REKONSTRUKCIJA HE ŠKOFJA LOKA (HE V SKALCAH) Do leta 1919 je izrabljal vodno silo Selške Sore na mestu sedanje HE Škofja Loka g. Guzelj, posestnik v Škofji Loki. Z lesenim jezom zajezena voda se je odvajala po lesenih dovodnih rakah na lesena vodna kolesa. Izraba padca je znašala 4,7 m, kar je predstavljalo pri vsakoletni nizki vodi moč vodnih koles 38,5 KS (29 kW). V letu 1919 je pravico izrabe vodne moči Selške Sore odkupila »Elek trarna Škofja Loka in okolica« d.d. in na tem mestu zgradila hidroelektrarno, ki je dobila dovoljenje za obratovanje 16. maja 1922. Vgrajen agregat, sestavljen iz dvovijačne Francisove turbine moči 280 KS (209 kW) in neposredno spojenim generatorjem 250 kVA, 5250 V je izrabljal 8-mesečno vodo. Zaradi majhne moči, ki jo je hidroagregat dajal pri nizkem vodostaju so morali vgraditi še dodatno kalorično rezervo, Dieslov motor, predelan na lesni plin, ki je bil neposredno vezan z generatorjem 180 kVA, 5250 V. Generatorja sta bila povezana preko 5 kV zbiralnic neposredno z daljno vodom. Zaradi naraščajoče porabe in boljše izrabe vode so leta 1938 vgradili nov agregat, sestavljen iz Francisove turbine 133 KS (99 kW), spojene z generatorjem 130 kVA, 5000 V prek zobatega gonilnika. Elektrarna Škofja Loka je v povojnem obdobju doživela več sprememb in dopolnitev: v letih 1956-1958, so bili na novo zgrajeni natoki na turbini in iztoki iz turbin. 78 1950 Konstrukcijska napaka na generatorju 130 kVA je zahtevala zamenja vo. Montiran je bil generator 106 kVA. 1955 Voda spodkoplje jez, ki se poruši. V sklopu novega jezu, ki so ga gradili 1960 Spremenjeni način napajanja porabnikov je zahteval rekonstrukcijo visokonapetostnega prostora in prigraditev transformacije. 1960 Sledi zamenjava upravljalnega dela obeh agregatov in delna avtoma tizacija. 1977 Izvedena je bila sanacija turbinskih komor. 1979 Montaža čistilne naprave (čistilni stroj) na agregatu »A«. 1980 Zamenjava VN opreme. 1989-1993 Revitalizacija elektrarne Pri načrtovanju revitalizacije elektrarne Škof ja Loka smo imeli nasled nje cilje: - da podaljšamo življenjsko dobo elektrarne, - da obnovimo vitalne in nevitalne iztrošene dele elektrarne, - da bolje izkoristimo vodotok glede na dolgoletno spremljanje, - da elektrarno avtomatiziramo, - da izkoristimo večje možnosti tehnologije obdelave in izdelave mate riala, - da v gradbene gabarite objekta ne posegamo, - da dela izvajamo med planskimi zaustavitvami glede na razpoložljiva finančna sredstva. Iz hidrologije in proizvedene električne energije ter danih možnosti tehnologije izdelave smo načrtovali, da pri obnovi iztrošenih delov le-te zamenjamo tako, da jim spremenimo obratovalno karakteristiko in na ta način povečamo moč. Z zamenjavo vitalnih delov turbin obeh agregatov, kot so gonilniki in vodilniki z ustreznejšo hidravlično obliko, in ob povečanju goltnosti smo dosegli 30 % povečano moč. Agregatu »A« smo zamenjali statorsko navitje in klasičen sistem vzbu janja nadomestili s statičnim vzbujanjem. S tem smo zmanjšali izgube generatorja in omogočili izpeljavo avtomatizacije agregata v START-STOP programu. Na agregatu »B« smo sinhronski generator zamenjali z novim asinhron skim generatorjem ter namestili čistilno napravo (čistilni stroj). Na 5kV in 10 kV smo zamenjali visokonapetostno opremo, ki ustreza novim kratkostičnim močem omrežja in stopnji avtomatizacije agregatov. Avtomatizacija obnovljenih agregatov je izvedena tako, da vsak agregat lahko obratuje v ročnem ali avtomatskem načinu obratovanja. Avtomatski način obratovanja deluje po START-STOP programu in nivojski regulaciji. Tak način obratovanja je zahteval zamenjavo upravljalnega sistema obeh agregatov. Zamenjali smo turbinsko regulacijo, izdelali nova uprav ljalna sistema z meritvami, signalizacijo, start-stop avtomatiko in koman dami. Upravljalni sistem obeh agregatov tako omogoča varno in kvalitetno paralelno obratovanje obeh agregatov s togo mrežo ob čimboljšem sprotnem izkoriščanju danega vodnega potenciala. 79 Elektrarna v »Skalcah« na Selški Sori v Škofji Loki Notranjost elektrarne v »Skalcah« 80 Podatki o proizvodnji: Proizvodnja HE Škofja Loka je v letu 1931 znašala 808.510 kWh. »Elektrarna Škofja Loka in okolica« d.d. je leta 1935 prodala 1.298.770 kWh. Od tega je v elektrarni Škofja Loka proizvedla 62 % energije, ostalo pa je kupovala: od F. Heinriharja 23 % in Elektrarne Majdič 15 %. Proizvodnja HE Škofja Loka je v letu 1938 znašala 968.000 kWh, leta 1941 pa celo 1.247.000 kWh. Elektrarna Škofja Loka je v letih 1954-1993 proizvedla 60.750.000 kWh električne energije, kar predstavlja letno porabo električne energije na Gorenjskem v letih 1957-1958. Njena povprečna letna proizvodnja 1.520.000 kWh pokriva v letu 1993 14,5% porabljene električne energije v krajevni skupnosti Škofja Loka-Mesto. Darko Koželj 81