JList .1*1.
X torek JO. maliga Serfiaiia
1849.
Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 eold in '/ za 4Bgol,l za eife kvatre 2 -o 1,1 ccl°letn° P°s'ba"Je •>» Aom v Ljubljani se odrajtuje še % gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno
Oglas o knigoprodaji.
Med naj glavnimi zaderžki našega jugo-slavjanskiga knižestva bil je tudi ta, da nismo imeli rodoljubnih založnikov in knigoprodajav-cov. Kakor smo še pred malo časa v vsem terdno spali, da nas premočen glas posameznih rodoljubov izdramiti nije premogel, tako tudi v te reči. In ko smo se gibati in oči si otirati začeli, so se izdramili tudi nekteri spi-satelji rodoljubivi, ki iz serca radi kako delce za podučenje nesrečniga in bedniga svojega naroda spišejo. Al kdo bo kaj takiga na svetlo dal, in kdo razprodajal? Eno ko drugo je za spisatelja pretežka in draga reč. Veselimo se tedaj, da nam se je kakor je bilo že u 2. listu oznanjeno, tukajšni bukvovez g. Živic (na velikim tergu ali placu, ulica S. Sebasti-ana u baron Cankovi hiši štev. 507) mož pojavil, ki bo gledaje na ta žalosten zaderžek in napoto si priskerbel razne slavjanske knige, in v katerim, ako mu po roki in sreči gre, še dobimo morebiti po časi kaj več.
Preljubi Slavjani! vsak začetek je močno težka reč; de nam je takiga moža posebno v Terstu močno treba, vsak lahko vidi brez dolgiga razleganja; pomagajmo mu tedaj na noge, dokler bo sam lehko stal, in mu tudi mali privdark k ceni od reči, pri katerih mu založnik ne da dobička, za njegov trud in zgubljen čas ne zamerimo.
Za doseči svoj namen se je g. Ž. že raznim založnikam oglasil, in ima že iz Slovenskiga neke reči; tako ima že na prodajo; prelepe „Glase domorodne" Tomana, poezije Prešerna , pesme Vodnika, Čbelice 5. knigo, Drobtince, Kemijo kmetijsko, Erasem iz jame, perva slovenska dogodivna pripovest, Blaže in Nežica, naj imenitnejša in najboljša kniga za nedelske šole, Zdravo telo naj boljši blago, Malavašiča slovensko slovnico za narod (katera se učiteljem narodnih šol močno priporoča), Janežič slov. Sprachlehre, Gramatika Potočnikova. — Po tem Fleišmanovi in Zentrihovi primeri za vadenje v pisanju. Posebno preskerbljen pak je s duhovnimi knigami za naš narod; nije prostora, da bi imena vsih 30 do 35 raznih knig pridjal. Imena in cena vsih tih knig se najdejo u družlvenem stanišu na posebni tablici zaznamovane.
Tudi pričakuje iz Dubrovnika (Ilagusa) in drugih ilirskih krajev dela; dozdaj ima v tim Preradovičeve pesmi, in neke malenkosti dalmatinske na prodaj; tudi bo on se po časi s kakim založnikam iz Beča itd. spoznal.
Kar se ne bo že gotovo najšlo, se da naročiti, to se ve; trud in marljivost on obljubi vsim ljubiteljem Slavjanstva.
Priskočimo mu tedaj, ljubi Slavjani; da nam se to upanje ne bi razkadilo, in da ne bi za tim sami sebe kriviti imeli, da smo iz nemarnosti tako lepo reč zginuti pustili.
V Terstu 20. Junia 1849. (Slav. Rod.)
Enakopravnost za Slovence.
Svojemu prijatelju, ki mi je 12. p. m. po slovensko pisal, sim po slovensko odgovoril. Imel sim mu poslati 3 zl., katere sim pismu perložil. Ker nisem bolel materniga jezika zatajiti, in se slovenšine, hvala Bogu! več sramujem — se je ne sramujem,
ne
da iz vseh evropejskih narodov so le samo Slovenci, kteri naj veči čast od vseh drugih zaslužijo, ki so per povsodni prekuciji sami svojimu svitlimu cesarju zvesti ostali — zato, ker sim hotel skazat, de se mojga materniga jezika nikoli ne sramujem, kakor so nas Nemci vajali, de bi ga zatajovali — sini tudi napis (Adresse) po slovensko storil. Kaj mislite, kakšen greh je to bil? — Ves plašen je zvečer moj služni me prosil: naj več ne storim napisa po slovensko, zakaj pravi, poštni vradnik ni po nobeni ceni hotel pisma vzet, rekoč da po nemško, laško, francozko, an-gležko — al v katerim koli jeziku se vam po lube — se smejo napisi storiti, pa v slovenskim ne; „kdo? je neki," perstavil, „bo to razumel?" Moj vbogi služni ima dobro četert ura hoda od pošte domu, začne laj prosit, de bi mu tega pota ne bilo treba storiti, in mili vradnik se vsmili; vzame pismo, mu da spričavni izpis (Aufgabs-Recepisse), pa mu tudi perporoči, de več ne pride s napisi slavjanskim jeziku.
Ali je to naša nam zagotovljena enakopravnost? Slo vene, kteri hoče kakšno pismo po pošti odpravit, more tedaj Nemca, Laha, Francoza ali Angleža poprosit, de mu napis stori, sicer njegoviga pisma na pošti ne vza mejo, in ne pošilajo. Al je to prav? Al mora to volja našiga mladiga svitliga Cesarja bil — tistiga Cesarja, kteriga vsi Slovenci iskreno ljubijo, za kteriga z veseljem v boj za nie-govo pravdo hitijo, ino po jezer se jih po klati pustijo. To ne more biti! Zato bo slav jansko družtvo v Terstu prosilo, da se vsim poštnim uradnikam naporoči, in zapove, tudi pisma ne li s neškim, taljanskim, francozkim in angležkim, temuč tudi s slavjanskim napisani brez zgovora in spotikleja prijemati ino pošilati.*)
31. Majnika 1840.	(Slav. Rod.)
Austriansko Cesarstvo.
Slovenska dežela.
Oznanilo častitim udam kranjskima slovenskiga društva.
S tekočim mescam malim serpanam se je začelo drugo leto zdaj samo literarniga slovenskiga družtva. Tisti gospodje udje, ki so letno plačilo le do maliga Serpana odrajtali, so tedaj prošeni, de naj za prihodnjo polovico, to je, do konca tega leta, — ali pa, če jim je ljubši, za celo leto , to je, do pri-hodnjiga maliga Serpana svoj polletni ali letni donesek pisarnici slov. družtva odrajtati blagovolijo. Domorodcam, ki mislijo vnovič družtvu pristopiti, se oznani, de v Ljubljani prebivajoči udje plačajo za pol leta samci gold.; z rodovino 3 gold., zunaj ni pa 1 goldinar.
Odbor slov. družtva v Ljubljani 5. maliga Serpana 1849. * Dunajske novine dajo na znanje, de je bilo ministerstvo iz vseh kronskih dežel može, ki imajo zaupanje dežele, poklicalo,
#) Čudno in prečudno le res, de je slavenski jezik, tisti jezik kateriga prevagavna množina prehivavcov Austrijanskiga cesarstva govori — au-Htrijanskim uradnikam toliko kakor kitajski al »liker vidim , |dovski jezik!
kteri imajo predloge za odškodvanje grašin-skih pravic po patentu 4. Sušca t. 1. sosta-viti. Za Češko in Moravsko deželo so ti predlogi že od Cesarja poterjeni, predlogi za Silezio in za Tirol so že tudi gotovi in se bodo v kratkim cesarju za poterjenje podali.
Ravno tako se bodo dela za Solnigrad, gornjo Austrijo, štajarsko in Krajnsko v kratkim dognale.
Za Koroško, Goriško in Istrijansko je bilo treba še posebno v teh razmerah znaj-dene može poklicati.
Za doljno Austrijo je zlo težko znesik odškodvanja odločiti, vender se tudi tam delo koncu bliža.
Za izpeljavo patenta 17. Aprila 1848 in postave 7. Septembra 1848 v Galicii je bila posebna komisija sostavljena,
Kako de se bo ta postava (7. Septembra 1848) tudi na Dalmacijo obernila, se ravno zdaj nabirajo priprave, de se bo prihodnimu dalmatinskimi! deželnimu zboru načert postave predložil.
Upati je torej, de se bo cesarski razglas 4. Sušca t. 1. v kratkim vresničil. —
* Tudi Siidslaviselie Zeitung prinese izversten sostavek pod naslovam: Slovenski narod in ilirsko kraljestvo, v kterim se bravcam žalostna prihodnost Slovencov (in tudi Ljubljane) pred oči postavlja, ako se Slovenci iz svoje oterpnenosti ne vzdignejo in tudi oni cesarju svojih želj ne razo-denejo. Pa kaj vse to pomaga ? Kar je pri nas čisto slavjanskiga, ne zamore kaj taciga zapopasti; kar je bolj omikaniga in učeniga, nema občutka za slovensko narodnost; in tako bo ministerstvo, česar se drugod ni derznilo, pri nas poskušalo, radeljenje v okrožja (Kreise, Departments). Bog daj drugači!
Novice iz Gorice. Včeraj teden so V. čast. Knezoškof bandero petiga bataljona Leopold v cerkvi sv. Ignaca blagoslovili. Pred veliko mašo so imeli kratki nagovor na pričijoče. Botra je bila gospa Thurn iz Pevme.
Goriška poštna urada je zlo nezmožna v slavjanskim jeziku, ker pisma pod slav. naslovam na dom pošilja, rekoč , de ne ve , vam so za poslati, kakor se je danes zgodilo: de ni umela, kaj je Celovec!
Tudi se je branila nasproti naročivne liste prijeti rekoč, nam še ta postava ni oznanjena )ila.	J. O.
Iz Gorenskiga. Besnično žalostno je slišati, kako de pri vsem prizadevanju rodoljubov vender še nemškutarstvo po Krajnskim zlo gospodari, in clo v božjeh cerkvah svojo glavo prevzetno povzdiguje. Naj ti, dragi jravec! v spričvanje tega neslednje služi.
Bilo je dne 3. maliga serpana zjutraj, ko me moja pot do Kroparskiga terga na goren-skim pripelja. Ravno je od cerkve Matere jožje pri kapelci velki zvon veličastno v zrake jrenčaje, k s. masi vabil; in de je praznik obiskanja Marije, sklenem taiste tud jez se vdeležiti. Hitro prisopiham na griček, in stojim v sprelepi in krasno okinčani tempelj cralice nebeške, kater je bil z pobožnemi Slovenci že čez in čez napolnjen. — Brumnih misel in veselja je kipelo moje notranje, ko se k s. maši pozvončka, in glasne orgle veselo po svetimu hramu zadonejo, ali z kako neizrekljivo otožnostjo se je napolnilo moje serce, ko se petje — po nemško prične! Tak
tudi tukaj si mislim, ker bi mili glasi sprele-1 zdravljenje; parla da eristiani (govorite pol sti laškiga oderuha _ na lastni domovini, na ,	, ,. ____________b nnhn7.ni'lkristianskol. naša čast, če njihoviga jezika]svojim očastvi njegov spolovnik (sočal) ostati.
pih, domorodnih pesem kristjane k pobožni kristjansko)
molitvi napeljevati mogli, tud tukaj vlada pre-1ne govorimo, kakor ^e b. sanu Ush kristjan-
Pristavimo zdaj ti strašni grozovitnosti še
šerna nemškuta. *) Scer sta se zapela po|skiga imena vredni bili, kteri laško znajo, in|zvijače in sleparije laških rokodelov, pri kte-
Dovsdievanju k moji tolažbi dva oddelka lepe vsi drugi bi mogli njih sužnji in zraven se rib se tukajni Slaveni v vsih svojih potrebah slovenske pesmi o marija lepši cvet« pa ka- njih neverniki biti. Strašna prevzetnost in služijo, ker Slaveni tukaj niso skoraj nič dru-lor med dežjem" solnce le toliko posveti, da slepota! In vender vsak, kdor le poveršnogiga kakor kopači in pastiri, posebno pav se potem še bolj dež vlije, ravno tako mi je Lahe pozna, mora spoznati, de skoraj noben primero pravdarjov, lekarnikov, kupčevavcov bilo še hujši uri sercu, ko se pri zavživanju rod na svetu take sleparije in zvijače v dja- in drugih tergovcov, samo draginjo kovačov. zonet v novič nemška pesem goniti prične, nju nima, kakor ravno tolikanj razustni in ši- Če kak Slaven spomlad eno matiko kupiti ''	, v .	■ perni Lahi.	|gre 'n j° Prec plača, tako da kaj maliga več
Ali ne zamerimo mi Slaveni Lahom vsigalko 2 zlata; če pa kovač do pridelkov pše-se tu nar svetejši pravica krati. O Kropa !l posebno besede „schiavo« ne, ker je to be-Lice, grozdja itd. čaka, tako mu jo stavi 3 Kropa! ne daj se vladati od majhne številke sedo res Slaven do zdaj skoraj povsod marjzlate in tudi več. Ravno tako je tudi s ' tvojeh Ultra nemškutarjev, kateri clo v veže več pa še tukaj v primorji po svoj
božje njih zveličavno nemčijo silijo, ampak, preveliki dobroti zaslužil. Suženj ali Se hi- zelezjem. Ce kdo Slavenov lame/, z g« kakor si razvila nevstrašno slavjansko bandero a;vo namest Slavo, se imenuje prodana stvar,|kupi, ga dobi še manj ko za 5 zlatov; v sredi tvojga terga, tako slavi tud v svojeh posebno v starih časih pred lvristusam — — pobožnem domačem sloven- živinsko prodani ljudje
cerkvah Boga skem petjem.
Joža Orglovski.	Tudi tukaj po prigovoru, kadar kdo ka
neumno |meži in s vsim drugim pri kmetiji potrebnim
gotovino če ga
po I pa s pridelki plačuje, mu ga stavi kovač več ko 7 zlatov.
Bazmislimo na dalej še zvijače pri tehla-
Slav. Rodoljub razni tako le uzroke kiga ptujiga jezika ne zna in ga govoriti sliši, nji in meri pridelkov, ker Slaven rad vero
Slo- se pravi, de ga v njemu lahko proda, kakor da zato, ker jo ima, in pri vsim drugim lase je res Slavenam godilo, de so bili do zdaj škim ponašanji s vbogim primornim Slaveni, člo- Laham prodani, kteri so s njimi kar in kakor posebno pa še zadnjič Spolovinstvo, v katiro so hoteli, malo boljši ko s živino delali in jih so kakor Lahe valovi morja v Istrijo tako tudi ravno zato in ne po krivici sužnje imenovali, j vbogiga Slavena po zgoraj dokazani poti va-
sedanjiga žalostniga stanja primorskih Slo-1 se pravi, de ga v njemu lahko proda kakor |d£ zato,, ker jo ima,, in pHvsim^dri^imla-vencov.
Nar imenitniši dar božji, katirga človek po naravi ima, je njegov jezik. Ta ga [so nar bolj loči od neumne živine in divjačine, ga povzdigne čez vse pozemeljske stvari celo
po zgoraj
Ali ni pa morebiti res temu tako? Mi pri-|lovi laške odertije in krivice zanesli! Po ti
do angelov in Boga, in je edino sredstvo člo- morski Slaveni vse pisma v laškim jeziku, poti in v družbi takih sosedov, je mogel tu-veka človeku pridružiti, ga v družbi omikati ker ga le malo in še to malo le redki raz- kaj ni Slaven v nič priti, gospodarstvo zgu-in gladiti in ga samimi, sebi in bližnjima do- umemo in sijih zalo le od Lahov pisati da- biti in Laham na svojim očastvi na lastnih padljivioa in koristniga storiti, ker je duhovna jemo. Ali ni tudi res, de Slovenci za vsako tlel., kakor peršnik, pasterik ali Izmael ja res obleka misel, želj in počutkov in zalo nar potrebo le oderušne Lahe na posodo prosijo ? kakor suženj pod noge pasti, veči razloček med narodi.	Laške pisma po laški zvijači storjene v koliko Ce je bila že do zdaj, pretresimo se en
Od kod pa dobivamo, ljubi Slovenci, jezik, sleparij in pravd nas niso že zaplele, in ko malo krivico spolovinstva, desetina in tlaka ali tiste besede v govorjenju, katirc so tako|se bomo še laškiga, namest našiga sladkigajtako krivična in pregrešna, de jo je svitli
imenitna obleka počutkov?	------ „ „
Ta imeniten dar dobivamo nar poprej in sokoserčno v našo nar veči čast in pomoč do- povsodna spolov.na se desetkrat bolj kr.v.cna
nar več od svojih staršev, kateri so nam za volili, še zanaprej služili, v koliko in kakšne ker vsaki bolj lahko deseti del svojih zulov,
Bogan. nar veči dobrotniki, v življenju nar zabave in težave nas bodo še zapletale!	kakor pa polovico zgubi. - Ce primorni Lah
sladkiši veselje in po njih smerti nar svetiši Kaj je nam, razsodimo en malo, hasnila svoje zemlje delati nemore ali noče, naj jo
spomin še na zemlji. Kdor se tedaj svojiga do zdaj laška prijaznost in hinavska dobrot- da po cesarski postavi 5 od 100 zlatov pra-
^	v	v	• I •	t>	lmnniA>n nnm^irA «r rim mvi / Tiri	it o lrnw 0n TU I' O ■
materniga ali narodniga jezika derzi, ga castilljivost?
in brani, ta spoštuje, časti in ljubi svoje starše Primornih , kakor tudi še več drugih Sla in vse deblo njih naroda, ta spolnuje po na- venov splošna navada je, de gredo po malo lati začeli, in naj ne popije v svoji lenobi ravni in verni postavi IV. zapoved božjo. Kdor prav zaprošenim zgledu staršev, kadar jih kaka in hudobiji po spolovini polovico slavenskiga s nami naš narodni jezik govori in časti, časti sila lovi, de jim toča, suša, itd. pridelke po- truda in kadar pridejo slabe leta, kar se tu-in spoštuje v njemu tudi nas, naše starše in škodje, kar se tako po gostim godi, v kaki kaj tako rado nakluči, tudi vso njegovo tru-vso našo rodovino; kdor pa nam naš materni bližnji grad, de bi na posodo dobili. In res, dno kri. jezik krati, pači in zasramuje, ta nam krati, ni straha! sladko in prijazno bodo sprejeti: To pači in zaničuje nar dražji spomin naših star- ali gorje! tudi nevsmileno, ako ravno sladko Slavena praviga sina in ne pasterika v Istriji, Šev in vsiga š nami po njih združeniga roda|bodo tudi derti. Lah daje tukaj vbogimu Sla-1kakor se če dalej bolj vidi in spričuje. Te in je tako nar ga po tem na sužnost, ampak
To so tedaj ob kratkim vzroki zatiraniga
hujši nevsmilnik njegov, ker venu zastopiti, de mu dnarji, za kolikor ga vzroke sami vidimo in lahko s rokami prime-ravnost pelja ne le v telesno prosi, na mesec ali leto toliko in toliko ver- mo, katire vzroke tudi san.i Lahi s našim celo v duhovno tamnico.	žejo. Če mu tudi toliko od njih dati dovolji, žuli in na naši zemlji obogateni tajiti ne mo-
Kadar se mi Slaveni laškiga ali kakiga kolikor mu lažnjivo dopoveduje, mu jih spo- rejo. — De bi se bile te krivice še godile in drugiga jezika prinaučimo in ga radi govo- sebno lepim popisovanjan. stare prijaznosti še tako obožan truden Slaven v taki krivici in rimo, tako častimo in razveselujemo ves laški s njegovim staršem dati obljubi, samo če ve, hudobiji ležečiga Laha še zastoju redil, so ali kaki drugi rod, čegav jezik govorimo, kar de ima dobre in prilične njive, travnike in se Lahi tolikanj zadjali in se se zadenejo, de
pa še le človek nar bolj živo spozna, kadar lepe oljke
bi Istria, Dalinacia in pol Krajnskiga pod la-
odločen od svojiga roda, med ljudmi ptujiga jezika živeti mora
Zdaj gresta še le h kakimi, drugimu želško neusmileno oblast padle.
Nove sodniša in politiške okrajne na Ko-
s tem zastoplenim pojedežu, navadno klatnimu
Ko je to res, kar vsak pravičen in vsajlpismeniku, ter storita ne dolžno ampak pro-|roškim.
- •	"	Eno deželno sodniše v Celovcu.
29 okrajnih sodniš: Celovec mesto,
ne bi tudi Lahi in še drugi narodi, če s namilvečkrat po tisuč zlatov velja, za toliko časa, I Celovška okolica, Belak, št: Vid, Velikovec, in od nas živeli hočejo, našiga jezika neučili, kolikor se posojevavcu zdi, in — ako en sam Volfsberg, Pliberk, Gmind, Breze, Spital, ali se ga vsaj prinaučiti zadjali, in po tem hip do vzetiga časa s gotovim plačilam za- Kerk, št. Lenart, Terbis, Kapla, st. Pavel, takim, kakor mi nih, njihove starše in rodo- mudi, se mu prodavno pismo zapre, de vbogi št. Mahor, Feldkirchen, Stari dvor, st. Pater-tudi oni v našim jeziku nas, naše starše Slaven, ker more biti še od večih nesreč tla- nion, Doberlna ves, Kotje (Kotschach), Zgorna
čen plačati ne more, kaki kos zemlje, ki po Bela (Obervellach), Grajfenburg, \Vinklern,
_	• . VI	i • v i.i___I al 1 • _	i C <• !r> /k C1? knnclom l TJ I."
vino
in ves naš rod spoštovali? —
Tukaj glejte, vanje Slavenov!
strašno krivico in zasramo- 3, 4 stotine in tudi večkrat po tisuč zlatov Borovlje, Milštat, Svinc (Eberstein), Rožak, Slaven se vsih jezikov ceni za 70, 80 ali k velikim za 170 zlatov Podkloštre.
rad uči, ali, ko se jih naučiti priložnosti ali|itd. za vselej zgubi, ker Lah v svoji že pri-zmožnosti nima, vsaj nobeniga ne gerdi in ne
Sledeče so okrajne sodniša pervega reda,
zaničuje
Delajo pa drugi narodi, posebno Lahi I zlatov 30, 20 ali vsaj 10 odvzame in samih
rašeni zvijači in neusmilnosti že poprej od in zraven okrajne kaznovavne (zborne) sod-100 ali 200 na prodavno pismo postavljenih niša za pregrehe:
tako? žali Bog! kako nas Slavene pozdrav ljajo, kadar k njim pridemo, jih srečujemolde ga po tem
Belak za se in Rožak, Podkloštre, Ter-70 ali 80 itd. zlatov pod imenam 100 da,|biž, Paternion in št. Malior;
ko bi se kdaj skregala, za
št. Vid za se in za Kerk (Gurk), Svinc, |Stari dvor, in Rreze;
Velkovec za se in za Kaplo, Bliberk, Slaven še postavne obresti plačevati, mu pur-1 in Doberlno ves; #) Tudi v Ljubljani je tu in tam navada, de I mane ? kopune, pišeta, plečeta itd. nositi in Volfsberg za se in za št: Lenart in št.
ali blizo njih naš materinski jezik govorimo? oderuha tožiti ne more. Schiavo (suženj) je skoraj povsod naše po- Zraven te že tolikanje krivice mora vbogi
se ob nedeljah berž po slovenskim keršanskim nauku nemške litanije bero. Čudno, pa vendar res! Sovražnik vstavne enakopravnosti A* se pa
v Graearci ne sramuje terditi, de se v Ljubljani [raj bolj stiskan in premalo po nemško pridiga!	Vredn.
' se po ti strašni zvijači do gerla v dolgove s Pavel; r ■ t • i • • ■ v Lahi pogrezniti, in — na zadnje, ker je zmi-
Špital za se in za Gmind, Milštat, Grei-to še le po veliki milo-jfenburg, Kotje, Zgorno Belo in Vinklern
(Kotje).
Celovec za se in za Celovško okolico, Feldkirhen in Borovlje. Na tej podlogi je Koroško tudi razdeleno v sledeče okrajne poglavarstva (Bezirkshatiplinannschaften) za politiške oprave:
Celovec, Belak, št. Vid, Velkovec , Volfs-berg, in Špital; ter obsežejo ravno tiste zgoraj imenovane okrajne sodniša.
Stanovanje cesarskega namestnika bo v Celovcu. —
Izmed 29 o k raj ni h sodniš je 8sIoven-skili: Celovška okolica, Velkovec Bliberk, Kapla, Doberlna ves,Borovlje, Božak, Pod-kloštre.
5 namešanih: Celovec mesto, Belak, Terbiž, št. Mahor, Svinc.
16. nemških: št. Vid, Volfsberg, Gmind, Breze (Friesach), Špital, Iverk, št. Lenart, št. Pavel, Feldkirhen, Stari dvor, št. Pater-
nion, Kotje, ZgornaBela, Greifenburg, Vink-
lern, Milštat.
Izmed 6 okrajnih sodniš pervega reda in okrajnih poglavarstvah je eno slovensko v
Velkoven;
2	ste namešane v Celovcu in Belaku
3	so nemške: v št. Vidu, Volfsbergu in špitalu.
To so skovali, kakor pove Klagenfurtarca, povereni moži; to so med Slovenci taki, ki dolgo jope nosijo , in ne vejo kam s svojo slavo," da so nekaj nemških bukev prebrali, ino malo nemški lomijo: ti Slovenci, v dolgih suknjah marajo za slovenski narod, kolikor sa lanjski sneg.
Čujte modrovanje nekega takega dolgo-sukneža, ki je lani sedel in spal v deželnim kej imate z vašo šolo v
zboru. „Kako
pa
R: . ." vpraša ga neki pravi Slovenc v ka-varnici. „0! pri nas v B. je vse terdo po nemško" „mi smo ja Nemci" odgovori tisti nemškutar. „Dro vem, da ste vi v šolo hodili, in se naučili, da nemško zastopite in govorite , reče mladi Slovenc dalej, pa povejte mi, koliko je v R. kantonu ljudi, ki so tako srečni kot vi, da bi tako dobro nemško znali, kot vi; morebiti, da jih je 100, 500 ja 1000: povejte mi, kaj pa so uni 12 tavžent? — Cel kanton vi nadomestujete ; za cel kanton morate tudi govoriti; pod velikim greham ste dolžni, govoriti in terditi vselej ino povsod resnico, božjo resnico! Ne smete gledati na svojo lastno srečo in korist, alj pa na srečo nekterih posamesnih ljudi; temuč srečo in korist celega kantona nosite v svojih rokah, pa tudi na svojej duši! Slovensko znajo vsi, tudi tisti, ki nemško znajo, alj več kot polovica je takih, ki nemške besedice ne zastopijo. Moj gospod! povejte odkritoserčno, alj ni taka"? Dolgosuknež se potuhne , gleda po svojim klobuku in pošepta: „Gospod, prav imate, — taka Slovenci smo!" —
Je
Celovec 4. Juli 1849.
*
Hervaska in slavonska dežela.
Slavenski Jug piše: Osemstoletnagrenka skušnja nas je čez in čez prepričala, de brez primerne politiške samostojnosti ni za nas ne materialne ne duševne sreče, ne narodniga ne politiškiga življenja in napredovanja. Ookler je bila Hervaška in Slavonska dežela prišivek Ogerske in Zagreb služabnik Pešte — kolika je bila to pri nas nevolja na vse strani! Poljodelstvo na narnižji stopnji, obertnosti ne duha ne sluha, umetnosti zapu-šene, znanstva brez podpore in varstva. Zato je vsak, ki se je za vikši duševno ali mate-terialno veselje poganjal, od tod naprej bežal v Pešto, na Dunaj, v Pariz. S tem je postal naš Zagreb bolj podoben nepomenljivimu mesticu, kakor glavnimu mestu dežele.
Med tim pa je pri Madjarih vsaka veja dušniga razvitja čedalje veseliši rasla, ker je vsestranske podpore od vlade vživala. Zato je tudi Pešta v kratkim času postala središe ne samo materialniga, ampak tudi duševniga življenja. Kaj je tem uzrok?
Ni treba ga dolgo iskati. Med tim, ko so Madjari svojo domačo vlado imeli, ki se je za-nje skerbno potegovala, in vse, kar je madjarski narod poveličati zainoglo, krepko podpirala; med tim, ko so se v ta namen po celim Ogerskim pod varstvam vlade primerne družtva osnovale in narodnost madjarska, nar-imenitniši steber narodne veličine, na vse strani podpirala; je pri nas vse v mertvilu čemelo, ker nismo imeli domače vlade, banska čast je bila ponižana, in ptujci niso več za nas sker-beli. Ako bi ne bili toliko branili mali ostanek naših municipalnih pravic, zlasti pa narodnost našo, bi se bili že davno razlili po ti madjarski poplavici kakor olje po vodi.
Zdaj že vsak spozna, de nam je treba domače vlade ako hočemo enako drugim narodam napredovati. Ker nam pa je Madjari dati niso hotli, smo se nad nje vzdignili, in še zdaj tisuč naših vojakov preliva kri na bojišu za to ideo.
Ali če se Madjarska prevzetnost potlači, in madjarskimu elementu pravične meje postavijo, se je močno bati, in vse nove naredbe austrijanskiga ministerstva, zlasti pa njegovi načert politiške uravnave na to kaže, de nastopi za nas druga nevarnost, raztopiti se v nemškim elementu, in de domače vlade zopet ne dobimo. Namestnik kronske dežele bo samo ministeriju in ne deželi odgovoren. Tako bo nam namesti iz Pešte vse iz Dunaja hodilo, in mi bomo tam, kjer smo bili; in ptuji uradniki se nam bodo vsilovali. Zatorej vi-deant consules itd. —
Ogerska «lexela.
Dunajske novine pišejo: Iz c. k. glavniga stana v Babolni se zve, de so se bili tam 2. t. m. vsi oddelki (razun tretjiga, ki je pri Igmandu stal) proti Komarnim vzdignili, zve-diti, kako močan de je tam sovražnik in taistiga v njegove terdnjave nazaj pahniti; — to se je tudi vse po sreči izšlo.
Pod varstvam svojih šancov je sovražnik boj pričel z 20 eskadroni in 50 štuki, kar pa našim vender ni dosti škode storilo.
Pešci sovražni se iz šancov niso upali.
Ena baterija pa, dersniši od drugih je skušala dalej stopiti, kakor so sovražni štuki nesli. Na ravnost se je zagnal regiment Lih-tensteinovih lahkih konjikov na-njo in jo je ljub hudimu strelanju zasačil in k armadi ripeljal. Bateria je imela 6 štukov. 4 sovražni eskadroni, ki so bili v pomoč pritekli, so bili nazaj verženi.
Svitli cesar je bil zraven pri celim boju in je prav zdrav. —
General Haynau pove v svoji razlagi ce sarju dani od te bitve, de je sovražnik okoli 50,000 mbž okoli Komarnske terdnjave imel.
Vikši vodja pohvali posebno generala Šlika in Volgemuta in ruskiga generalleitnanta Pan utina', dalej Behtolda in Simbšena.*
Sovražnik de ima veliko zgubo; naši pa niso mnogo terpeli. —
Iz c. ruskiga glavniga stanu v Forro se zve: Po vseh napovedih, ki smo jih bili pre jeli, so bili Madjari okoli 20,000 skupej spra vili, de bi prehode čez Karpate branili.
V Miskolču, ki so ga naše trume že 29. m. posedle, smo pa zvedli, de se sovražnik že vmikva in de že nima več kot 10,000 mož. Ker smo pa še nekaj časa čakati mo gli, je bil en oddelik proti Tokaju poslan. Ti so zvedli, de je nekoliko puntarjev z 2 štu-kama v Tokaj odšlo, ga branit in de tje tudi iz Debrečina 4000 mož hiti. Kakor hitro so se naši pokazali, je začela na levim bregu Tise postavljena bateria streljati. Naše topništvo je berž strel vernila in general Kov-znecov je 2 regimentama Kozakov vkazal, postavljenje sovražnika mimo iti. Ko so pa vidili, de so bregi reke prestermi, de bi se na konjih do reke priti zamoglo, se je okoli lOOkozakov oblačila in orožja znebilo in ju sab Ijo v pesti deržaje z majorjem Goubkinam od-
spred silno globoko reko preplavalo. To vi-viditi so puntarji vtekli.
29. je bil most zopet postavljen in gospodarji prehoda čez Tiso so se obernili Rusi 25 bataljonov in 30 eskadronov) pod vod-stvam Čeodajeva proti Debrečinu, ki bo v iratkim v naših rokah.	(Wien. Ztg.)
»Austrijanski Korrespondent" zve iz Na-vesi, de je 32,000 Rusov pod vodstvam generala Saša v Arvo (gornje Ogersko) prišlo. Od teh je šlo 12,000 konjikov 18. p. m. proti Cipsi, potlej 21. p. m. pa 16,000 v Tu-ročko županijo v mesta Kremnico, Stjavnico in Bistrico. Ti so zadeli pri Št. Martinu na Ogre in so jih razgnali ter 92 husarjev in honvedcov vjeli. Drugi oddelik pojde iz Arve proti Rosenbergu, kjer je še puntarska posadka vterjena. —
Od južne strani se zve, de Petrovaradin-ska terdnjava je sicer še v sovražnih rokah, ia vender v velikih stiskah in upanje je, de se bo kmalo podala.
Bem bi rad čez Tiso prišel in se z Per-celo armado ali nje ostanki združil, ali ces. štuki mu ne pripuste mosta napraviti. •—
Iz Pešte se zve, de je Košut s svojimi tovarši Pešto zapustil in proti Segedinu se >odaI. Košutovih rudečih bankovcov že tudi nihče več jemati noče.
Po dostovernih novicah zvemo iz Kron-stadta 23. Junija od prihoda c. ruskih voja-ov sledeče:
18. t. m. je prišel do austrijanske meje v slednjim oziru za vojsko izverstni peti oddelik ruske armade: glavna truma, pri kteri je bil vikši vodja general Luders , pred Tomo-ški, 2. generala Engelhardta pred Torzburg-ski in 3. iz Moldavie pred Oytoski ozki prehod.
General Luders se je 19. zjutri podal k prednji straži in je pustil dobro postavljene sovražnike (1000 mož z 2 štukama) naglo prijeti.
Če prav je sovražnik hudo streljal, je bil vender brez velike zgube prepahnjen in tudi na Bredialu , kjer je pozneje poskusil, se obderžati ni mogel. Prednja straža je posedla to goro.
20.	zarana so vzeli Busi z napadam dobro vterjeno in hranjeno postavljenje (Posi-tion) Keresten v Tomoškim dolu. Madjari so tekli na vse strani, preganjani od Kozakov. Tudi Busi so veliko ljudi zgubili. Sovražnik je zgubil 100 mertvih in 150 vjetih, med njimi je tudi obrist Kis.
Tudi 4 topi, eno bandero in več voz priprave za boj. — Ob 1 ure je bila zlavna truma pred Kronstatam (Sibinjem) in se je vtaborila, ker se posadka v gradu (2 kompanij in 5 topov) vdali ni hotla.
21.	se je z dobrim izidam na grad streljalo in zvečer so prišli poslanci, ki so za pri-inirje za 48 ur prosili, ali general jim je to odbil ter jim rekel, de pusti posadko pri življenji, ako se do zjutri poda; če ne se bo grad z naskokam vzel. Na to se je posadka pod-vergla. Glavni stan generala Luders je zdaj v Kronstadtu. General Engelhardt stoji pri Zaiden, kamor je čez Torzburg brez velikih zaderžkov prišel. Od trume, ki iz Moldavie pride, se zavoljo velike dalje še nič ne ve. General Hasfort gre jutri nad Seklerje z močno brigado. Pred 8 dnevi je bil tukej Bem, je pregledal prehode in bran navkazal; kje de je zdaj, nihče ne ve. Hrabra posadka v Karls-burgu je mende pretečeni teden nov naskok odbila. (W. Z.)
Ptičje dežele.
Nemška. Pruski vojaki na Badenskim dobro napredujejo. Nasprotne trume so se v Freiburg vmaknile.
Bavarski minister v. d. Pfordten se je iz Berlina nazaj vernil, v Berolinu mende se ni zediniti mogel.
Nadvojvoda Joan ni odstopil od provizor-niga vladarstva, temuč seje le za nekej časa v Inspruk k c. Ferdinandu podal, od kodar pojde v Gastein v kop.
Laška. Biinsko mesto se hoče Francozam podvreči, ker se dalej braniti ne more. Pogoji predaje še niso znani.
I e p o 1 i t i § k i «lel.
Slovenci na Ogerskim.
Spisal P. Kozler.
Zapadne županije Ogerske kraljevine, med Donave in Muro, so v narodopisnim obziru ravno tako zanimiva kakor malo poznana okrajna. Skoz taisto gre izhodna meja nemškiga jezika, in že zavolj tega zasluži, natanjčnisi pregledana biti; važniši in za to tudi zani-mivsi je, kjer mnogi češki, slovaški, hervaški in slovenski prebivalci o austriansko — štajersko — ogerski meji člene te verige staknejo, ki severne Slovane z južnimi veže, in mnogokrat že izrečeno predumljenje, de so v ti okrajni nekdaj le Slovani prebivali, ki so bili pa od naselitb Madžarov in Nemcov če dalje bolj stisnjeni, prederti in v posamezne jezične osredke razdeljeni, zadostno poterdijo. Tako najdeš v Avstrianski nadvojvodini pod Anižo v okrožjih nad in pod Manhartskim hribom posamezne češke, slovaške in hervaške sela, v okrožju pod Bečkim logom hervaške sela, Cimov (Hof), Cindrov (Au) i, t. d.; v Požo-njski, Možonjski, Šopronski, Železni, Zalads-ki in šimežki županii Hervate, in v treh po-slednih tudi Slovence.
Tukaj podam častitim bravcem mali princ sik k večji poznatnosti na Ogerskim živečih, in s Slovenci v Štajerski in Ilirski živečimi sorodnih Slovencov.
Med tim, ko prijazne pripomoči mnogih rodoljubov, posebno pa gosp. Krefta , mestniga kaplana v Radgoni, s hvaležnostjo opomin, ne morem želje zamolčati, de bi bistroumni ogledavec šege, navade in jezik naših po mad-žaronskih skusbah in nar novjih tamošnjih bojnih razmerah tako globoko potlačenih rojakov popisal, in bogati zaklad njih narodne poezije sobral.
Ogerski Slovenci prebivajo v Železni in Zaladski županii na 16 št. milj. široki okrajni, ktera proti severu reko Rabo, proti zahodu in jugu Štajersko, in proti izhodu Novan-ski distrikt in terg Doljna Lendava za meje ima. Teško bi še v našim delu sveta narod našel, ki bi, tako majhin na številu in v svojim razprostrenju, s tolikim sebi ptujimi rodovi skup živel, tukaj najdemo Slovenca, ki se Madžarskiga dotika, med tim, ko proti zahodu, bi rekel, vogelni kamen k nemškim in ro-manškim narodu stori. Zapadni in južni del od ogerskih Slovencev posedene okrajne se skup derži in ni mešanih sel v njem najti; v severnim in izhodnim delu pa sela najdemo, v kterih Slovenci z Madžari in Nemci vkupno žive. Razun te okrajne žive Slovenci tudi še v Šimežki županii z Madžari pomešani v se-lih Biikozd, Mihalyd, Liszo, Path, S. Paul, S. Peter in Sand in v drugih.
Te Slovence ogerske vradne pisma po zmoti Vandale, ali Vandali in po madžarsko Vandalužok imenujejo, in njih jezik je v die-cezanskim imeniku Kiseške škofije (Stein am Anger, Sabaria) ko Vendo-slavica lingua zaznamovan, — oni sami se imenujejo Slovenci.
Od tih Slovencev posedena okrajna je proti severni strani gorata, kamnita in nerodovitna, proti južni nasprot plana in močvirna, kjer tukaj v Muro dereči potoki Pretoka (Lendava, Limbach), Černec i. t. d. večkrat čez bregove stopijo in polje, posebno okoli Sobote (Uisnitz), Turniša, Belatinc inČernčovc, potope. Nado pridniga seljana tukaj mnoge po-vodnji vničijo, ki tudi zdravju previvavcev teh krajev mnogo škode prinašajo. Razun znanih rek Mure in Rabe najdemo v ti okrajni še imenitniši potoke Dubeo, Kerke, Mokuža in Sinečki potok.
Cela Ogersko — slovenska okrajna šteje okoli 170 tergov in sel, ki so 21 katolškim in 5 protestantiškim plebanijani (faram) pridružene. V natanjčniši pregled teh posameznih far in imenitniših šel postavimo tukaj čisto— slovenske imena, kterim pridružimo v veči ruzumljivost tudi navadno madjarsko ali nemško ime. V politiškim obziru leže fare te slovenske okrajne v Zaladski in Železni županii, zato jih tudi tukaj v tim redu slediti pustimo.
Katolške fare v Zaladski županii:
Fara Bogojnjina (madž. Bagonya) s seli Bukovnica (m. Bakonak), Filoc, "ivanec in Strelec; farna vas ima dva precej poznana živinska somnja. Blizo Strelca izvira na obra-šenim griču pri lesenim križu studenc merzle vodice; pobožno ljudstvo mnogokrat, posebno pa na sv. Vida dan, k tem studencu zahaja i« se z njega hladno vodo vrniva, ker si do-mišljuje, de potem glava ali oči boleti nehajo.
Fr. Belatinci (m. Bellatincz), terg s ne-kterimi predpravicami in velikim gradom. Bolj imenitne vasi te fare so: Adrijanci, Bratonci, Dekležin, Ganica, Izekovci, Lipahoc in Me-linec.
Fr. Černčovci (m. Cserencsocz) blizo Mure z vasmi: gornja, doljna in srednja Bistrica, Žirkovci (m. Zsizsekszer) Ternje (Tiiskeszer.)
Fr. Turniše, terg z posebnimi pravicami in nekteriini zidanimi hišami. Prebivavci tega terga prav revno žive, ker jih skoraj vsako leto povodenj obiše; in nikjer toliko blata, močvirja in luž ni, kakor v ti okolici. Sela te fare so: Brezovci, Gumilica, Lipa,Nedeljica, Renkovci in Palina. Posledno je nar bolj obljudeno selo Slovencev v ogerski okrajni; šteje i 60 hiš in 1190 prebivavcev.
Prebivavci tih far so samo čisti Slovenci.
V fari Doljna Lendava, ktera ima 3300 duš, so prebivavci le v selih Hotica, Kapca in Kot z 612 dušami Slovenci. Ti nimajo nobeniga duhovna, ki bi njih jezik razumel; tedaj hodijo v hervaške cerkve na nasprotni strani ležečiga Medjumurja k božji službi. Taka se godi tudi v farni vasi Dubrovnik (m. Dobronak) prebivajočim 30 Slovencem, in 519 Slovenskim prebivavcem tej fari pridružene vasi Kobilje (m. KebeleO Vsi ostali prebivavci poslednje imenovanih dveh far so Madžari.
(Dalje sledi.)
Knjiga splošnih deržav^anskili postav.
509.
Vžitek je pravica, ptujo reč brez vsiga omejenja, z ohranenjem bistva, vživati.
§. 510.
Porabljive reči niso same na sebi predmet rabe ali vžitka, ampak le njih vrednost. Z gotovim dnaram zamore opravičeni ravnati kakor mu je vseč. Če se pa vžitek ali raba kake že naložene istenge dovolji; zamore opravičeni le obresti terjati.
511.
Vživavec ima pravico na vse, tako navadne kakor nenavadne dohodke; njemu gre torej tudi čisti prinesek rudniških deležev ki se z izpolnovanjem rudniškiga reda dobivajo in po gojzdnih pravilih sekane derva. Do zaklada, ki se v zemlji za vživanje odločeni najde, nima nobene pravice.
§. 512.
Za čisti prinesek se zamore pa le to imeti, kar po odbitju vsih potrebnih potroškov ostane. Vživavec prevzame tedaj vse teže ki so bile ob času dovoljeniga vžitka z služ-no rečjo zvezane, zatorej tudi obresti nanjo vpisanih isting. Njega zadevajo vse redne in memoredne dolžnosti ki se imajo od reči opravljati, kolikor jih z vžitki, v dobi vžitka prijetimi opraviti zamore; on nosi tudi potroške brez katerih se sad ne doseže.
§. 513.
Vživavec je zavezan služno reč kat dober hišnik , v.tistimu stanu v katerim jo je prevzel, ohraniti, in z doneski poprave, dopolnitve in naredbe oskerbeti. Če se pri vsim tem vrednost služne reči samo z postavnim vživa-njem, brez zadolženja vživavca, zmanjša; on za to ni odgovoren.
§. 514.
Če vlastnik stavbe ki so zavoljo starosti poslopja ali zavoljo kakiga naključja potrebne postale, na naznanenje vživavca z svojimi po-iroški oskerbi; je vživavec dolžan, mu pomeri z tem poboljšaniga vžitka, obresti potrošene istenge, poverniti.
§. 515.
Ako se vlastnik tega lotiti ne more ali noče, ima vživavec pravico stavbo izpeljati in po dokončanim vživanju, kot vestni posestnik povračilo terjati; ali za vžitek ki mu je zavoljo opušene slavbe odšel primerno odškod-vanje terjati.
§. 516.
Vživavec ni zavezan stavb, ki niso potrebne, brez popolniga odškodvanja, perpu-stiti če bi ravno k pomnoženju doneska koristne bile.
Kar je vživaveč brez privoljenja vlastnika v pomnoženje obstojnih vžitkov obernil, zamo-more odvzeti, povračilo še obstoječih, iz zboljšanja izvirajočih vžitkov zamore pa le toliko terjati, kolikor je opravnik brez naročila ga terjati opravičen.
§. 518.
K polajšanju dokaza vzajemnih terjatev, imata vlastnik in vživavec poverjen popis vsih služnih reči napraviti dati. Če sta ga opustila; se predumi de je vživavec reč z vsimi k rednimu vživanju potrebnimi pritikljinami, v rabljivim stanu srednje kakšnosti prijel.
§. 519.
Po dokončanim vživanju tiče stoječi sad vlastniku; on mora pa vživavcu ali njegovim dedičem, kakor vestni posestnik stroške v njega zadobljenje obernjene, poverniti. Na druge vžitke imajo vživavec ali njegovi dediči pravico po meri časa vživanja.
§. 520.
Vlastnik zamore praviloma od k rabi opra-vičeniga ali vživavca le takrat zavarvanje bistva terjati, če se nevarnost razodene. Če se taisto ne da; se ima reč vlastniku proti primernim odškodvanju prepustiti, ali po okoljši-nah v sodniško oskerbništvo dati.
§. 521.
Služnost stanovanja je pravica, za stanovanje pripravne dele hiše za svojo potrebo uživati. Ona je tedaj služnost rabe hišniga poslopja. Če se pa komu za stanovanje pripravni vsi stanovljivi deli hiše z ohranenjem bistva brez omejenja v vživanje prepuste; je to vžitik hišniga poslopja. Po tem se imajo zgorej dani predpisi na pravno razmero med opravičenim in vlastnikam obračati.
§. 522.
Vselej obderži vlastnik pravico, z vsimi deli hiše ki ne gredo prav za prav k stanovališu, ravnati; tudi se mu potrebno čuvanje čez njegovo hišo otežiti ne sme.
§. 523.
Glede služnost je dvojna tožbina pravica. Se zamore proti vlastniku pravica služnosti terditi; ali pa se vlastnik zoper prilostovanje služnosti pritožiti zamore. V pervini primerleju mora tožnik pridobljenje služnosti, alj saj posest taiste kot stvarne pravice; v začinim primerleju mora on prilostovanje služnosti v svoji reči dokazati.
524.
Služnosti vgasnejo sploh na tiste viže, na katere po tretjini in četertim poglavju tretjiga dela pravice in zaveze sploh nehajo.
§. 525.
Pogin služne ali gospodarne zemlje vstavi sicer služnost; kakor hitro pa zemlja ali poslopje zopet v poprejšni stan pride, zadobi služnost zopet svojo poprejšno moč.
§. 526.
Če se vlast služne in gospodarne zemlje v eni osebi zjedini, neha služnost sama od sebe. Ako se pa pozneje ena teh zjedinje-nih zemlja sopet odda, brez de bi med tem v javnih bukvah služnost izbrisana bila, ima novi posestnik gospodarne zemlje pravico, služnost rabiti.
527.
Če je imetniku služnosti le časna pravica tistiga ki je služnost dodelil, ali čas na kateri je taista omejena bila, iz javnih bukev ali na drugi način znan biti mogel; neha služnost po preteku tega časa sama od sebe.
§. 528.
Služnost ki se komu do časa dodeli v katerim bo tretji odločeno starost dosegel, vgas-ne še le ob odločenim času, če je ravno tretji pred to starostjo vmerl.
§. 529.
Osebne služnosti nehajo z smertjo. Če so taiste izrecno na dediče razširjene bile; se pod tem v dvombi le pervi postavni dediči razumejo. Pravica pa ki je rodovini dodeljena preide na vse nje ude. Osebna služnost od občine ali druge moralne osebe pridobljena, terpi, dokler moralna oseba obstoji.
§. 530.
Stanovitne letne odraitvila niso nobena osebna služnost, in se zamorejo torej po svoji naravi na vse neslednike prenesti.