Stalna skrb za borce
V naši občini živi še nekaj preko 4.000 Ijudi, ki so sodelovali v boju proti okupatorjem v drugi svetovni vojni. Že vsa minula leta je bila skrb za borce med prednostnimi nalogami tako zdrav-stvenega in socialnega varstva kot tudi social-nega skrbstva ter širše družbeno politične skup-nosti.
Dejstvo, da so ti Ijudje vsak dan starejši, sta-rost pa prinaša s seboj številne tegobe in skrbi, predvsem pa zdravstvene težave. Zato je zdrav-stveno varstvo v sistemu družbene skrbi za bor-ce najpomembnejše.
Ambulanta za zdravstveno varstvo borcev v našl občini dobro dela, zanimivo pa je, da zani-manje ni tolikšno, kot je bilo pričakovati. Največ zanimanja je pravzaprav za zdraviliško dejav-nost, ki pa je v sedanjih gospodarskih težavah prav tako potegnila krajši konec kot v minulih letih. Tako je bilo lani za ta namen na voljo precej manj denarja, poleg tega je bilo treba z lansko vsoto plačati tudi nekatere račune iz leta 1981, ob tem pa se je bivanje v zdraviliščih zelo podražilo.
Naša občina je imela tako lani na razpolago nekaj več kot 1,8 milijona dinarjev za ta namen oziroma kar 56 odstotkov manj kot leto poprej. Komisija za vprašanja vojaških invalidov se je v reševanje težav sicer vključila, vendar brez po-sebnega uspeha. Občinski odbor zveze borcev je nastali položaj nekoliko ublažil z deset-dnev-nim rekreativnim zdravljenjem v Banjolah, Stru-njanu in Mojstrani.
V primerjavi z letom 1979 seje število borcev, ki so koristili zdraviliško zdravljenje in rekreacij-ski oddih povečalo v minulem letu s 162 na 239 (leta 1980 jih je bilo 272, leto kasneje 248). Še bolj je upadlo število vojaških invalidov- od 143 v letu 1979 na 74 v letu 1982. Prav tako je bilo skoraj za polovico manjše število imetnikov par-tizanske spomenice od leta 1941, medtem kose je število družinskih članov, upravičenih do ko-riščenja prednosti pri zdraviliškem zdravljenu in rekracijskega oddiha povečalo od 316 v letu 1979 na 422 v minulem letu. Pri tem pa so se cene tako v kopališčih kot v planinah in na morju skoraj podvojile.
Z uveljavitvijo zakona o starostnem zavarova-nju kmetov je bilo enotno urejeno tudi socialno vprašanje kmetov borcev enotno urejeno. Var-stveni dodatek k starostni pokojnini je pomem-ben socialni popravek in je odvisen od socialne ogroženosti kmeta borca. Še posebno po-membno je to zato, ker je dohodek »od zemlje« na kmetijah, kjer so ostali le ne samo stari, ampak ostareli Ijudje, le teoretičen in sta zato starostna pokojnina in varstveni dodatek edini realni dohodek. V naši občini prejema varstveni dodatek 59 kmetov borcev.
Poleg tega so se pokazale potrebe po družbe-ni pomoči tudi v obliki enkratnega dodatka, s katerim borci in invalidi premagajo občasne de-narne zadrege. Višina te pomoči se giblje med
tri in sedem tisoč dinarji in jo je lani prejelo 277 upravičencev.
Za jorce in invalide stalno skrbijo tudi v kra-Jevnih borčevskih organizacijah, v katerih je uvedena posebna oblika tovariške pomoči. Čla-ni vsaj enkrat letno redno obiskujejo nepokret-ne in tiste člane, ki so že dlje časa bolni ali pa so v domovih za starejše občane ter starejše od 70 let. Lani so tako opravili 594 obiskov. V domovih za starejše občane v naši občini je skupno 64 naše občinske borčevske organizacije.
Pri vsem tem pa jo ne nazadnje pomemben tudi odnos do borcev, ki so potrebni širše druž-bene pomoči. Človešnost je pogosto pomemb-nejša kot denar.                      ^