadnjimi razsta-vami Jaki dokazuje, da je njegov nemimi duh še vedno živ in vitalen in da je, kot je v spremni besedi k omenjeni razstavi zapisal Franc Obal, »njegovumetniški likovni izraz, tako samosvoj in originalen, še vedno navisokem ustvarjalnem nivoju«. Razstava v Ljutomeru je na ogled vse do konca tega meseca. »Jaki nam v svojih delih razkriva svojo inačico ilustracije klasične mitologije, razkriva nam svet fantazijskih, v svoji glavi zamišljenih bitij, opozarja na katastrofe in posledice vojn in njihovega rušilnega učinka, svari pred hudobijo in prevarami, oblasti željnostiinprevlade pogubnega absolutizma in diktature, ki ogrožatademokracijo, terobljubljain kaže v svojih podobah na drugačen svet, na svet miru, spokojstva, blagostanja, lepote življenja in njenih radosti,« ugotavlja Obal in nadaljuje: »Tukaj, v tej njegovi pravkar opisani likovni ikonografiji, ki veje iz njegovih del, odkrijemo njegov pravi duhovni potencial, potencial človeka - nemirnega raziskovalca in zagovornika novih, v boljše materialno in duhovno poglobljeno življenje verujočih ljudi. Jakijevega slikarstva ne moremo primerjati z nobenim od sodobnih umetnostnozgodovinskih »izmov«, pa tudi eklekticizma mu ne moremo očitati, saj predstavlja po svoji notranji genezi slikovnega polja in zunanji likovni podobi organsko celoto povezovalnih in tematsko jasno prepoznavnih likovnih elementov.« Franci Kotnik MUZEJ VRBOVEC - MUZEJ GOZDARSTVA IN LESARSTVA Odprt kulturno-zgodovinski spomenik Zgornje Savinjske doline Ponedeljek, 17. septembra, je zaznamoval velik kulturni dogodek -otvoritev Muzeja gozdarstva in lesarstva, ki je obenem prvi muzej v dolini in prvi s takšno tematiko v Sloveniji. Razstavna zbirka razkriva in postavlja na ogled zgodovino dela in življenja velike večine Zgomje-savinj čanov, ki so bili zar adi specifičnega naravnega okolj a, v katerem so živeli, vseskozi v najtesnejšem stiku z lesom, od pridobivanja te dobrine v gozdovih pa do oblikovanja končnih izdelkov iz lesa. Udeleženci otvoritve so si z zanimanjem ogledali muzejsko zbirko (foto: Ciril Sem) Pripripraviinnatorealizacijiprojek-ta muzej gozdarstva in lesarstva je sodelovalo veliko ljudi, ki so vsak na svoj način doprinesli k današnji podo biin vsebini razstavne zbirke. Direktorica muzeja Barbara Šoster se je ob otvoritvi posebej zahvalila strokovnim sodelavcemFrancuFirštuzapomočpri zbiranju gradivanaterenu,Aleksandru Videčniku in Bogomirju Supinu za zgodbe o življenju naših prednikov in Jožetu Uranku zaštevilnagradivainra-zlage. Zahvala je veljalatudi vsem, ki so darovali gradivo, brez katerega muzej danesnebistal,patudisodelavcempri izdelavi maketinvelikih ambientatili postavitev. Koliko časa in truda je potrebno vložiti v takšen projekt sta polegdirektoricemuzejaspoznalatudi vodja projekta Vojko Strahovnik in oblikovalec razstave Boris Radjenovič. Barbara Šoster se je na koncu zahvalila Občim Nazarje in županu Ivanu Pur-natu,kistaomogočila,daso dolgoletne sanje postale resničnost Župan Ivan Pumat je na otvoritvi povedal,da se jeoizvedbi idejevObči-mNazarjezačekjintenzivnorazmišlja-ti leta 1999- Istega leta je nastal in bil potrjenidejni projekt, 28.februarja pa je bil s sklepom občinskega sveta ustanovljen javni zavod Muzej Vrbovec - muzej gozdarstva in lesarstva. Vred-nostmuzejas prostori, opremo, muzejsko postavitvijo in zunanjo ureditvijo je bila ocenjena na 56 milijonov tolarjev. Večinski delež je prispevala Občina Nazarje-42 milijonov tolarjev ali75%, Ministrstvo zakulturo 2 milijona(3%), Glinova podjetja v delu in materialu 5 milijonov (9%) in drugi sponzorji 7 milijonov tolarjev (13%). Na otvoritvi so z nastopi sodelovali učenci in mentorji Glasbene šole Nazarje vse do vihunca slovesnosti, ko sta eden starejših zgomjesavinjskih olcarjev Alojz Mavrič in Aleksander Videčnik, kot eden izmed idejnih us-tanoviteljevmuzeja, simbolično ročno prežagala rantoinstemgostomin bodočim obiskovalcem omogočila vstop v prostore novega kulturnega spomenika Upajmo, da eksponati v muzeju ne bodo samevali in dane bodo sami sebi namen. Kličejo po pozornosti predvsem domačih ljudi, ki jim je mar za delo in napore vseh, ki so prispevali k postavitvi muzeja, kakor tudi za požrtvovalnost nekdanjih in današnjih gozdnih in lesarskih delavcev v njihovem prizadevanju za ohranitev in razvoj lesne industrije v dolini. Vesna Petkovšek Naša anketa Pozornost medijev je od terorističnega napada na strateška poslopja v New YorkuinWashlngtonu 11. septembrausmerjenakvodilnim in odločujočim subjektom v Združenih državah Amerike in Afganistanu. Mednarodna javnost se sprašuje, kakšne posledice bodo u dogodki izzvali. .Vii lahko pričakujemo spremembe na globalni ravni v odnosih Amerika • ostali svet? Ali to predstavlja začetek novega razmerja med razvitimi in bogatimi državami na eni strani ter i revščino otepajočimi se državami tretjega sveta? Ali pa bo sledila zgolj še ena strahotna svetovna vojna? S takšnimi in številnimi drugimi ugibanji in napovedmi se ukvarjajo razumniki in strokovnjaki po vsem svetu, med katerimi je vse pogosteje slišati kritike na račun ameriškegamilitantnegain superiornega odziva, medtem ko uradnaevrop-ska politika podpira ameriške načrte. Zato smo od mimoidočih želeli izvedeti, kaj menijo o morebitnih vojaških povračilnih ukrepih, ki jih ZDA načrtujejo v imenu boja proti terorizmu. Agencija "Lea" Uresničite in sledite svojim sanjam, željam, ne-pustite jih neizživete. Poiščite si pravega življenjskega sopotnika, prijatelja z Agencijo "Lea", Resne zveze, občasna srečanja. Dekleta vseh starosti, posebna ugodnost. Zavrtite št.: 031-739-998 040-328-499 V dvoje je lepše in bolj polno življenje. Storitve Mitra B.J. sp, Slov. Bistrica, RE Maribor J Fani, Gornji Grad: Pravicanaj se zgodi. Dobro bi bilo, če bi bili krivci kaznovani. Vojaški povračilni ukrepi pa se mi zdijo prehitri. Morali bi bolj preučiti situacijo in poiskati prave krivce. Peter, Ljubija: Američani se preveč napihujejo. Geja, Nazarje: Mislim, da do vojne ne bo prišlo. Takšni ukrepi bi imeli le negativne posledice. Nesporazume z islamskimi fanatiki bi morali reševati na diplomatski ravni. A kaj, ko je Bush sam tudi fanatik. iošt, Ravne na Koroškem: Prav je, da lovijo teroriste, nedolžen narod pa mora ostati nepoškodovan. Ne strinjam se z večjimi akcijami, pač pa s pritiski na posameznike. Mogoče tudi z gospodarskimi pritiski. Janez, Bočna: Dokler ni dokazano, da se krivci nahajajo v Afganistanu, vojaški napadi niso smiselni. fätilh mmmmm 50 let TRADICIJE Gorenje 16A, 3327 Šmartno ob Paki, tel.:03/5885-065 I Zadruga mozirje j Mercator - Zgomjesavlnjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. Muijo Iteifje bo prodajalo KOKOŠI N6NI« za nadaljnjo rejo ali zakol na farmi Varpolje od 10. do 12. oktobra. Prodaja bo potekala med 7. in 14. uro. Cena za kokoš je 200 SIT. JRRKIC6 bomo prodajali 5. oktobra v zadružnih trgovinah, Za jarkice je potrebno predhodno naročilo v trgovini. ŽUPANSTVO TRGA Rečica ob Savinji Razglaša na temelju starih trških pravic, ki so nam jih milostno podelili naš zemljiški gospod Ivan Tavčar v letu Gospodovem 1585, LENARTOV SEJEM. Ta se bo odvijal dne 7. vinotoka 2001 od 9- ure dalje na trgu na Rečici, odpirali pa ga bomo tudi ob 14. uri. Rokodelci starih obrti in kmetje se pozivajo, da ponudijo svoje izdelke. hikajšnje županstvo bo poskrbelo za red in razvedrilo in seveda pošteno kupčijo. Vabljeni od blizu in daleč! Če bi bil dež ali kake druge padavine, bomo sejmarili teden kasneje. Turistično društvo Rečica ob Savinji prireja to narodopisno prireditev v spomin na 416. letnico prvih sejmov na Rečici in podelitev trških pravic. NOVOST NA AVTOMOBILSKEM TRGU Pomlajeni BMW serije 3 Piše: Igor Pečnik Že štirideset mesecev se Bavarec serije 3 bohoti na trgu s svojo ele-gantno-športno obliko. Zahteve kupcev pa so čedalje večje, zato so pri BMW-ju ponudili sicer zelo uspešno “trojko” v malce prenovljeni obliki, ki naj bi zadoščala za nadaljnjih nekaj let, dokler ne pride na vrsto popolnoma nov model. Na sejmu IAAvFrankfurtu je bila predstavljena nova serija sedem, sledila bo že prenovljena serija pet in šele za tem najmanjša limuzina. Bistvena sprememba, ki je bo deležna nova serija tri, je ukinitev 1,9-litrskega motorja, ki ga bo nadomestil 2,0-litrski za izvedenki 318 i in 318 Ci. Oznake modelov bodo ostale nespremenjene, motor pa bo namesto sedanjih 118 razvil 143 KM, kar pomeni največji navor 200 Nm pri 3.750 vrtljajih. Za večjo elastičnost bo skrbela variabilna odmična gred (Dopel Vanos), za manjšo porabo pa Valvetronic, tako da se bo povprečje vrtelo okoli sedmih litrov. Največja hitrost, ki jo bo prenovljeni BMW dosegel s tem motorjem, bo okoli 218 kilometrov na uro (prej 206 km/h), do stotih kilometrov na uro pa bo pospešil v 9,3 sekunde (prej 10,6 s). Pomembna novost je napovedana tudi pri izvedenki 320 d, ki bo sedaj namesto 136 razvila kar 150 KM in precej več navora - 330 Nm. Poraba bo le okoli 5,5 litra. Z novim modelom se vrača tudi staro geslo BMW-ja: »Freude am Fahren« oziroma veselje pri vožnji. Še bolje bi lahko to prevedli kot uživanje pri vožnji, na kar so vozni- ki dosedanje serije 3 kar malce pozabili. Mehko nastavljeno podvozje in malce indirekten volan sta glavna vzroka, zaradi katerih je serija tri izgubila na imidžu odlično vodljivega avtomobila. S prenovljenim modelom se vse to vrača. Trše nastavljeno podvozje, ki pa naj ne bi bilo preveč neudobno, in direkten volanski prenos naj bi omogočala voznikom priljubljene serije tri neposreden stik z voziščem. Svojo športnost bo nova serija tri izkazovala z zaobljenimi lučmi, mehko linijo osrednjega dela in »ledvičk«. Velik dovod zraka v sprednji »spojler« in njegova oblika bosta športno noto še poudarjala. Zadnje luči bodo dobile nove barvne odtenke in tako bo preobleka popolna. Za ljubitelje formule ena bosta modela 325 i in 330 i lahko opremljena s sekvenčnim menjalnikom, ki bo omogočal prestavljanje na volanskem obroču. Torej podobnost z bratoma Schumacher ni več zgolj nemogoča želja! TEMELJNA ŠOLA RAZVOJA ČLOVEŠKIH POTENCIALOV Nemogoče je nekomunicirati Tretjo soboto v septembru se je v Logarski dolini v organizaciji Agencije Žarek iz Velenja pričel prvi letnik Temeljne šole razvoja človeških potencialov. Uvodni seminar z naslovom Učinkovita komunikacija L je vodila Doris Erzar-Metelko iz Kranja, ki ima več kot 20-letne izkušnje na področju zakonskega svetovanja, zadnja leta pa se ukvarja zlasti s medosebnimi odnosi in komuniciranjem ter uspešnim vodenjem. Skozi seminar je Doris Erzar-Metelko slušateljem na izviren način razložila deset zapovedi za boljše komuniciranje. Prva izmed njih se glasi: Ne začnimo pogovora, če ne vemo, kaj bi radi povedali. To še posebej velja za problemske pogovore, ki v vsakem primeru morajo imeti cilj. Govorimo jasno, razumljivo in se izogibamo dvoumnim besedam. S tem se možnost nesporazumov bistveno zmanjša. V pogovoru uporabljamo tako dejstva kot čustva, kajti s čustvi lahko dejstva učinkovito podkrepimo. Sogovornika moramo pozorno poslušati in opazovati. Slednje je pomembno bolj, kot si mislimo, saj po raziskavah strokovnjakov le sedem odstotkov informacij dobimoz besedami, 38 odstotkov nam pomeni glas, ves preostali del pa predstavlja nebesedna komunikacija. V pogovoru se po nepotrebnem ne oddaljujemo od osnovne teme. V vsakem trenutku moramo biti prepričani, da smo sogovornika razumeli, in da je sogovornik razumel nas. Zavedati se namreč moramo, da vzbujajo naše besede pri drugih drugačne predstave in pomene kot pri nas. Bodimo pripravljeni brez prehudega napora in nejevolje dodatno razložiti svoje misli. Naša naloga je, pravi prof. Doris Erzar-Metelko, da se neprestano izpopolnjujemo vkomunikaciji. To je še posebej pomembno za vodstvene kadre, ki si morajo večkrat letno vzeti čas za pogovor s podrejenimi. Problemi se rešujejo s komunikacijo, torej je le-ta edini instrument s katerim pridemo do rešitev konfliktov. Za uspešno komuniciranje potrebujemo motivacijo. To je naša pripravljenost vložiti določeno količino energije zadosego cilja. Upoštevati moramo, daje komunikac- ija prostovoljno sodelovanje, torej ne more biti vsiljena. To ni le govorjenje enega drugemu, ampak prenos informacij od posameznika do posameznika. In zakaj komunikacija marsikdaj ni učinkovita? Komunikacije smo se učili s poslušanjem in opazovanjem naših staršev in sorodnikov, vrstnik-ovin učiteljev ter drugih, s katerimi smo prihajali v stik. Prav to je pogosto razlog, da je naša komunikacija neprimerna in neučinkovita. Človek večino svojega časa preživi v družbi z ljudmi, jih posluša, se z njimi pogovarja, prepira, se z njimi rokuje, se jim smeji... Lahko bi našteli še veliko drugih oblik vedenja, vse pa lahko povzamemo z eno samo besedo: komuniciranje. Vsak trenutek v življenju komuniciramo. Tudi molčanje in obračanje hrbta sočloveku je svojevrstno sporočilo. Nenazadnje celo v sanjah človek komunicira sam s seboj. Torej je pravzaprav nemogoče ne-komunicirati in prav zato je pravilna komunikacija tako pomembna za naše medsebojne odnose, za naše življenje. Franci Kotnik Vse informacije v zvezi s Temeljno šolo razvoja človeških potencialov lahko dobite v Agenciji Žarek, Velenje, tel. in faks: 03 5875-484 ali GSM 041 467-601. Ko je dalo “calm” Piše: Aleksander Videčnik Tudi v naših krajih so ljudje doživljali razne pojave, ki si jih niso znali razložiti. Seveda je treba takoj dodati, da so naši predniki bili kar precej vraževerni. Nič čudnega, saj so predvsem v hribovskih predelih živeli pogosto osamljeni, poleg tega pa so bili tudi neuki, saj šol tedaj še ni bilo ali pa zaradi oddaljenosti otrokom ni bilo treba k pouku. Tudi knjige so pričele prihajati v naše hiše šele z ustanovitvijo Mohorjeve družbe, prej pa so bile le redke kmečke hiše, ki so imele bralne večere, koje nekdo od domačih bral zbrani družini poljudne knjige. Tako je razumljivo, da je predvsem v zimskih večerih, ko je bila družina zbrana pri “hišnem” delu (predenje, popravila orodja in pletenje košev itd.), bil čas pripovedi. Stari so pripovedovali, kako so se za ce- sarja na “Taljanskem” borili, drugi so spet obujali spomine na svoj vojaški stan, tretji pa so radi pripovedovali, kako je kje strašilo ah pa kje je “dalo spomin” kot so tudi rekli pojavu naznanila smrti. Seveda so tem temam radi prisluhnili vsi, tako daje včasih na koncu bilo vse skupaj krepko strah. Nekaj teh doživljajev sem zbral v knjigi Zgornjesavinjske vistorije. Krsta ob cesti Stari Podkrižnik iz Poljan je bil doma na Teru. Njegov oče Boštjan je neke noči na poti domov doživel čudno videnje. Kar tri ure je hodil z Ljubnega do doma. Od Ojzernice dalje je do kmetije vodila le pot. Malo od Stenšaka je zagledal ob poti ležati krsto. Noč je bila sicer temna, toda razločno jo je videl. Čudil se je, da bi jo kdo pustil kar tako ležati. Hotel se jeprepričati če ni zgolj privid in je segel proti njej, toda segel je v prazno. Krsto je razločno videl, otipati pa je ni mogel. Tedaj ga je malo prestrašilo in je strmino pred seboj kar hitro prehodil. Doma je ves izčrpan pripovedoval svoje doživetje. Niso še do- bro končali pogovora, ko je prišla soseda inpovedala, da ji je pred pol ure umrl mož... Moč kolomona Na neki kmetiji nad Okonino je živel razgledan moški. Sosedje so vedeli, da ima doma kolomon, kar je pri ljudstvu pomenilo, da ima zveze s samim hudičem. Na smrtni postelji se je zelo mučil in ni mogel umreti. Povedati moramo, da je veljalo pravilo, da je vsakdo, ki je imel kolomon, moral poskrbeti, da je ta čarovniška knjiga spet prišla v prave roke. Možakarja pa je bolezen prehitela in je zato soseda prosil, da črno knjigo poišče in jo zažge. Ko je ta to storil, je mož mirno umrl. Znamenje pred prvo vojno Stari ljudje so se dobro spominjali cahna, ki so ga vsi lahko opazovali na nebu tik pred začetkom svetovnegaklanja. Bilo jeleta 1914, ko je neke noči obsijalo žareče vrhova Smrekovca in Komna. Bilo je svetlo kot podnevi. Vsi so sklepah, da se bliža velika nesreča. Dva meseca za tem je izbruhnila prva svetovna vojna. Ljudje so tolmačili opazovano žarečo redečo barvo kot veliko prelite krvi - in resje bilo vojno obdobje zelo krvavo. Želja po obisku Na Poljanah je živela ženska katere botra je hudo zbolela. Zelo ji je zaupala in ji vedno povedala vse, kar jo je težilo. Nekoč se je proti večeru podala k botri na obisk. Bolnica je bila zelo slabotna, vendar jo je obisk zelo razveselil. Po obisku je odšla ženska spet na svoj dom. Komaj je doma sedla, se je pokazala na dvorišču močna svetloba, kot bi pripeljal avto, toda to možnost je kar hitro izključila, saj so bili tiste čase avtomobili prava redkost. Stopila je pred hišo, da pogleda kaj se zunaj dogaja. Razen teme ni videla ničesar. Zarana zjutraj pa je dobila vest, da je botra nekaj minut po njenem obisku umrla. VeroDanja v zpezi s kruhom Nadaljujemo z objavo iz zapisov dr. Milana Dolenca. Pri svetem Bolfenku niso smeli šteti krapcev, hlebčkov, niti hlebcev in kolačev, dokler niso bili pečeni. Bog ne daj, da bi v tem kraju in pri sv. Juriju ob Ščavnici kdo zlezel pod lopar in prišel tako iz ene na drugo stran pred končno peko - niti enega hlebčka ne bi spravil iz peči. Postružnik se je imenoval kruh iz ostankov testa, tega niso smeli prej razrezati, dokler ni bil spečen ves ostali kruh. Če bi prej postrgal nečko, bi se vsem kruhom zapekla skorja. Pri vsaki peki so naredili hlebec, od katerega je moral vsakdo dobiti odmerjen del, ker so vsi pomagali pri težki pridelavi (žita) kruha. V Rožu dobi kržič (postru- žnik) prvi človek, ki prestopi prag hiše po peki. Gospodinja mu ga ponudi pri vstopu in naj ga bo potreben ali ne, naj bo grof ali berač, ženska, moški ali otrok - vzeti ga mora! Ženske, ki imajo dober nos glede peke, rečejo že pri vstopu v hišo: “Dobra sreča, me štruca čaka.” V tržaški okolici naznanja pina čas, kdaj je kruh pečen. Pina je majhen hlebec peke, ki ga namažejo z oljem in potrosijo s sladkorjem. Pina je za otroke pri peki poslastica brez primere. Imenovali so jo tudi “povečerek”. Ko gospodinja preverja, če je kruh do kraja pečen, hleb vselej prelomi in ga ne nareže z nožem, ker je tudi Kristus kruh lomil, ne pa rezal. V lendavski okolici pravijo, da je bilo kruha dovolj prav zaradi tega, ker je Kristus kruh lomil, zato je treba prvi hlebec kruha lomiti. V Rožu kržič prvi pečen kruh prav tako ne smejo rezati, pač pa ga morajo lomiti. Kadar režejo pri Veliki nedelji kruh, ga odrežejo naglo in gladko. Kdor bi kos odrezal in pustil tako zarezan hleb na mizi, bo tako dolgo umiral, kakor je ostal hleb zarezan. Kdor v Prekmurju ne odreže kos kruha na hlebu lepo ravno, je lažnivec. Na Gorenjskem, Koroškem, Štajerskem in v Loški dolini naredi oče ali mati preko hleba z nožem križ, preden ga z nožem načne ali reže. V Škofji Loki rečejo ob tej priliki: “Bog in sveti križ božji.” V Borovnici: “Bog in križ božji, na mehko ga položi!” Pri Veliki Nedelji vzamejo vselej, kadar odrežejo kos kruha, hleb v roke, da ga dvignejo. Kdor pri rezanju kruha hleba ne dvignil z mize, ga gospodar trpko opozori: “Kruh te je visoko dvignil, zato zasluži, da ga dvigneš tudi ti, kadar si ga jemlješ.” V Kočevju je mati opozorila svojo hčerko vselej, kadar pri rezanju kruha ni dvignila hleb z mize. Velela ji je, naj hleb spet položi na mizo in ga nato znova dvigne. Če namreč ni ravnala tako, se je volu solza utrnila. Na Murskem polju in v Ziljski dolini kruha nikoli ne drobe v kislo mleko, ampak ga vselej le režejo. Kjer so ga drobili v mleko je postala krava jalova. Na Tolminskem imajo za velik greh, če zabodeš nož v hleb kruha. V Prekmurju in na Dolenjskem ne sme biti načet hleb kruha obrnjen z rezom proti vratom, ker bi odšel blagoslov iz hiše. Goličniboiie duhovitosti Spet bomo objavili nekaj Lovrovih smešnih iz njegove knjige Moj šmihel-ski svet. Star običaj Nekoč je bilo v navadi, da so se ob sobotah zvečer zbrali fantje. Eden izmed starejših je bil neke vrste vodja in veljalo ga je ubogati. Seveda so se vedno prej med seboj dogovorili o programu za ta večer. Vedno jih je spremljala naša lepa slovenska pesem, ki je odmevala v ubranem večglasju v noč, včasih kar do jutra. Nekega sobotnega večera se jih je nekaj odločilo, da gredo k določeni hiši “klicat” dekleta. Tisti, ki je eno izmed deklet pri hiši rad videl (in seje pozneje z njo tudi poročil), je poskušal odpreti okno sobice, v kateri so spala dekleta. Okno menda nalašč ni bilo kaj trdno zaprto, zato ga je lahko potiskal navznoter. Znotraj na okenski polici pa je bila posoda z orehi, ki je med njegovim odpiranjem zgrmela z velikim truščem na tla. V hipu je bila vsa hiša pokonci, iz zgornjega okna se je oglasila stara mati, vasovalec pa je v presenečenju padel z okna, se pobral in z velikimi skoki skupaj z ostalimi fanti izginil v temi. Dolga leta so brili norce iz njega in pripovedovali o njegovem brezupnem podvigu. Šiba božja Dva fanta, od katerih je bil eden zelo pobožen Blaž, drugi pa prav toliko navihan Jurij, sta se običajno zaljubila v istega dekleta. Blaž je bil postaven in pošten fant, zato se je dekletova naklonjenost bolj nagibala k njemu, kar pa ni bilo po volji njegovega tekmeca Jurija. Premišljeval je, kako bi brez osebnih obračunov odvrnil Blaža od dekleta. Ker je poznal Blaževo bogaboječnost, si je izmislil posebno šalo. Neke nedelje zvečer se je Blaž v nočnih urah vračal od dekletove hiše proti domu. Ko pride v bližino velikega drevesa ob poti, zasliši iz višine mogočen glas: “Blaž na krivi poti si, šiba božja te bo zadela.” Blaž obstane kot pribit, zagleda nekaj belega, ki plahuta med drevesnimi vejami, pa sliši spet glas: “Blaž, šiba božja te bo zadela.” Blažu so v strahu šli vsi lasje pokonci in zdrvi proti domu, misleč, da ga je posvaril sam angel božji. Navihani Jurij pa skoči z drevesa in gre vasovat k dekletu, katere Blaž nikoli več ni pogledal. Medvedova klofuta Pri nas doma, v “Gornji vrtači” je stala nekdaj starahruška. Sadovi so bdi drobni, avjeseni sočni in sladki. Mimo pride sosedova gospodinja, ki je šla na obisk, in vidi, kako se drevo potresa in padajo hruške na tla. Ne da bi dobro pogledala kvišku, je rekla: “ Stric le potresite, j az bom pa Če prebiramo stare revije in knjige, naletimo na zanimive podatke, ki so nekoč pomenili dokaz za izreden napredek, v današnjem tehničnem svetu pa se jim lahko le pomilovalno posmehujemo. Pa naštejmo nekaj, tedaj senzacionalnih odkritij. Najnovejše ameriško prekooceansko letalo, ki bo služilo stalnemu osebnemu prometu med New Yorkom in Londonom, je na sliki prikazano kot letalo z dvema repoma in štirimi motorji, danes deluje v primerjavi s sodobnimi potniškimi letali prav skromno. Pred kratkim se je ponesrečil zrakoplov Hinedenburg, ki je že eno leto pred katastrofo stalno prevažal potnike iz Nemčije v Ameriko in nazaj. Spomnimo, da je do katastrofe prišlo med pristajanjem v Ameriki. To zračno plovilo je bilo ponos nemškega zrakoplovstva. Najhitrejše ameriško letalo za osebni promet je tedaj dosegalo hitrost 400 km na uro. Najhitrejše evropsko letalo - italij anski aeroplan pobirala.” Res se je drevo močno streslo, nekaj godrnjanja je bilo slišati in nato skok z drevesa. Soseda občuti kmalu močno klofuto, da se ji je kar posvetilo pred očmi. Obrnila se je, da bi videla, kdo jo je tako peklensko močno udaril in zagleda medveda. Odskočila je, kar so jo noge nesle, in urno stekla proti domu. Povedala je, kako ji je medved tresel hruške in kako rada mu jih je prepustila... je dosegel s svojimi močnimi stroji doslej največjo hitrost 800 km na uro. Največji aeroplan tistih časov je vozil na progi London - Avstralija in je imel prostora kar za 48 potnikov s posadko vred. Motorni čoln Miss Amerika II. je dosegel rekordno hitrost tistega časa - 200 km na uro. Najmodernejša in najhitrejša potniška ladja, imenovana propelerski drčalec, je popolnoma zasedena plula kar 100 km na uro. Najhitrejši vlak v Evropi je bil v tistih časih “Leteči Hamburgovec,” Amerikanci pa so tedaj imeli dva podobno urna vlaka. Najnovejša lokomotiva je tedaj dosegla 150 km na uro. Najhitrejša nemška dirkalna avtomobila Mercedes in Auto Union sta drvela s hitrostjo 380 km na uro. Američani so že imeli potovalni avtobus z dvemi nadstropji. Najboljši skakalec s palico pri skoku je dosegel rekordnih 4,5 metra! ^sčemo e tace fotografije Slika je posneta leta 1948 in nam jo je poslala Marija Skok iz Šentjanža. Na sliki vidimo zlato poroko zakoncev Slemenšek iz Belih Vod. Cernu so se čudili leiu 1938 Nasveti otroka odraslim 1. Ne razvajaj me! Dobro vem, da ne morem dobiti vsega, Kar zahtevam Samo preizkušam te. 2. Ne boj se odločnosti! Tako vsaj vem, pri čem sem. 3. Ne si!! me! S siljenjem me samo učiš, da zmaguje moč. Rajši me vodi. 4. Ne spreminjaj svojih odločitev! To me samo zmede, potem pa poskušam doseči vse, kar mi pride na um. 5. Ne obljubljaj! Mogoče obljub ne boš mogel izpolniti. Tako krniš moje zaupanje vate. 6. Ne nasedaj, kadar te hočem vreči Iz tira! Sicer bom skušal doseči še več takšnih »zmag«. 7. Ne delaj sl preveč skrbi, če tl kdaj zabrusim: »Sovražim te!« Hočem te samo zjeziti, če si mi kaj storil. 8. Ne dopusti, da bi se počutil manjšega, kot sem! Lahko podivjam. 9. Ne naredi zame tega, kar zmorem sam! Sicer se bom obnašal kot dojenček in te bom imel še naprej v svoji službi. 10. Ne ukvarjaj se preveč PRED PORODOM Torba za v porodnišnico Pripravila: Karolina Vrtačnik Ì I [RG0YINA KRM ČEMER I Mariia Križnik s.D. Na trgu 28, Mozirje Tel. št.: 58-33-323 PE OKONINA Tel. št.: 58-41-441 Za hladne jesensko zimske dni smo vam v KRIM centru pripravili pestro izbiro: - mikic in pulijev za otroke in odrasle - trenirk - hlač na zvon in tracking - hlač STTEPH v novih barvah - spodnjega perila in nogavic - kavbojk GIO - modnih jakn in bund... in še in še. Pridite fm s /A&CK VELENJE Titov trg 2,33320 VELENJE V šolskem letu 2001/2002 vpisujemo v poklicno šolo VOZNIK ter v prekvalifikacijo v poklic VOZNIK. Organiziramo usposabljanje za: RAČUNALNIŠTVO DELO NA INTERNETU SKLADIŠČNIKE VOZNIKE VILIČARJEV STROJNIKE GRADBENE MEHANIZACIJE VARNOSTNIKE - RECEPTORJE VODITELJE VODNIH PLOVIL - ČOLNOV VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU VARSTVO PRED POŽAROM HIGIENSKI MINIMUM Omogočamo obročno Plačilo šolnin! VAŠ NAJBLIŽJI PARTNER NA PODROČJU IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH VAS VODI DO NOVIH ZNANJ IN MOŽNOSTI ZAPOSLITVE! Telefon: 03/898 54 62 Vrtnarstvo in cvetličarstvo SKOßNÄEK HtibeflìÉava 10, 3330 Mozirje, Tel: 03/^-46-60 Mg: 03/ .1..zM Vrtnarstvo Skornšek vam v jesenskem času nudi veliko izbiro za grobove: - nizke trajnice - okrasne grmičke - mačehe - lončne krizanteme - pesek in zemljo. Na željo stranke zasadimo razne posode! .... poleg tega nudimo tudi vse cvetličarske usluge. Piše: Vida Ribič I AGRO EHNIKA: Predposevek: vcčkosni travnik Sajenje: 11.4.2001 Gnojenje: osnovno pojenje je bilo opravljeno v jeseni in sicer 40 ton hlevskega Ì gnoja ha. spomladi pa je bila površina pog-1 mijena r NPK 10:20:30 in sicer 300 kg ha. Vs'Tr«- ■ p!||S|pi 18.6.2001, RODOMIL 2.7.2001, DUHANE in lvrroo »noi ixmwi m 10SŠ ,■25.7.2001, Zatiranje plevela je bilo opravljeno me- ; hansko Poskus z različnimi sortami krompirja je bil izveden na kmetiji Marije Robnik Juvanje 11, Ljubno ob Savinji. SORTE KROMPIRJA VKLJUČENE V POSKUS: NAVAN, CARLINGFORD (domač), CARLING-FORD (uvoz), MINERVA, DESIREE, WHITE LADY, ROSCOR. NAVAN je srednje pozna sorta s krem barvo mesa, barva kožice je bela. Oblika gomoljev je okroglo ovalna, očesca so plitva. To je atraktivna sorta za pridelovanje glavnega pridelka s široko uporabo in se dobro skladišči. CARLINGFORD je srednje zgodnja sorta z belim mesom, barva kožice je tudi bela. Oblika gomoljev je okroglo ovalna, očesca so plitva. Meso je zelo čvrsto in se med kuhanjem ne razkuha in ne potemni. MINERVA je zelo zgodnja sorta jedilnega krompirja za svežo uporabo. Barva kožice je rumena in svetlo rumena barva mesa. Oblika gomoljev je ovalna, ima plitva očesca. Zelo dobro reagira na prekrivanje s tkanino, kar še pospeši njeno rast. DESIREE je srednje pozna sorta s svetlo rumenim mesom, barva kožice je rdeča. Oblika gomoljev je podolgovato ovalna, očesca so plitva. To je široko uporabna sorta, primerna za oskrbo trga do pomladi, dobro prenaša sušo in dolgotrajno skladiščenje. Poskus z različnimi sortami krompirja v Okonini kožice je svetlo krem, ima izredno gladko kožico z belim mesom. Oblika gomoljev je ovalna, očesa so plitva. Ta sorta krompirja vsebuje veliko suhe snovi, zato je vsestransko uporabna tako za kuhanje, pečenje in predelavo. Je izredno odporna sorta na sušo, krastavost, virus Y, virus zvijanja krompirjevih listov in nematode.Ta sorta je v poskušanju drugo leto za vpis v sortno listo. ROSCOR je srednje zgodnja sorta, barvamesa in kožice je svetlo krem. Oblika gomoljev je okroglo ovalna, oblika očesca pa plitva. Uporabna je za kuhanje in pečenje. Je izredno okusna sorta, zelo primerna za skladiščenje. Je odporna na virus Y, občutljiva pa je na krastavostTa sorta je tretjo leto v poskušanju za vpis v sortno listo. Opažanja: Na našem območju so bile vremenske razmere za pridelovanje krompirj a ugodne, izkopani so bili zelo lepi pridelki. V [toskusu smo največji pridelek dosegli pri sorti WHITE LADY to je 87 t/ha.Ta sorta je tudi vsestransko uporabna, vendar še ni v sortni listi in bo še eno leto v poskušanju. Najmanjši pridelek je dala sorta MINERVA, pridelek je Ibil 46 t/ha. Pri sorti ROSCOR je bila opazna večja krastavost gomoljev. Težav s krompirjevo plesnijo ni bilo, prav tako ne pretirane razmnožitve koloradskega hrošča V naši dolini že več let zaporedoma izvajamo demonstracijske poskuse z različnimi sortami krompirja. Namen poskusov je ugotavljanje primerne sorte za posamezna področja, višine in kakovosti pridelka Kmetijska svetovalna služba Mozirje Rezultati poskusa: 13. avgust 2001 št. gomoliev /10 grmov pridelek t/ ha nad 35 mm pod 35 mm NAVAN 100 80 69 CARLINGFORD (domač) 100 64 74 CARLINGFORD (uvoz) 120 127 74 MINERVA 74 88 46 DESIREE 80 57 56 WHITE LADY 138 124 87 ROSCOR 72 45 51 Povprečno število gomoljev na en grm Pridelek v tonah na hektar WHITE LADY je srednje pozna sorta, barva □ NAVAN m CARL. (domač) □ CARL. (uvoz) OMISBWA H DESIREE □WHITE LADY □ ROSCOR 22. september - Evropski dan brez avtomobila Uporabaenergijeje glavni vir onesnaževanj a na svetu, toda vsi smo potrošniki energije. Brez te ne bi bilo delovnih mest in življenje bi potekalo zelo drugače. Že občasne prekinitve dobave elektrike nam povzročajo težave, doma in na delovnem mestu. Uporaba energije je bistvenega pomena za gospodarski in družbeni razvoj ter za izboljšanje kakovosti življenja. Svet, zlasti njegov razviti del, pa potrebujeiz dneva v dan več energije. Pripravljeni smo jo drago plačevati (pomislite na ceno nafte) ali p a prevzemati velika okoljska tveganja (jedrske elektrarne, termo elektrarne). Del človeštva rabi energijo le za to, da si dvakrat na dan skuha topel obrok, bogati del si z njo segreva vodo v domačem bazenu ali pa hladi pijačo. Vsem pa je enako prizadevanje: da bi lažje, z manj fizičnega napora, udobneje in bolje živeli. To pa v praksi pomeni, da porabimo več energije. Danes še vedno, kljub opozorilom strokovnjakov, proizvedemo in porabi- mo največ take energije, ki je na voljo le v omej enih količinah. Svetovne zaloge premoga, nafte in zemeljskega plina so omejene in morda bomo doživeli čas, ko jih bo začelo zmanjkovati. Premalo uporabljamo trajne vire energije: vodna energija, sončna energija, moč vetra. Proizvodnja energije in promet sta tudi eden največjih onesnaževalcev okolj a v katerem živimo. Pri izgorevanju premoga in nafte se povečuje delež ogljikovega oksida v ozračju in povzroča učinek tople grede, ogrevanja planeta. Visok delež pri porabi energije in s tem tudi pri onesnaževanju okolja imata transport materiala in osebni promet. Da bi vsakega izmed nas vsako leto vedno znova opozorili na problem velike porabe energije, je bil določen dan, ko naj bi opustili prevoz z avtomobili. To je vsako leto 22. september. Upam, da ga niste zgrešili in da ste z opustitvijo uporabe svojega jeklenega konjička simbolično prispevali k boljšemu ozračju in manjšemu ropotu. Ste preizkusili, da se lahko v službo pripeljete s kolesom ali pridete kar peš? Varčevanje z en- ergijo bo osrednja tema stoletja, v katero smo komaj vstopili. Prej ko začnemo razmišljati o tem in varčevati tudi dejansko, bolje bo. Pa še prihranili bomo, saj so izdatki za energijo znatni. 16. septembra pa je skoraj neopazno minil tudi mednarodni dan zaščite ozonske plasti. Ozonski plašč v višjih plasteh ozračja varuje vse žive organizme na Zemlji pred škodljivimi in uničujočimi ultravioletnimi sončnimi žarki. Kako se je njihova moč povečala, vemo sami. Še ne dolgo nazaj skoraj nismo poznah kreme za sončenje, danes si poletja in počitnic brez nje ne moremo predstavljati. Ozonska plast se je stanjšala in nas slabše brani pred nevarnim delom sončnih žarkov. Razviti svet povzroča tudi naj večji del uničenj a ozonskega plašča, ker proizvaja in spušča v ozračje večino fluoroog-ljikovodikov (CFC) in drugih spojin, ki vsebu-jejo reaktivna klor in brom, ki se vežeta s kisikom v ozonski plasti in jo tako tanjšata. K ohranitvi ozonske plasti lahko prispevate tako, da ne kupujete izdelkov, kjer so bile uporabljene naštete nevarne snovi. Zeleni Franček Piše: Cvetka Kadliček Človek se je skozi tisočletja razvijal in živel v naravi, čas hitrega razvoja civilizacije pa nas od narave oddaljuje. Težko si predstavljamo življenje brez tehnike. Le malokdo bi se še znašel in preživel v divjini. Toda vedno več je takih, ki se hočejo vrniti nazaj k naravi, k zdravemu pridelovanju zelenjave, sadja in drugih rastlin - brez strupov! Vedno več je tudi zanimanja za zdravljenje bolezni z zdravilnimi rastlinami, zato smo se odločili, da med nasvete v Savinjskih novicah uvrstimo tudi tovrstne teme. Če si boste vzeli čas in odšli kam v naravo, ki že diha jesenski zrak, boste mordanabralinekaj listov ozolistnega trpotca in s tem združili prijetno s koristnim. Ozkolistni trpotec raste po travnikih, njivah, ob poteh in po nasipih. Liste ozkolistnega trpotca nabiramo od julija do konca septembra. Iz svežih listov lahko stisnemo sok, ki ga uporabljamo pri vnetju želodčne sluznice, pri driskah in okužbah pljuč. Pri teh težavah zaužijemo trikrat dnevno po deset mililitrov tega soka. Pri pikih žuželk in pri ranah, ki se počasi celi- ZA VSAKO BOLEZEN RASTE ROŽ'CA Ozkolistni trpotec jo, naredimo obkladke iz svežih listov, ki smo jih seseklj ali ali zmleli z mešalnikom. Po potrebi obkladek menjamo vsake dve do štiri ure. Liste pa lahko seveda tudi posušimo. Poparek iz ene do dveh čajnih žličk zdrobljenih listov na čašo vode pijemo dvakrat do trikrat dnevno. Poparek miri kašelj in pospešuje izkašljevanje, pomaga pri vnetju sapnika (bronhitis) in naduhi. Uporabljamo lahko tudi zrela semena Poparek proti zaprtju pripravimo tako, da žlico semen prelijemosskodelicovrelevode.Pitjeohlajenega poparka je primerno predvsem ponoči. Rastline nabiramo vedno le na čistih krajih, ne ob cestah ali sveže gnojenih njivah in travnikih. Nikdar ne nabiramo mokrih rastlin. Pravijo, da ima rastlina najboljše snovi, če jo naberemo pri opoldanskem soncu. Rastline sušimo v zračnem, senčnem prostoru, kjer ni vlage. Dobro posušene rastline shranimo v steklene kozarce ali papirnate vrečke, nikakor pane v plastične vrečke ali posode iz plastičnih materialov. Vin P. Bohinc: Slovenske zdravilne rastline in P. Ody: Zdravljenje z zelišči Popravek Informacije V19- številki našega časopisa je bilo v prispevku Pester zaključek počitnic napačno zapisan vrstni red najboljših treh tekmovalcev v rolanju. Pravilno se glasi: Najboljši trije, David Voler na prvem, Dario Kosič na drugem in Domen Remše na tretjem mestu so prejeli pokale. Za neljubo napako se opravičujemo. Uredništvo (K MUDI BOBENCEK 3 Ji UREJA: Nastasja Kotnik VOŽNJA S SUBAQATICOM Med počitnicami v šoli v naravi smo se peljali z ladjo, ki se imenuje Subaqatic. To je ladja, katere dno je izdelano tako, da lahko opazuješ, kaj je pod gladino morja. S Subaqaticom smo odpluli na odprto morje. Razdelili smo se v dve skupini. Jaz sem bil v prvi, zato sem se lahko kmalu spustil na dno ladje. Opazovali smo školjke, ki so se pritrdile na vrv. Bilo jih je vse črno. Ko si je to ogledala še druga skupina, smo bili zopet na vrsti mi. Takrat smo opazovali Rimsko cesto, ki sojo zgradili stari Rimljani. Bila je tlakovana s kamnitimi kockami. Spet smo, lahko bi rekli pijani prilezli na palubo. Skoraj sem se že naveličal čakati, ko je druga skupina le prilezla iz “kokošnjaka". Takrat so nas zopet poklicali po zvočniku in mi smo se še zadnjič spustili navdol. Videli smo nekaj čudnega. Na eni strani je bilo morsko dno globoko tri metre, na drugi strani pa petnajst metrov. Na dnu morja je res marsikaj zanimivega. To sem opazil že, ko sem se potapljal. Nikoli pa še nisem opazoval morskega dna, ne da bi se zmočil. Lenart Ugovšek 4.a OŠ Gornji Grad Utrinki iz Pacuga f ' a mo si ogledali akvarij z morskim ’iranU7 ^ zanimive so bile jegulje, S'm' L * raki, skati, morske vetrn,ce, novice in raMi . ,np irski konjički, silo m Lenart ugovšek, 4.a nezanimiva je bi, a vožnja zvarke Lotos. Peljala 3m se prvič m toliko bo j u: Ugovšek, 4.a tanke Rimske potočnik, 4.a *■1*,.? SÄ n- ie s ;tUvreVd v- P-etava,o. Bilo me ,e • sečoveljske soline. To je Ogledali smo s .-.delujejo morsko sol. kraj, kjer še danes P"^‘Terbovšek, *■« ■ Portorožu sem stopila tudi v V Piranu m Port sladoled. trgovine in si priv sMva poljanšek, 4.a v Piranu smo si spomenik m kupili sP°Marjana Robnik, 4a Zelo zanimiv je bil1^^^. ČeP- "traeste, gojišSe školjk, neka, "Strave. Morsko dno se mr, zdelo zelo prazno. Tanjšek, 4.a .. ,Qn 1P hü večerni sprehod ličnik 4 Compound unlimited: I. Uroš Krička (Slovenija), 4. Jernej Selak (Slovenija) 3D: 1. Jure Goleč (Slovenija), 6. Božidar Modec (Slove i) Hunter: 1. Imre Kiss ( Madžarska), 4. Marko Zupanc (Slovenija) kaBritanija), 4. Lado Marinko (Slovenija) Tradicionalni ukrivljeni lok: 1. Josef Wagner (Avstrija), 15- Tadej Slemnik (Slovenija) Tradicionalni dolgi lok: 1. Szilard Hegeduš (Madžarska), 4. Nenad Radič, -S. Franc Romih (oba Slovenija) Samostrel: 1. Janko Pinter, 4. Gorazd Grosek (oba Slovenija) Tekmo nacionalnih moških ekip so dobili Madžari, pred Slovenijo in Češko, pri mešanih nacionalnih ekipah pa so prav tako zmagali Madžari, pred Češko in Avstrijo. Avgust Robnik Obvestilo Čater Marjan s.p., Gostišče Rogovile, Robanov kot 22, Solčava, z 31.12.2001 preneha s svojo obrtno dejavnostjo. 1. SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA Kljub porazu brez nezadovoljstva v nazarski ekipi Uvodna tekma novega prvoligaša se je v športni dvorani v Nazarjah pričela s pozdravom predsednika domačega kluba Dobrinka Danojeviča in župana občine Nazarje Ivana Puma-ta, ki sta zaželela ekipam obilo športne sreče, gledalcem pa veliko uživanja ob gledanju najboljših ekip malega nogometa pri nas. Za prijetno presenečenje so poskrbeli tudi gostje, ki so gostiteljem ob njihovem debiju izročili priložnostna darila velikega prijatelja Zgornje Savinjske doline Zdravka Mastnaka. Začetek tekme je minil v »otipavanju« obeh ekip, kjer so se domačini popolnoma zaprli, gostje iz Sevnice pa so se poskušali čim prej dokopati do vodstva. To jim je uspelo v deveti minuti z evro-golom najboljšega moža na igrišču Ivana Kneževiča. Sledilo je obdobje slabše igre, kjer velja omeniti le izvrsten strel domačega Goloba, ko je vratnica rešila sicer zelo zanesljivega Kostevca. V drugem polčasu so Sevničani kmalu povišali vodstvo in prisilili domačine k bolj odprti in za gledalce zanimivejši igri. Vendar pa je bila to le voda na mlin za uigrano ekipo Sevnice, ki je v zadnjih desetih minutah prikazala vrhunski nogomet in s štirimi goli zadala kar previsok poraz sicer izredno borbeni domači ekipi. Izjave po tekmi: David Dernovšek, predstavnik ekipe iz Sevnice: »V izrednem vzdušju nove dvorane smo si priigrali zasluženo zmago, čeprav smo prišli v KMN Nazarje : Sevnica 0:6 (0:1) Športna dvorana Nazarje Gledalcev: 250 Glavni sodnik: Drnovšek (Trbovlje), sodnik asistent: Stojanovič (Ljubljana) Delegat: Golob (Velenje) Strelci: 0:1 i. Knežević (9), 0:2 S. Rostohar (22), 0:3 1. Knežević (32), 0:4 S. Rostohar (37), 0:5 D. Guček (38), 0:61. Knežević (40) KMN Nazarje: Miklavc, Ipavec, Milašinovič, Golob, Uršnik, Mikek, Kos, P. Hren, Vreš, F. Hren, Rebič, Slaviček, predstavnik ekipe Ilija Pezič. Sevnica: Kostevc, Bešič, Kocjan, Koritnik, Rostohar, D. Guček, Lisec, Mitrovič, Bizjak, Knežević, Zakšek, predstavnik ekipe David Dernovšek. Opomini: / Izključitve: / igralec tekme: Ivan Knežević (KMN Sevnica) Ekipa KMN Nazarje pred pričetkom tekme s Sevnico (foto: Dejan Drofelnik) Nazarje z negotovimi občutki. Nasprotnika nismo poznali, poleg tega pa smo bili brez poškodovanega Boštjana Gučka, zato smo vzeli tekmo maksimalno resno, kar se nam je na koncu tudi obrestovalo. Domačinom želimo obilo uspeha v nadaljevanju prvenstva in naj se jim uresničijo cilji, ki so si jih zadali pred sezono.« Dobrinko Danojevič, predsednik KMN Nazarje: »Vesel in presenečen sem nad vzdušjem, ki smo ga bili deležni s strani naših navijačev. To je dobra vzpodbuda za vnaprej in dosegli bomo tisto, kar smo si v tej sezoni zadali. Današnji rezultat je dokaj pričakovan, mogoče je le škoda padca koncentracije naših fantov zadnjih deset minut, ko smo prejeli kar štiri gole. Sevnici čestitam za zasluženo zmago.« Franjo Pukart Liga malega nogometa Mozirje Rezultati 3.kroga 15. septembra: Žabe : Dolman 8:4, Poldas : Lepa Njiva 3:5, Podvrh : Trg 3:1, Hmeljar : Ljubija 3:1, Policija : Zadruga 4:1. Lestvica po 3 krogih: 1. Žabe 6, 2. Poldas 6, 3.Dolman 6,4. Podvrh 6,5. Lepa Njiva 6,6. Ljubija 3,7. Hmeljar 3,8. Policija 3,9- Zadruga 0,10. Trg 0. ________________________________PF 23. ŠPORTNE IGRE OBRTNIKOV MOS 2001 Zgornjesavinjčani državni podprvaki Tudi letošnjih športnih iger v okviru mednarodnega obrtnega se jma v Celju se je udeležila polnoštevilnaekipaObmočne obrtne zbornice Mozirje. Zgornjesavinjski obrtniki in prinjih zaposleni delavci so z osvojitvijo drugega mesta v skupnem seštevku znova dokazali, da se kljub bistveno skromnejšemu članstvu lahko enakopravno kosajo z največjimi slovenskimi zbornicami. Zaostali so le za stanovskimi kolegi iz Slovenj Gradca, pokal za tretje mesto pa so si priborili domačini. KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Nazarje gre naprej! Igralci Košarkarskega kluba Nazarje se vneto pripravljajo na start ligaškega tekmovanja, začeli pa so že z nastopanjem za pokal Slovenije, in to zelo uspešno. V dveh tekmah so premagali igralce KK Ruše, ki sicer nastopajo v 2. ligi, ter se uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Nazarski košarkarji so Rušane premagali tudi v skoku pod obročema (foto: Dejan Drofenik) V okviru priprav na nastope v 3- državni ligi je KK Nazarje najprej organiziral mini turnir, ki so se ga poleg gostiteljev udeležili še igralci KK Lastovka iz Domžal - bodoči konkurenti v ligaškem tekmovanju - in ekipa KK Odžak iz Bosne in Hercegovine. Domačini so premagali oba nasprotnika: Nazarje: Lastovka Domžale 80:69, Nazarje : Odžak 67:56. V pokalnem dvoboju z Rušami so Nazarča-ni proti pričakovanjem zmagali že na prvi tekmi v gosteh, slavili pa so tudi doma. Z neverjetno borbenostjo so se izkazali vsi igralci, ki so stopili na parket. Že 29. septembra v gosteh in 3. oktobra doma čaka mlado nazarsko ekipo huda preizkušnja njihove pripravljenosti in samozavesti. Njihov nasprotnik v 2. krogu pokala Slovenije bo Ban-ex iz Slovenskih Konjic, ki nastopa v 1. B ligi. Pokal Slovenije 1. krog: Ruše : Nazarje 83:86, Nazarje : Ruše 86:76. Strelsko najučinkovitejši na drugi tekmi so bili: Goltnik in Weiss po 26 in I. Zakrajšek 21 točk za Nazarje, za Ruše pa Frešer 20 in Ilič 11 točk. Zgornjesavinjčani so se v moški konkurenci najbolje odrezali v košarki, kjer so osvojili prvo mesto, le stopničko nižje pa so se uvrstili pri tenisu. Prijetno so presenetili kegljači s tretjim mestom, tudi metalci pikada so s petim mestom izpolnili pričakovanja Nogometaši so bili sedmi, enak uspeh pa so v bistveno manj številni konkurenci dosegli tudi najmočnejši obrtniki, ki so se merili v vleku vrvi. Zgomjesavinjskim obrtnicam je najbolje kazalo Z omenjeno prireditvijo so člani športnega društva v grobem zaključili z izgradnjo športnih igrišč in okolice v novem športnem parku, hkrati pa so poskrbeli, da bi bila takšna oblika športnega druženja in povezovanje starih in mladih vsako zadnjo počitniško soboto v letu tradicionalna. V to organizatorji in udeleženci srečanja ne dvomijo, saj je že prvo uspelo v vseh pogledih. Ko pa bodo zgrajena še igrišča za odbojko na mivki, balinanje in dolgoročno tudi tenis in ko se bo lahko v program športnih iger vključilo še več starejših krajanov in predvsem žensk, bo ta prireditev dobila še večji čar. V prijetnem popoldanskem vzdušju so se najprej pomerili košarkarji, ki so v obračunu med starimi in mladimi pokazali obilo borbenosti in poželi veliko ovacij in smeha s strani navijačev. V razburljivi končnici je ekipa starih izkoristila svojo izkušenost in zmagala s tesnim izidom 20:17. Tesno je bilo tudi pri izvajanju prostih metov za ženske in ŠPORTNO DRUŠTVO GORNJI GRAD Trbovšek in Rajterjeva občinska prvaka v tenisu Športno društvo Gornji Grad je v nedeljo, 3. septembra, na Črnivcu organiziralo občinsko prvenstvo v tenisu v moški in ženski konkurenci. Pri moških je zmagal Dani Trbovšek pred Miranom Podpečnikom in Tomažem Žerovnikom ter Urošem Žero-vnikom, pri ženskah pa je rumeno žogico najbolje krotila Irena Rajter, za katero sta se na drugem in tretjem mestu zvrstili Irena Žerovnik in Nataša Slapnik. pri kegljanju, kjer so zasedle nehvaležno četrto mesto, v ostalih športnih disciplinah pa se zvrstile takole: odbojka: 5. mesto, tenis: 7. mesto, pikado: 11. mesto. Skupni uspeh potrjuje kvalitetno delo športne sekcije pod vodstvom Zlatka Vitanca in hkrati zavezuje izvršilni odbor in skupščino zbornice, da tudi v prihodnje za tovrstne aktivnosti namenita dovolj finančnih sredstev. KF metanju trojk za moške. Pri moških je imel najpreciznejšo roko David Kolenc, pri ženskah pa je primat najboljše izvajalke prostih metov zasluženo pripadel Boži Cajner. Turnir malega nogometa je potekal po tako imenovanih »firklcih«. Svoj prvi naslov je osvojila ekipa Gmajne, sestavljena iz igralcev najstarejše in najmlajše ulice Varpolj, in njej je pripadel tudi velik prehodni pokal. Predsednik ŠD Gmajna Franjo Pukart in mozirski župan Jože Kramer z gospo Matavžko (foto: Toni Lomšek) Zanimiv športni del prireditve se je po razglasitvi rezultatov prevesil v veselo družabno srečanje. Noč ima svojo moč in tako je bilo tudi tokrat, ko so se k metanju prostih metov pripravili še najstarejši krajani. Na presenečenje vseh se je najbolje odrezala krajevna legenda, gospa Matavžka, ki je že tako prijetno vzdušje še dodatno popestrila. ŠPORTNO DRUŠTVO GMAJNA VARP0UE Športna tekmovanja in družabno srečanje Da člani športnega društva Gmajna Var polje niso aktivni in dobro organizirani le pri gradnji tamkajšnjega športnega parka, je pokazala prva septembrska sobota, ko so organizirali družabno športno srečanje vseh krajanov Varpolj in okolice. Že sama udeležba je dala vedeti, da v tem kraju takšnih ali podobnih prireditev primanjkuje. Avgust Robnik Franjo Pukart NAZARJE Živahno športno dogajanje ob prazniku občine Letos so bili v sklopu občinskega praznika še posebej prizadevni člani Športnega društva Dreta Kokarje, ki so organizirali tri prireditve. Najprej so se na igrišču Pri Piskercu moški in ženske pomerili v squashu. Neugoden termin je botroval bolj skromni udeležbi, zmagovalca pa sta bila Nataša Slapnik pri ženskah in Bojan Mikek pri moških. Okrepčilo pred nadaljevanjem kolesarjenja (foto: Avgust Robnik) Na Lazah so odigrali turnir v nogometu (velikem). Zmagali so Nazarčani pred ekipo Šmartnega ob Dreti in moštvoma Kokarje I in Kokarje II. Ženske so se na travnatem igrišču na Lazah pomerile v odbojki. Najuspešnejše so bile Šmarčanke, pred Kokarčankami' in ekipo deklet Osnovne šole Nazarje. V organizaciji Športnega društva Lipa Šmartno ob Dreti se je v nedeljo, 16. septembra, na tradicionalno pot podalo 110 kolesark in kolesarjev vseh starosti. Štartali so v Račneku, nato pa sledili trasi skozi Kokarje do gasilskega doma v Nazarjah. Tu so se kolesarjem pridružili domačini, pred nadaljevanjem etape pa so jim ponudili še okrepčilo. Po vožnji skozi Spodnje in Zgornje Pobrežje je kolesarje čakal vzpon na Brdo. Brdovci so jim nudili malce »dopinga« za lažje nadaljevanje, na cilju v Račneku pa jih je pogostilo šmarško športno društvo Lipa. V slabem vremenu in odličnem vzdušju so se kolesarji razdelili v ekipe in odigrali še nekaj tekem v odbojki. Avgust Robnik Zbiramo prijave za TAE - BO (vsebuje mešanico tae boja in dance aerobike) Prijave in informacije: 041/793-063 Konjeniški klub Veniše Lačja Vas 22 3331 NAZARJE Tel & fax: 03-838-50-15 GSM: 041-698-424 Konjeniški klub Veniše in Ranč Burger Veniše VABITA NA TEKMOVANJA V SPRETNOSTNEM JAHANJU, VOŽNJE S KOČIJO ZA DRŽAVNO PRVENSTVO TER PRESKAKOVANJU ZAPREK na Ranču Burger Veniše 6. in 7. oktobra 2001. SOBOTA, 6. oktober\ pričetek ob 10 uri Spretnostno jahanje Spretnostna vožnje kočij dvovpreg za DRŽAVNO PRVENSTVO 2. tekma o o NEDELJA, 7. oktober; pričetek ob 10 uri Tekmovanje za mlade konje po posebnem pravilniku Kategorija Al, v določenem času, tempo 300 m/min., 4 letni konji Kategorija A2, v določenem času, tempo 350 m/min., 5 letni konji Kategorija L, tabela AM5, tempo 350 m/min., 6 letni konji Tekma C kat Kategorija A1, v določenem času, tempo 300 m/min. Kategorija A2, v določenem času, ameriški baraž, tempo 350 m/min. vljudno VABLJE/v, ČRNA KRONIKA • SE BO FOTOGRAFIRAL ZA POTNI LIST? Nazarje: 7. septembra je občan iz Nazarij, z Lesarske ceste, obvestil policiste, da je v času od 4. do 7. septembra neznani storilec iz odklenjene st anovanjske hiše izvršil tatvino potnega lista in dveh fotoaparatov. Lastnik je oškodovan za okoli 200.000 tolarjev. • V KLET PO KOLO Nazarje: 15. septembra zvečer je bil dežurni policist obveščen o vlomu v klet v stanovanjskem bloku na Zadrečki cesti v Nazarjah. V kleti sta bili dve kolesi, zaklenjeni s ključavnico. Neznani storilec je na nepojasnjen način zlomil ključavnico, jo ukradel, nato pa bil verjetno pregnan, saj sta kolesi ostali na svojem mestu. Policija OPOZARJA občane, da skrbno pazijo na svoja kolesa, saj se v zadnjem času pojavlja vse več tatvin teh prevoznih sredstev. Potrebno se je obnašati bolj samo-zaščitniško, kolesa zaklepati ali kako drugače zavarovati. • PO DENAR NA AVTOBUSNO POSTAJO Mozirje: V noči na 16. september je neznana oseba vlomila v poslovalnico Izletnika na avtobusni postaji v Mozirju. Neznanec je vlomil skozi okno, preiskal notranjost in odšel praznih rok. Očitno je iskal denar, ki pa ga ni bilo. • TRIJE HUDO RANJENI V GORENJU Šmartno ob Paki: V torek, 18. septembra, se je ob pol enajstih zvečer zgodila huda prometna nesreča v Gorenju. 41-let-ni R. Z. iz Podkraja pri Velenju je vozil osebni avto iz Paške vasi proti Lokovici. V križišču v Gorenju je zavijal desno, pri tem pa zapeljal na nasprotni vozni pas, po katerem je v tem trenutku z osebnim avtom pripeljal 2l-letni F. P. iz Nizke pri Rečici ob Savinji. V silovitem trčenju sta bila ranjena oba voznika in 21-letni B. S. iz Velenja, sopotnik v Podkrajanovem avtomobilu. • TATVINA MOTORNE ŽAGE Šmartno ob Dreti: 19- septembra je občan iz Vologa dežurnega policista obvestil, da mu je v času od 8. do 10. septembra, ko je pomagal pri sosedu pri obnovi ostrešja, neznani storilec odtujil motorno žago. Agrarna skupnost PETEUNJEK Gornji Grad PRODAJA BUKOVA DRVA ZA KURJAVO Zainteresirane kupce prosimo, da pokličejo telefonsko številko: 03 584 30 79 Agrarna skupnost PETEUNJEK, 3342 Gornji Grad. Maks Mermal, Spodnji trg 20, Gornji Grad. Vsa naročila bomo sprejemali do razprodaje drv. Kdo je kriv, da se Macesnikov plaz ne sanira? V Savinjskih novicah, ki so izšle 31. avgusta 2001, je v članku »Ni denarja za odpravo škode« omenjena tudi sanacija Macesnikovega plazu. Ker je bilo napisano le mnenje solčavskega občinskega vodstva, je prav, da javnost izve še nasprotno zgodbo. Sanacija Macesnikovega plazu se je pričela avgusta leta 1994 in vsi smo upali, da bo plaz hitro ukročen, saj je takrat bil še razmeroma kratek. Toda sanacija je počasi usihala in dokončno usahnila leta 1998, saj država ni imela ali pa ni hotela dati denarjazanjo. Plaz so preveč podcenjevali, domačinov že takrat niso poslušali, kakor jih tudi danes ne, plaz pa je drsel in še vedno drsi. Razlika je le v tem, da je danes trikrat daljši kot je bil pred leti. Zato ne razumem, da sta zdaj kmeta Macesnik in Spodnji Uš-ovnik kriva, da se sanacija ne nadaljuje, saj se skoraj tri leta na plazu ni naredilo praktično popolnoma nič. Sta kriva le zato, ker plaz požira njuno zemljo in njun dohodek? Ali pa morata biti kriva le zato, ker sta kmeta, saj država in uslužbenci pač ne morejo biti krivi, saj so študirani. Zdaj, ko so naredili že na kupe raznih študij, ki požirajo davkoplačevalski denar, pa na vsak način hočejo dobiti še podpis Rokain Petra Krivca, da bodo zavarovali sebe, če bo šlo pri sanaciji kaj narobe. Mislim, da ni človeka, ki bi dovolil speljati veliko količino vode tik ob gospodarsko poslopje in bi potem ob vsakem dežju trepetal za svoje imetje. Če strokovnjakom ni treba odgovarjati za napake, ki jih naredijo, tudi kmetu ni treba podpisati vsega, kar mu prinesejo pred nos. Noben kmet pa tudi ni tako neumen, da si bo dovolil vzeti vodo, ki jo njegova kmetijauporabljaže več kot sto let, le zato, ker bi jo morda rad uporabil kdo drug. Strokovnjakom, če sploh so, je prav malo mar za ljudi v Podolševi in Solčavi, saj je že marsikdo rekel, da nas je ceneje izseliti kot pa ustaviti plaz. Toda študije pa le prinesejo lepo vsoto denarja, ki je za nekatere bolj pomemben kot pa človeško življenje. Dragi gospod Edi Mavrič - Savinjčan, ki pišete članke za Savinjske novice in za Novi tednik, bi bilo dobro, da osebe, o katerih pišete, imenujete s pravim imenom in priimkom, saj se moj mož ne piše Ošovnik. Ko boste drugič še hoteli kaj zvedeti o Macesnikovem plazu, pridite pogledat plaz in vprašajte tudi oškodovance, ne pa da se ustavite le v solčavski občinski zgradbi. To je dobronamerno opozorilo, zato prejmite lep pozdrav! Marija Krivec Podolševa 18, Solčava Vzgoja, kultura ali navadna zaostalost občine Nazarje in celotne Zg. Savinjske doline? Dober teden nazaj sem se vozil po Prekmurju in kar ne moreš verjeti, kako lahko »zabačeno« okolje, kakršno je bilo pred dobrimi desetimi leti, v trenutku doživi razcvet. Nove, gladke ceste, sveže prepleskane hiše, urejene zelenice so bolj spominjale na avstrijsko koroški del kot pa na rojstno področje Milana Kučana. Lepo! Še lepše, da so tudi ljudje prijazni, kulturni in nič več »zaostali« kot deset let nazaj. Drugačno zgodbo vidim v Zgornji Savinjski dolini, kjer imamo razdrapane ceste, neprepleskane in razpadajoče hiše in neurejene zelenice. Ni kaj preveč duha po avstrijsko koroški urejenosti, se že bolj nagibamo k bratom z Balkana. In to tudi po odnosu, kulturi, razgledanosti in zaostalosti... Me že »klejete«, kaj piše mule. Dejstva, dragi občani občine Nazarje! In kaj me je vzpodbudilo, da pišem ta članek v zgodnjih jutranjih urah? SPV občine Nazarje je pred šolo v Nazarjah postavil radarsko tablo, ki meri hitrost vozil. Vse za varstvo otrok. Krožila je že po veliko krajih po Sloveniji in sedaj smo si jo izborili tudi mi. Seveda tega večina ne ve. Prav tako večina ne ve, da je za vso obnovljeno prometno signalizacijo kriv zgolj SPV in nihče drug. Pa ne da bi se hvalili. Ampak trudimo se! In glej ga »hudiča«, neki razgledan, kulturen in urejen občan, ki se ima gotovo za ponosnega, da živi na tem svetu, nam je čez noč ukradel kabel za povezavo z akumulatorjem.... Prvi primer v Sloveniji, drugje so spoštovali tujo lastnino in prispevek k varstvu otrok. Ali je res potreben čuvaj? Jutri bo mogoče šel akumulator, pojutrišnjem celotna tabla... Občanom občine Nazarje ni nič sveto, niti otroci, kaj šele varnost. Mogoče jih bo potrebno poslati na prevzgojo v Prekmurje. In kdor misli, da Savinjska dolina kaj pomeni v slovenskem smislu, kljub poslancem in ministrom, se prekleto moti. »Zabačenost« ostaja in da se je bomo znebili, bo moralo preteči še veliko Savinje in Drete. Upam, da v pravo smer... Igor Pečnik, predsednik SPV občine Nazarje Ko mogel bi zavrteti tale kruti čas nazaj, ko mogel bi te oživeti in izvedeti ZAKAJ. V SPOMIN Danici HUDOBREŽNIK 4.2.1968-6.10.2000 Minilo bo leto dni, odkar si nas zapustila, draga žena in mamica. Hvala vsem, ki postojite ob njenem preranem grobu. Žalujoči: mož Lojzek, sinova Damjan in Simon Že leto dni mineva, ko tebe več med nami ni, a v srcih naših boš ostal vse dni. V SPOMIN 27. septembra mineva leto dni, odkar nas je zapustil mož, oče in brat Ivan SEDOVŠEK (1951-2000) Hvala vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njegovem grobu. Njegovi V SPOMIN 3. oktobra minevata dve leti, odkar ni več med nami drage mame, tašče in babice Vide KOTNIK iz Nazarij Za vsako svečko, za vsak cvet in lepo misel nanjo se vsem iskreno zahvaljujemo. Franci in Helena, Nastasja in Rebeka Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, tvoje srce večne bije bolečin večne trpiš. Nam pa srce žalost trga, solze lijejo iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. ZAHVALA ob boleči izgubi našega ljubega moža, atija, dedka, brata in tasta Antona ZAMERNIKA iz Konjskega vrha 26.8.1931 - I8.9.2OOI Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče, svete maše in nam izrekali sožalje. Hvala gospodu Gračnarju za opravljen obred ter gospe Valeriji Robnik za poslovilni govor. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči domači MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c, Braslovče Telefon: 03 7000-640 ali 041 665-329 I Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831-418,839-02-20,839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure Konjaška služba, tel. 5451-031, sobote, nedelje in prazniki, tel. 050-631-933. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzomištvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 5831-910 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNA SLUŽBA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA MOZIRJE Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE O;! , . ' / ^':i ' ' ■ . . . .! ■' STROKOVNA LITERATURA Kim: 1001 način, kako motivirati sebe in druge * Field: 60 poti do boljšega življenj a * Ruski organizirani kriminal. Novagrožnja? * Gržan: Ne me... slovenski šolski sistem! * Stanonik: BeMjubljana * Velikonoc ni prti * Nacionalni atlas Slovenije4 Bell: Moške stvari, ženski svet Psihologija otroške igre 4 Novljan: Načrtovanje gradnje in opreme knjižnic LEPOSLOVJE Nash: Portret nemirne Američanke Gaboon ič: Dva svetova Pasolini: Izrek * Ferie: Blues za gospo z rdečimi madeži * Shreve: Pilotova žena * Cavram Margita * Zupanc; Tri * Dexter Smrt v Jerichu * Stein: Ida MLADINSKA LITERATURA Satonik: Sanje s šolskega avtobusa * Langom Feliksova pisma iz cirkusa ' Majhen: Kam kuka sonce * Rozman: Balon velikan * MarquartTako lepa si! * Sivec: Noč po mega žuru * Zupan: Dežela odrezanih glav VIDEOKASETE Peter in volk-risanka * 102 dalmatinca * Potopljene sence Deček iz džungle * Hipnoza* Krik3 ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 839-45-00, faks: 839-45-01 AKCIJA! GSM: 031/695"208 Vsem, ki bodo v mesecu oktobru sklenili življenjsko zavarovanje, PODARIMO PRVO PREMIJO! Ne pozabite tudi na nezgodno zavarovanje otrok in šolske mladine! KINO MOZIRJE Sobota, 29.9., ob 20.00 in nedelja, 30.9., ob 17.00: ŠKRLATNA REKA-triler Režija: Mathieu Kassovitz Vloge: Jean Reno, Vincent Cassel V mirnem univerzitetnem mestu Guer-non v francoskih Alpah se začne serija brutalnih umorov, zato pokličejo na pomoč policijskega veteranakomisarja Pierra Niemansa. Sled ga pripelje na univerzo, kjer ugotovi, da se dogaja nekaj čudnega, umazanega... Sobota, 6.10., ob 20.00 in nedelja, 7.10., ob 17.00: LARA CROFT: TOMB RAIDER - akcijska avantura Režija: Simon West Vloge: AngelinaJolie, Daniel Craig Lara Croft je junakinja iz računalniške igre Tomb Raider. Sicer je raziskovalka, avanturistka, ki si svojo pot utira tudi s pomočjo borilnih veščin. Tokrat je njena naloga najti obe polovici starodavnega artefakta, ki daje lastniku neizmerno moč... V filmu je veliko odlične računalniške animacije in zvočnih efektov! KINO NAZARJE # Sobota, 29.9. ob 20.00 in nedelja, 30.9., ob 17.00: PRAVI MOŠKI -romantična komedija Režija: Tony Goldwin Vloge: Greg Kinnear, Ashley Judd, Marisa Tornei Jane ima uspešen poklic. Je scenaristka in producentka popularnega talk showa ter ima zvezo s simpatičnim in zanesljivim partnerjem. Toda po nekaj mesecih, ko ravno iščeta skupno stanovanje, jo ta moški zapusti. Razočarana nad vso moško populacijo sproži plaz obrekovanj proti moškim in začne gibanje za življenje brez njih... Sobota, 6.10., ob 20.00 in nedelja, 7.10., ob 17.00: STARI, KJE JE MOJ AVTO - komedija Režija: Danny Leiner Vloge: Marta Sokoloff, Seann William Scott Jasse in Chester sta se ga prejšnjo noč pošteno zadek Hladilnik kar poka od pudingov, o njunih dekletih pa ni ne duhane sluha Izginil pa je tudi njun avto. Zato se nesrečnežaodpravitaiskatavto,vkaterem sta tudi darili za dekleti ob obletnici Kmalu odkrijeta, daje izginotje avtomobila šele začetek nenavadnih dogodkov... KINO LJUBNO Sobota, 29.9. ob 19.30 in nedelja, 30.9., ob 17.30: SMRTNI UDAREC - akcijska drama Režija: Andrzej Bartkowiak Vloge: Steven Segal, DMX Iz trezorjanajbolj neprijazne policijske postajevDetroitu skrivnostno izgine petdeset kilogramov heroina. Če se krajane bo razkrila, bo nekdo bogatejši za pet milijonov dolarjev. Primer prične razkrivati neizprosni detektiv Orin... Sobota, 6.10. ob 19.30 in nedelja, 7.10., ob 17.30: PODMORNICA - vojna drama Režija: Jonathan Moslow Vloge: Matthew McConaughey, Bill Paxton^ Jon Bon Jovi Nemško podmornico zasedejo ameriški podmorničarji in poskušajo ukrasti šifrirani stroj z imenom Enigma c RUMENILO, HOROSKOP ^ Cvetke in kfip>ive ČASTNA STRAŽA Ob 100-letnici lesne industrije v Nazarjah so se gostje po slovesnosti okrepčali z dobrotami z obložene mize. Da ne bi kdo prekmalu karkoli vtaknil med zobe, so se prijazne uslužbenke Glinovega gostinstva zavarovale celo s častno stražo v belih uniformah. (MIZICA POGRNI SE PRESS) TRIO JOŠKO Glavna oseba letošnje slavnostne seje nazar-skega občinskega sveta je bil Jože Urank (v sredini), ki je iz rok župana Purnata prejel zlati grb za življenjsko delo. Čestitke ob tem dogodku so deževale z vseh strani, med prvimi pa sta slavljencu nazdravila občinski tajnik Jože Štiglic (desno) in nazarski župnik Jože Urbanija. (DVA RIBIČA+ŽUPNIK PRESS) PESJANERJA Nekoliko grd izraz za vneta pripadnika zgornjesavinjskega kinološkega društva Ferda Hrovata (levo) in Jožeta Urtlja. Tukajšnji kinologi so na državnem nivoju vse bolj cenjeni, kar se izkazuje v vse večjem številu pomembnih akcij. O eni izmed njih več v prihodnji številki. (HOV HOV PRESS) V_________________J Oven od 21.3. do 20.4. Strastno se boste odzvali no oblico in na vse, kot se bo okrog vas dogajalo. Zaradi burnih reakdj utegnete imeti težove z oblico, ki tego ne bo trpelo. Ne dovolite si, do bi bili nenehno v stiskah, s časom razpolagajte bolj smotrno. Nervoznost in neučobnost bosta vodila v napoke. S partnerjem skušajte v tem obdobju delati bolj v rokavicah. Ostre besede in obtožbe, po čeprav upravičene, ne bodo imele dobrih posledic. Dobro je, da ne rečete vsega kar vam rop po glavi, prihranili si boste mučne trenutke. Verjetno se boste kljub obilid dela začeli ukvarjali z novimi stvarmi. Ker ne boste uspeli zadevo dobnčati, boste vrgli puško v koruzo. Bik od 21.4. do 20.5. Spet prihaja obdobje, ko boste v brani uživali bolj kot v vsem drugem. Notranje boste nemirni in napeti in čutili boste, da vas brano pomirja. Utegnete imeti težave s povečanim sladkorjem, zato se izogibajte vsemu kar je sladko. Privoščite si več sadja in zelenjave. Vaše razpoloženje bo spremenljivo, pogosto boste otožni. Čutili boste potrebo po pogovoru z nekom, ki mu zaupate, ker pa boste nezaupljivi se boste izolirali. Rovno zaradi te izolacije boste pogosto osamljeni. Ne dovolite si, da drugi znižujejo ceno vašemu delu. Če je potrebno morate udariti po mizi in zahtevati pravice, ki vam pripadajo. Koliko vas cenijo drugi, je v precejšnp meri odvisno od tego, koliko se cenite somi. Dvojčka od 21.5. do 21.6. V tem obdobju boste odporni in postorili boste veliko več kot ste si pripisoli. Ne boste se ustavili niti takrat, ko bi bilo potrebno. Kadilci utegnete imeti težave z zdravjem. Koristilo vam bo gibanje na svežem zraku. Če imate možnost si vzemite prost konec tedna in pojdite v naravo. Nenadna odkritost vas bo drago stala. Partner je o vas imel drugačno mnenje in bo razočaran. Potruditi se boste morali, da si boste pridobili njegovo naklonjenost. Ker boste v stiski, boste nenehno zatrjevali, kako radi ga imate, vaša dejanja pa bodo kazala prej na sebičnost in strah, da bi go izgubili. Priložnosti za napredovanje pri delu še ne bo in morda bo prav to eden od vzrokov, da boste zočeli razmišljati o zamenjavi službe. Nepotrpežljivost lahko botruje stanju, ki bo še slabše kot je sedanje. Rak od 22.6. do 22.7. Če boste zmerni, z zdrovjem ne bo težav. Potrebovali boste urejeno življenje in Stolen ritem, tudi več spanja vam bi koristilo. To boste nogonsko začutili, zato se boste izogibali situacijam, ki bi rušila vaš notranji mir. Nekoliko dolgočasno obdobje na tem področju. Preveč se boste držali doma, da bi se lahko kaj razburljivega dogajalo. Z malo cinizma si boste rekli, da bi bilo bolje, če bi se vsaj malo kregali. Bolje do tega ne rečete naglas, saj bi se utegnilo sprožiti kaj neprijetnega. Manjkalo vam bo volje in odločnosti, da bi kaj spremenili, zato bodo stvari tekle še naprej po starem. Nekatere stare težave pa boste prisiljeni v tem obdobju rešiti. Če vam ne bo šlo, pokličite koga no pomoč. Lev od 23.7. do 23.8. Imate velik vpliv na ljudi in to skušate pogosto obrniti sebi v prid. Tokrat boste preračunljivi s svojimi domačimi. Ne ravno pošteno ravnanje boste upoštevali s plemenitimi cilji, za katere si boste po vošem mnenju prizadevali. Razmislite, če je to kar počnete res dobro. Ker boste zasebnemu življenju posvetili več pozornosti, boste seveda s pravo mero uvidevnosti do partnerja, tudi marsikaj izboljšali. Pogovor med vama bo bolj sproščen in odkrit. Več popustljivosti in manj strogosti bo dobrodošla stvar v portnerstvu.Ne silite partnerja v nekaj, če noče. Pri delu boste uspešni, vendar želenih učinkov še ne bo. Finančno si boste opomogli, to bo pa tudi vse. Nadaljujte z začetim tempom. Devica od 24.8. do 23.9. Z zdrovjem ne boste imeli težav, vendar to ne bo vašo zasluga. Kljub temu, da se dobro počutite, bi bilo prav, da razmislite o svojem načinu življenja. Veliko je škodljivih razvad, ki bi jih bilo treba obvladati in tega se dobro zavedate. Če boste zbrali dovolj volje, vam bo na pomoč priskočil tudi partner. Kar je minilo je minilo in še tako močne želje vas ne bodo vrnile nazaj. Pomembno je da živite v sedanjosti, sicer boste še to zamudili. Oziranje nazaj in obžalovanje preteklih napak vam bo vzelo energijo potrebno za tekoče stvari. Potrudite se, da ne boste preveč sebični v odnosu do svojega partnerja. Imeli boste velik vpliv na nadrejene, ker boste zelo prepričljivi. Če o pravilnosti svoje trditve dvomite, jih nikar ne silite v odločitve. V primeru da se stvar ne bo obneslo, boste krivi vi. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Telesno se boste dobro počutili, čustveno pa boste nekoliko utesnjeni. Vaš nastop bo na trenutke zelo odločen, potem pa medel in negotov. Mučil vas bo občutek, da imajo ljudje slabo mnenje o vas. Nikar, to vas bo samo hromilo. Ker se boste no trenutke počutili osamljene in negotove, boste tolažbo iskali pri partnerju. Odzval se bo no zelo nežen način, kor bo dobro delo vaši duši in koristilo vapnemu partnerstvu. Poiščite razvedrilo izven doma, kamor vas bo lahko spremljal partner, da se boste bolj varno pohrlili. Delo vas bo do neb mere razvedrilo, soj boste precej uspešni. Zaenkrat je bolje, da ne prevzamete dodatnih odgovornosti, ker vsega ne boste zmogli. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Željo bo velite, vendar vseh ne boste mogli uresničiti. Vaše telo bo potrebovalo več počitka in čeprav boste za določene stvari zelo motivirani jih ne boste zmogli opraviti. Ponagajal vam bo prehlad in verjetno vom somo čajčki ne bodo pomagali. Ne odlašajte in poiščite pomoč pri zdravniku. V tem obdobju bosta s partnerjem bolj prijatelja kot ljubimca. Veliko časa bosta prebila skupaj, povezovala vaju bodo skupne aktivnosti in bolj molo se bosta zadrževala doma. Imeli boste veliko originalnih idej, ki bodo v vošem odnosu prinesla novo poživitev. Uživajte spremembo. Težave s poslovnimi partnerji, ne bodo več dolgo trajale. Dosegli boste, da se bodo nekateri celo držali dogovorov. To vam bo nekoliko pomirilo živce zadovoljni pa še vedno ne boste. Strelec od 23.11. do 21.12. Pred vami je lepo in zanimivo obdobje. Zdravje vam bo dobro služilo, energije boste imeli veliko, tudi dobrega razpoloženja ne bo manjkalo. Aktivni boste, zmanjkovalo vam bo časa za počitek in aktivno osebno življenje. Družabni boste, z drugimi se boste dobro razumeli, izjema je le partner, ki ga boste v tem času zaradi preobilice dela, nekoliko zanemarili. Nekaj napetosti zaradi pomanjkanja časa in novih odgovornosti, ki vas čakajo v tem obdobju je krivo, da bosta malo skupaj. Poskušajta si vzeti vsaj uro časa zase, da se ne bosta odtujila. Ne bo vam pomembno kaj delate, ampak to, da počnete nekaj pri čemer se lahko izkažete. Želeli si boste, da bi bili opaženi, zato se boste ukvarjali samo s stvarmi zo katere si obetate, do vam bodo prinesle ugled. Kozorog od 22.12. do 20.1. Telo vas nekako ne bo hotelo več ubogati, saj ste mu posvečali premalo pozornosti. Prisiljeni boste več počivati in opustiti nekatere stvori. Preveč dela ste si naložili in morali boste priznati, do ste se precenjevali. Če imate težave s prebavo je dobro, do se posvetujete z zdravnikom. Od partnerja boste veliko pričakovali, zato boste verjetno nekoliko razočarani. Ne boste našli toliko razumevanja kot bi si želeli, zato se lahko zgodi, da se bosta v tem času nekoliko odtujila. Za vas bo to vsekokot koristno, saj boste tako postali bolj samostojni. Denarja v tem obdobju še ne bo. Ne privoščite si izdatkov, ki niso nujni, raje razmislite o dodatnem zaslužku. Nikar se ne zadolžujte, saj bi denar težko vrnili. Vodnar od 21.1. do 20.2. Počutje se vam bo izboljšalo, ker ste se naučili biti bolj obzirni do svojega teleso. Težko mirujete, zato boste poskušali prevzeti nase dolžnosti, ki niso vaše. Samo da bi pomagali. To vam bo velite pomenilo tudi v tem obdobju. Pretirana občutljivost bo vzrok številnim prepirom. Hitro boste jezni in užaljeni, težko boste odpuščali in pozabljali, ljudem ne boste dali priložnosti, da bi se vom opravičili. Najlažje boste krize preživeli tako, da boste več v družbi ljudi, ki so vam resnično blizu. Razvedrilo boste nujno potrebovali. Delali boste veliko, vendar brez pravega zadovoljstva. Hoteli se boste pač zaposliti in na ta naän zbežati pred sabo. Če ne boste znali držati jezika, lahko nastanejo težave z nadrejenimi. Ribi od 21.2. do 20.3. Pred vami je dokaj težavno obdobje, ki bo od vos zahtevalo veliko prilagajanja, potrpežljivosti s sabo in drugimi, ter volje. Za stvari, ki ste jih včasih igraje obvladovali, boste morali tokrat veliko bolj trdno delali. Ne dovolite si, da vas drugi izkoriščajo, naučite se reči ne, ker bo to nujno potrebno. Ne boste kos vsemu za kar vas bodo prosili. Partnerja boste potrebovali bolj kot kadarkoli, zato bodite do njega pozorni. Ne dajajte prednost ljudem, ki vam nič ne pomenijo, saj bi zaradi tega vajin odnos zelo trpel. Niso vse stvari nujno potrebne, morali boste somi presoditi, kaj vam je trenutno najbolj potrebno. Nadrejeni ne bodo izpolnili tega, kar so vam obljubili in težko boste skrili razočaranje. Ne odnehajte in se borite naprej. ZA RAZVEDRILO H ©i^1 pišeta: Živa in Jaka Žlehnoba Občinarji so izračunali, da so ceste, ki jih naredi država, dražje od tistih, ki jih naredijo občine. Stvar seveda ni v tem, da so ceste zaselkov pol ožje od državnih. Poleg tega, da bodo ploščice držale vodo, bodo po njih dosti lažje drseli avti. Le vsi šoferji bi se morali držati omejitve 40 km/h, da bi potem po cestišču drseli z varnimi 60 km/h. Gre samo za stvar navade. Vsak, ki bi se hotel ustaviti, bi moral pričeti z zaviranjem kakšnih 18 km pred ciljem. Kar po izračunih spet ne predstavlja nobenega problema, če se odselite dovolj daleč od doma. Do nesreč ne bo prihajalo, če bomo vsi zadosti hiteli brez zaviranja. Zastojev na cestah ne bo, ker bodo ustavljena vozila potiskala dalje tista, ki se še ne morejo ustaviti. S tem bodo izogibališča ukinjena, saj ne bo smel nihče potovati v nasprotno smer. Ker ustavljanje ne bo omogočeno, pa žal odpadejo tudi parkirnine. Ko bomo položili zadnjo ploščico na savinjska cestišča, bo izginil tudi strah, da bi nas lahko kdajkoli pred križiščem ustavil prvi semafor v naši dolini. Najlepše sledi na koncu. S položitvijo ploščic na ceste bomo Savinjčani prišli do hitrih in varnih cest. Za nas bodo tudi ukinili zavarovanje avtomobilov. Le katera zavarovalnica bi se nas upala zavarovati? Praviš, naj obvestimpolidjo? Ne skrbi, to je že storjeno. Gre za ozke nazore državnih arogantov, za katere je škoda prostovoljnega dela dobrovoljnežev, ki se radi zberejo okrog dobronamenskega dela. Že samo cene goriv so se v letu dni povečale za toliko, da smo upravičeno pričakovali, da bomo lahko z avtomobili letali tudi mi tako visoko. Zatorej je stvar prišla tako daleč, da bi se rešitev lahko približala le s sodelovanjem domače pameti. Dajmo delo v roke domačim obrtnikom! Ker nam ceste često poplavi Savinja ali Dreta, Lučnica ali druge luže, je najbolje cestno prevleko prepustiti kopalničarjem. Aleksij Večnik To so vaši dnevi! Tudi za bodočega 100-letnika je življenje prekratko, če že v naprej prepušča neizkoriščenim dnevom svojo bodočnost. Na vprašanje novinarke iz Ljubljane, zakaj imamo tako malo znamenitih osebnosti iz Zgornje Savinjske doline, odgovarjamo kar novinarji Zadrečkih novic. To je zato, ker smo še vsi živi. Vaša nevednost izvira iz neprebranih intervjujev naših stoletnikov. Sicer pa je posmrtno življenje izmišljeno. To smo izvedeli iz onostranstva. TL * ) J\s\\ 0 \ m /\^S K S V «AvN io o| 1 r h A M Oprostite mi, gospodična. Odkar sem nehal kaditi, ne vem, kam bi dal roke... Mlada najstnica, če bi vrag hotel biti čeden, bi se oblekel v njo, gre fantu po glavi, njenim staršem pa on. Komu bo zdaj kdo koga izbil iz glave? Babi posluša zdaj zdihovanje vnukinje, zdaj vzdihe zaskrbljenih staršev. Stopi v sobo mladenke in jo vpraša: "Za koga si tako čedna?" BrihtaTavrlova Mladenko vprašanje zmede, zato ji babi sama odgovori: 'Ti bom jaz povedala: čedna si za svojo bodočo družino; za svojega moža, za svoje otroke, za vso srečo, ki jo želiš imeti." Tedaj se najstnica le oglasi: "Ampak, babi, on je še tako mlad..." "Potem nič ne skrbi. Ti si dovolj stara, da boš počakala še malo." špekulira: Blenda Tavrl Atrakcija! Napovedovalci astroloških zmot so zadeli v polno! Tudi glede lahkovernežev se niso zmotili. Ti še vedno živijo v lahkih zmotah in kot vedno verjamejo v preteklo usodo. Hudobneži pa, ki zasmehujejo jasnovidce, naj se varujejo prihodnjih dekad tam nekje do svojega bridkega konca, ki bo prišel zdaj, če ne kasneje, vsekakor pa točno po napovedi! Napovedovalci prihodnosti za september niso predvideli nič kaj posebnega. V septembru je bila napadena Amerika. Če to ni bilo kaj posebnega, kaj šele bo! če slučajno res bolje ne bo nikoli, je treba te tragične dogodke izkoristiti za veselico! Ni čudno, da se je bin Laden drznil napasti Ameriko v septembru, ko so bili vsi zahodni horoskopi naklonjeni drznim akcijam. Vsi smo krivi! Če bi se držali napovedi o koncu sveta za leto 2000, bi se Nostradamusova napoved o napadu na Ameriko nikoli ne uresničila! Na vprašanje, ali se dogodki v zgodovini odvijajo po Nostradamusovih napovedih ali zaradi njih, še ni odgovora. Prijavite se sami! Glede na to, da se Nostradamusove napovedi z neizpolnjenim koncem sveta končajo, Zadrečke novice že izbirajo Nostradamusa za naslednje tisočletje. Prvi pogoj, ki ga zahtevamo od novodobnega jasnovidca, je večja mera optimizma. Še najbolj pa zaupamo naši vedeževalki, ker edina prizna, da o prihodnosti nima pojma! Odgovorite mi, prosim, na anketno vprašanje! Ste za to, - da bi mladi prejemali večje štipendije? ) Novice so narejene s pomočjo 100% grozdja, stisnjenega v 100% hrastov sod, kije 100% izsrkan v žejna grla naših novinarjev. Nekaj promilov potuhnjenih hlapov alkohola pa se je odtisnilo na te strani. Napad na New York in Pentagon Terorist Osama bin Laden, glavni osumljenec za letalski napad na New York in Pentagon, je 17-ti od 52-tih otrok savdskega ministra za infrastrukturo. Očitno hoče le zbujati pozornost očeta: oče -kaveljc, sin - klinac. Haljiti Mustamafat govori preko telefona s sorodnikom v Afganistanu: "Povej mi, nujno moram zvedeti! Kje je bin Laden?" "Skupaj z voditeljem talibanov se skriva na jugu države!" “Hvala Alahu! Bal sem se že, da noče govoriti z mano, ker je jezen, ker sem zamudil na letalo za Belo hišo!" Ali imamo v Zgornji Savinjski dolini kakšen strateški cilj, ki bi bil zanimiv za terorista bin Ladna? - Ne, tega skušajo skriti v spodnji dolini. To je zavetišče v Vojniku. Vsi bi radi našli bin Ladna, le zavarovalnice se mu izogibajo. Javil nam se je bralec, ki pravi, da bi bilo Afganistance najbolje izpostaviti smejalnemu plinu. Povedali smo mu, da so po ženevski konvenciji bojni strupi prepovedani. Ampak bralec ni imel v mislih tega. Pojasnil je, da bi bilo dovolj na ozemlje teroristov iz letal odvreči 30-centimetrske kondome. Telebani bi mislili, da imamo tako dolge na zahodu. Že zaradi teh bi Telebane izsmejale njihove ženske. Prav varčni pa niste. Za kaj takega bi zadostovali 10-centimetrski kondomi. NAGRADNA KRIŽANKA PRIPOMOČEK ZA PRIGANJANJE KONJA SAVINJSKE NOVICE POLOŽAJ STROKOVNJAK ZA ELEKTRONIKO IGRALKA LOLLOBRIGIDA STARA ANGLEŠKA VOTLA MERA PRVOTNI PREBIVALEC APENINSKEGA POLOTOKA SESTAVIL METOD ROSC JAPONSKI NAČIN ARANŽ1RANJA CVETIC PREBIVALEC NAŠE SOSEDNJE DRŽAVE TANKA ŽILA, LASNICA HRVAŠKA GLEDALIŠKA IGRALKA (NINA) ŠKANDAL SEZNAM STORITEV Z NAVEDBO CEN MESTO OB ZAHOD. OBALI MEHIKE LJUDSTVO OB AMAZONKI SUROVINA ZA IZDELAVO BARVIL ČUSTVO KRAJNA DRAVSKEM POLJU LJUBKOVALNA OBLIKA IMENA KATARINA ZGODNJE GROZDJE IVAN LENDL ODPRTO OGNJIŠČE ANKE HUBER ČISTINA V GOZDU HRIBOVJE V GRŠKI POKRAJINI BEOCIJI ODVZEM PROSTOSTI KDOR ZNAZ DOMISELNOSTJO NEKOGA PREVARATI LADIJSKI ALI LETALSKI VIJAK, PROPELER GR. BOGINJE MAŠČEVANJA AZIJSKA ČREVESNA BOLEZEN PLEMENIT, UGLAJEN MOŠKI CELOVŠKI HOKEJSKI KLUB MIŠICA VZDIGALKA URADNI SPISI DEL KOVALNEGA STROJA ZAŠČITNA POKRIVALA (množina) STAROGRŠKI MODRO-SLOVEC S SAMOSA ŠIRNA RAVAN V TROPSKIH DEŽELAH MAJHNA PTICA PEVKA Z RJAVO RDEČIM OPRSJEM MUSLIMANSKO MOŠKO IME KLADA ZA SEKANJE DRV, TNALO POŠEVNI TRAM POVEZJA TANJA RIBIČ MESTO NA VZHODU BELORUSIJE VEZNIK ZBIRKA, BERA DEL RASTLINE KI SE UPORABLJA ZA RAZMNOŽEVANJE KEMIČNI ELEMENT (No) TRPNIK V SLOVNICI ZAGREBŠKI VIOLINIST (LJUDEVIT) RT NA JUGU RUSKEGA OTOKA SAHALINA IZTOK MLAKAR NOČNI METEORSKI ROJ V OZVEZDJU LIRE PRIPADNIK ROMUNSKEGA NARODA, VLAH GRŠKI JUNAK, PO KATEREM SO DOBILE IME VISOKE __________ MESTO V SREDNJI ARGENTINI IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): prolaps, referat, IM, Sara, Mica, CŽ, Mozirje, opat, Olt, Šlander, Arhar, tesen, Estonci, Iturbide, Asim, Rzav, lazar, JE, lan, kojot, mar, dd, Ravanica, erotik, Atičan, Surinam, ureja, Egina, aldehid, tesar, Gvajana. 'oa D 03 Q ANIVA: Rt na jugu ruskega otoka Sahalina ARAVAK: Indijansko ljudstvo ob Amazonki ČERIKOV: Mesto na vzhodu Belorusije ELIKON: Hribovje v grški pokrajini Beociji LIRIDI: Nočni meteorski roj v ozvezdju Lire PARERÀ: Mesto v srednji Argentini K OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 19. številke SN smo izžrebali štiri dobitnike lepih nagrad. 1. nagrada: nedeljsko kosilo za dve osebi v gostišču Vid iz Radegunde: Jože Sedovšek, Brezje 62, Mozirje; 2. 3. in 4. nagrada: nedeljsko kosilo za eno osebo v gostišču Vid iz Radegunde: Maridi Osolnik, Tirosek 21, G. Grad, Ludvik Es, Praprotnikova 11, Mozirje, in Terezija Bizjak, Levstikova 10, Mozirje. Dobitniki prevzamejo potrdila o nagradah osebno v uredništvu Savinjskih novic. Čestitamo! Rešeno križanko iz 20. številke SN izrežite iz časopisa in jo najkasneje do petka, 5. oktobra 2001, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje S pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri nagrade, ki jih prispeva gostišče Vid iz Radegunde: 1. nagrada: nedeljsko kosilo za dve osebi; 2. 3. in 4. nagrada: nedeljsko., kosilo za eno osebo v gostišču Vid iz Radegunde. - PVC okna MAROVT GREGOR s.p. - vhodna vrata Bočna 60 - senčila SI-3342 Gornji Grad Tel. / faks: ++386 (0)3 838 51 40/41 GSM: 041/793-518 Morda ste iskali prav to TAE BO Z DANCE AEROBIKO Vabimo vas, da se nam pridružite ob četrtkih ob 21.00 uri v nazar-ski športni dvorani. Vabljene ženske in moški. Informacije in prijave na GSM številko 041/793-063. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. GOSTIŠČE TR0BEJFILAČ in SL0VAN-FILAČ Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Gornji Grad, tel. 839-14-50, Vransko, tel. 5725-430. SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. Tel. 03/572-04-06, GSM 041/ 661-309. POROKE, SVEČANA KOSILA, VEČERJE, MALICE... Rezervacije za zaključene skupine do 200 oseb sprejemamo v restavraciji GUN GOSTINSTVO Nazarje na tel. 03/83-98-570. PESEK ZA ZIDAVO IN OMET Gramoz za ceste in drenaže, lomljenci za škarpe ter kiper prevozi in storitve z rovokopačem, grederjem, valjarjem in kompresorjem. Se priporoča kamnolom Burja. Telefon: 583-40-27, GSM 041/651-196. POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10, tel. 03/5841-029, 031-654-651,031/761-388. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE PVC okna vrhunskega proizvajalca MIK CE - PLAST, vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, pleksi stekla. Tel. 031/305-532, faks: 03/5831-807. AEROBIKA pod vodstvom višje fizioterapevtke Špele Kračun, se bo zaradi poškodbe predvidoma začela v mesecu novembru. Zbirajo se tudi prijave za vadbo za starejše (preprečevanje osteoporoze, razgibavanje). Informacije 041/985-032. PLEZALNI KLUB NAZARJE prireja 20-umi tečaj športnega plezanja za odrasle. Tečaj bo potekal na umetni plezalni steni v športni dvorani v Nazarjah. Število udeležencev je omejeno na 6-8 oseb. Začetek tečaja 9. oktobra2001. Dodatne informacije in prijavena tel. številki 0414)90-049 (Robnik). TRGOVINA MANCA, BREG PRI POLZELI Za vas smo pripravili veliko akcijsko prodajo puhovk Mont po izjemno ugodnih cenah. Izdelke Beti Metlika pa vam nudimo po tovarniških cenah. Pestra je tudi izbira pletenin. Velika izbira kvalitetnih izdelkov, nizke cene, plačilo na obroke, kartice, čeke, na gotovino 10% popust, so razlogi, da nas obiščete. Tel. 5720-064. PRIJETNO DELO - DOBER ZASLUŽEK Informacije na tel. številki 5834-176 ali GSM 041/934-684. Prodam telico-sivko brejo 5 mesecev po ugodni ceni. Informacije na tel. 03/583-35-17 ali na naslovu Cokan Ivanka, Loke pri Mozirju 21, pošta Mozirje. Prodam molzni stroj. Tel. 041/783-433.____________________________ Prodam vitlo 4 ton A izvedba, nova. Cena 210.000 SIT, Tel. 041/524-133. V Bočni prodam dvosobno stanovanje. Cena po dogovoru. Inf. 5845402. Prodam otroško kolo (9-13 let). Podarimo psička mešančka. Tel. 5833-986.____________________________ Prodam dvosobno stanovanje v Nazarjah. Tel. 040/290446. Telico sivko A kontrola, brejo 7 mesecev, prodam. Tel. 5841-318. Kvalitetno seno 10-151 ter 10 bal pro-dam. Tel. 5845-086._____________ Prodam bikca sivca 100 kg težkega. Tel. 031/796-398._______________ Kupim silažo v balah. Tel. 041/208-968.____________________________ Varilni elektro aparat iskra 180ugod-no prodam. Tel. 041/783-422. Prodam tri jagnice prvič breje. Tel. 5841-633._______________________ Natakarica išče kakršno koli zaposlitev, lahko tudi pogodbeno. Tel. 041/594-233-____________________ Novo kärcher tip 330 prodam 10% ceneje. Tel. 041/957-764. Prodam kavč z dvema foteljema in otroški voziček. Tel. 5843487. Ugodno prodam otroški voziček peg-perego. Tel. 5847-562 (po 17. uri). Prodam knjige za VŠZ-delovna terapija in delovno trenerko. Tel. 584-32-8L______________________________ V Mozirju prodam stanovanje 62 m2. Cena po dogovoru. Tel. 839-51-53. Prodam travnik 60 arov v okolici Rečice ob Savinji. Tel. 5835-281. Prodam vrtne komplete miz in klopi - masiva. Informacije na tel. 03/839-5040.___________________________ Prodam globok otroški voziček peg-perego v modro sivi kombinaciji in prsno črpalko avent. Tel. 5845-316 ali 031/783-500.________________ Prodam ax 1,4 RD diesel, 1.90, rdeč, pet vrat, vlečna kljuka, reg. do 30.7.2002. Cena po dogovoru. Tel. 5831-198 ali 041/783-504. Prodam 3 telice, visoko breje in 3 po telitvi. Vse simentalke. Tel. 5831-440.____________________________ Za simbolično ceno prodani krila lesenih garažnih vrat. Inf. 5833-740. Poceni prodam sode 50,60,70,110, 140,200 litrov. Tel. 5722-085. Sivko brejo 9 mesecev, telico staro 15 mesecev, prodam. Tel. 5835-117. Prodam klavirsko harmoniko Hohner, 96 basov, 7+3 registrov, rdeče barve, cena 160.000 SIT. Tel. 041/786-571 89.1 Mhz RADIO RAP POLZELA RADIO ZA VSA SRCA RADIO RAP POLZELA Polzela 131 (kulturni dom) p.p. 30 3313 Polzel« telefon; 03/70-00-810 telefon Is faks: 03/70-50-203 e-mail: radio, jiohela@amis.uet www.radfojiolz8la.com Janez Krivec s.p. TIŠLERJEV KAMNOLOM Poljane 18, Rečica ob Savinji Tel.: 03/838 80 27, faks: 838 80 28 GSM: 041/634 514 Nudimo Vam: - pesek za zidavo, omet, podložni beton - pesek za ostali beton - gramoz za drenaže - tamponi 1 in 2... Z DOSTAVO NA DOM VULKANI2ERSTV0 IN AVTOOPTIKA NOVAK Jože Novak s.p., Okonina 9, 3333 Ljubno ob Savinji Tel., Fax.: 03/5841-169, 03/838-10-70, GSM: 041/783-661 Vas skrbi za vašo varnost in za vzdržljivost vašega jeklenega konjička? Pomirite se, pri nas vas opremimo tudi za najbolj neprijazne vremenske razmere, obenem pa smo tudi obzirni do vašega žepa. OPLASCI ^Kormoran ALPETOUR „ BANDAG ROTAI R/7JFULDA i uimuiujmiji Prepričajte sesami! NA ZALO! GOOOfYEAR EUROTEC KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.0,0. SADJARSTVO TURN, Hrastovec 1 VELENJE (ob Škalskem jezeru) Tel.: 03/586 80 01 Možnost nakupa tudi industrijskih jabolk za predelavo. V. Jabolka so pridelana po načelih SIPS - slovenska integrirana pridelava sadja in imajo zaščitni znak siničko. J Ne čakajte na zimo, izkoristite 15% gotovinski popust v mesecu oktobru ali možnost plačila na več obrokov. Na zalogi imamo zimske plašče : Sava, Good year, Debica, Kormoran, Dunlop, Matador, Snow wolf, Alpetour, Rotai... AKCIJA: 235/75 R15 BF GOODRICH SAMO 17.564.60 SIT. Tel: 03/839 42 70 GSM 041/690 004 Celje - skladišče D-Per 7/2001 PNEVMATIK CENTER RAZMIŠLJATE O NAKUPU NOVIH ZIMSKIH PNEVMATIK SEDAJ JE PRAVI ČAS! COBISS s GOODYEAR DUNLOP SAVA PLATIN HANKOOK DEBICA MATADOR ALPETOUR GAMIX « OD 1. OKTOBRA 2001 VAM NUDIMO ZIMSKE PNEVMATIKE PO UGODNIH CENAH IN PLAČILNIH POGOJIH. PROMOCIJSKE CENE ZIMSKIH PNEVMATIK PLATIN DO 30. OKTOBRA 2001 LESARSKA CESTA 45, NAZARJE (jf) 839.16.40) 145/80 R 13 155/80 R 13 165/80 R 13 155/70 R 13 165/70 R 13 175/70 R 13 175/65 R 14 175/70 R 14 185/60 R 14 185/65 R 14 185/70 R 14 195/60 R 15 195/65 R 15 205/65 R 15 k 8.990,-/ 6.990,- \9.590,/ 7.490,- «.890/- 8.490,- 9.750T,- 7.990,- 11X450,- 8.990,- 11.790,- 9.490,- 13.&90,- 10.990,- 13.990,- 11.490,- 14/1 ao,- 11.990,- 14-980,- 12.490,- 15.3501- 12.990,- lfe.590V 13.490,- /7.190,\ 13.990,- 20.790,-\ Vse cene 16.490,- vsebujejo 19% DDV. Predprodaja \ ^ vstopnic za £»• y ' V CENI OTROKOM PRIJAZEN OBJEKT V *ri nas lahko rezervirate: - štiridnevni izlet: trgatev mandarin v dolini Neretve (36.000 SIT) - počitnice v toplih krajih (Dominikanska republika, Karibi, Kuba...) NIČ ČAKAT, KAR V SVIT POKUKAT! - tedenske ali vikend pakete v slovenskih toplicah in zdraviliščih - počitnice v zadnjem hipu (last minute) ■ in še, in še, and more, und više... :-) TEL. 03/83-90-810 Hribernikova 6, MOZIRJE (pri parkirnem prostoru za kulturnim domom) OSREDNJ« KNJ. CELJE