rosnima ptacuiiu ▼ goiovnk
Leto LXXm., št. S4
LJubljana, sreda i. marca 194»
0*4
Din
SLOVENS
Izhaja vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—• Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIftTVO LJUBLJANA, KnaJ!jeva ulica *t 5
Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št- 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10L SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351.
Anglija mora preprečiti nemški izvoz
Italijanski protest bodo v Londona kar najhitreje upoštevali in skušali rešiti spor v prijateljskem duhu — Prve tri italijanske ladje, med njimi dve iz Trsta, v angleški kontrolni postaji
London. 6_ marca. s. (Tlavas) Prve tri italijanske ladje z nemškim premogom, ki ?o včeraj prispele v angleško kontrolno postajo ob južnovzhodni angleški obali, so »Orata« (8631 ton). »Abscsia« (4100 ton) in »Numidia« (5399 ton). Sledmi dve sta iz Trsta. Tri nadaljnje ladje ča&cajo zaenkrat ob zunanjem vhodu v luko in bodo nadaljevale pot v luko naibrže danes.
Po zadnjih poročilih italijanske ladje še niso pričele razkladati svojega tovora premoga. Čakale bodo z razkladanjem dokler o usodi tovora ne bo odločil osrednji odbor za kontrolo vojnega tihotapstva v Lon-dinu čigar odločitvi ie bila zadeva prepuščena. Ta odbor bo soreiel evoi skleo čimpreje. 2e sedai Pa naglašajo v angleških odločilnih krogih, da Anglija glede neznškesra izvoza ne bo delala nobenih razlik med italijanskimi in drugimi ladjami.
London, 6 marca. s. (Reuter) V spodnji zbornici ie sporočil včerai popoldne minister za blokado Cross. da sta bili v angleških kontrolnih postajah za voino tihotapstvo od preteklega petka dalje zadržani dve nevtralni ladji, ki sta vozili nerr^'.l premog iz Rotterdama. Crcss je dalje poudaril, da bo odslej vsaka ladja, ki bo vozila nemški premog v tujo luko, zr»držana v angleških kontrolnih postajah za vojno tihotapstvo. Po informacijah angleške vlade je izvoz nemškega premoga v Italijo na italijanskih ladjah prenehal.
London, 6. marca. s. (Reuter) Angleški listi se obširno bavijo z aneleško-italljan-skim sporom zaradi izvoza nemškega premoga v Italijo. Tako »Times« kakor tudi >Daily Telegranh<- posvečata vprašanju uvodnika in pravita, da bo italijanski protest kar najhitreje in najpop&Ineje upoštevan z angleške strani.
-Daily Telegraph« poudarja, da bo naletel italijanski protest proti gotovim ostrinam kontrabandne kontrole na popolno razumevanje v Angliji. Anglija priznava in obžaluje, da povzroča njena kontrabasi na kontrola nevtralnim državam nevšečnosti, toda te so neogibne. Kar se posebej tiče izvoza nemškega premoga v Italijo, je imela Italija izjemno tri mesece čsaa. da najde nove načine zalaganja s premogom.
List tudi naglasa, da je bila Anglija primorana preprečiti nemški izvoz zato ker Nemčija brez izbire v pomorski vojni potaplja vse, bodisi nevtralne, bodisi angleške ladje, ki se približajo angleški obali. Dokler se poslužuje Nemčija takega na-
čina vojne, ki gre tako proti izvozu kakor tudi uvozu Anglije, bi bilo nesmiselno pričakovati, da Anglija ne bo ničesar ukrenila proti nem^cemu izvozu. List se vprašuje dalje, zakaj bi morala Anglija brez nadaljnega pustiti pluti vsako ladio z nemškim premogom v Italijo, če bi na-orotno Nemci vsako ladio z angleškim premogom prav gotovo takoi potopili.
»Times« naglasa j o, da se bori Anglija v sedanji vojni na življenje in smrt in da mora zato preprečiti nemški izvoz. Anglija bi lahko pošiliala sama Italiji premog, ki ga ta rabi in Italija bi lahko v zameno dajala Angliji ono, kar Anglija rabi. Z dobro voljo bi morali vsekakor obe državi v nadaljnjih pogajanjih naiti rešitev tega vprašanja.
Nizozemska sodba
Amsterdam, 6 marca. s. (rlavas) List >Maasbode« se bavi z italiiansko-angle-škim sporom zaradi izvoza nemškega premoga iz Rotterdama in izraža mnenje, da spor ne bo imel resnih posledic za italijansko angleške odnošaje. List naglasa, da se pogajanja med obema vladama v tej zadevi vrše v mirnem razpoloženju in brez vsakih znakov sovražnosti na katerikoli strani. To se pravi, da obe vladi iščeta rešitve, ki ne bi ogrožala dobrih italijansko
angleških odnosa jev. ki temelle na čvrstih
rx>Utičnih in gospodarskih temeljih.
Italijanski glasovi
Milan. 6. marca, z Italijanski listi opozarjajo v poročilih iz Londona. Pariza in Berlina na to. da italijanski protest v Londonu ni sprožil samo vprašanja nemškega premoga, marveč ves problem svobodne trgovine nevtralcev med seboi in z voiuio-čimi se državami. Zapadni velesili se bosta morali sedaj jasno odločiti in urediti svoj blokadni sistem tako. da ne bo oviral nevtralne plovbe in trgovine. Protest Italije pa bo do mnenju italijanskega tiska dovedel London do spoznanja, da se s samo blokado Nernčiie v o i na ne da dobiti.
V Berlinu čakajo
Berlin. 6. marca. z. Tudi po Wellesovem odhodu iz Berlina nemški tisk o njegovem obisku še vedno molči. Prav tako so uradni krogi zelo rezervirani Tem večjo pozornost pa posvečajo italijanskemu protestu v T.-ondonu in ooudariaio. da iedro italija-.-^.ega protesta ni v odločnem tonu Drotestne note. temveč v tem. da gre v tem primeru za resno kritiko angleške blokade. Zaenkrat pa v Berlinu glede italijanskega protesta še niso zavzeli nika-kega stališča in čakajo na nadaljnji razplet dogodkov.
Angleška akcija za popolno blokado na morju
Posvetovanja zavezniških strokovnjakov v Ameriki: treba bo zapreti vse prekode za ameriško blago v Nemčijo
Wa*hington, 6. marca. AA (Reuter) Prihod Gastona Gvodkna, Chanesa Rista in Hensvja Selfa. angleškega stalnega prdtai-nika letalskega ministrstva ie. kakor naglasa jo gotovi ameriški krogi, v zvezi z vestmi, da bc Anglija verjetno zač;la iz-{ vajati energično akcijo za popolno blokado, tako da bi se popolnem* zaprii prehodi, skozi katere še prihaja v Nemč jo ameriško bkigo. Uradnih obvestil o tem še ni, toda tukajšnji d;olcmn*'čni krogi nanašajo, da se ie ves ame. izvoz v evropske nevtralne države dvignil tako. da ie dosegel isto količino, kakor ie znašal izvoz v Evropo skupno z Nemčijo. Drugi
sumljivi prehod ie Sibirija, kajti v zadnjih mesecih ie bil izvoz v smeri proti Vladi-vestoku. in to posebno letalskega bencina, precejšen.
Dobro obveščen: krogi predvidevalo, da bodo zaveznki v kratkem podvzeli v Wa-shingtonu korake, da bi dosegli zmaniša-nje ameriškega izvoza, kajti Če se ogromen promet z nevtralnimi državami še nanrei dovoli, petem bi se deloma zmanjšale koristi, ki jih imaio zavezniki od ameri;*.e nevtralnosti. Tudi po^oii posebno na cene ki jih plačuieio zavezniki za voini material in letala, so pretirano visoke.
VVashington,   6.   marca.   AA. (Havas)
Charles Rist in Aston Gvodkin sta imela včeraj prvi sestanek z ameriškimi strokovnjaki, s katerimi bosta razpravljala o gospodarskih in finančnih vprašanjih med Ameriko in zavezniki. V ameriških krogih pripisujejo delu zavezniških delegatov veliko pozornost.
Iz Phippsovega govora
London, 6. marca. AA (Havas) Bivši angleški veleposlanik v Berlinu in Parizu sir Eric Phipps ie imel snoči na ne'cem banketu govor, v katerem je omenil dogodke, ki so dovedli do sedanje vojne. Govornik je dejal, da bi ublažitev blokade bila celo v nasprotju s humanostio. ker bi omogočila podališanje vojne. Premagati moramo predvsem Nemce ter bomo potem v soglasju s svojimi zavezniki sklepali o tem. kako bomo osvobodili svet nasilja in kako bemo brez nasilja ustvarili pravičen red. Predvsem bomo ostali za vedno združeni s Francijo, kar bo omogočilo tudi bodočim generacijam posvetiti sile drugim namenom in ne borbi z nemškimi napadalci, kateri se mora sedai posvetiti mladina.
Sodelovanje angleške in francoske industrije
London, 6. marca. AA. (Havas) Včeraj so se začeli francosko angleški trgovinski razgovori, ki se vodijo pod okriljem 'veze angleške industrije. Za predsednika konference je bil izvoljen lord Dudlev Gor-don. ki ie zaželel francoskim gostom dobrodošlico. Iz Francije so prispeli pred-stavn.*.^: kemične, kovinske, bombažne in volnene industrije.
Lord Gordon ie v svojem pozdravnem govoru dejal: Naš namen je določiti trenutek, ko bo industrija obeh držav začela sodelovati v vsem obsegu. To sodelovanje je potrebno, da se pospeši zmaga in da bi se povojni mir čimbol.ie organiziral. Vodja francoske delegacije se je zahvalil za dobrodošlico. Konferenca bo delala najmanj dva dni.
Ameriški izvoz v sovjetsko Rusijo
London, 6. marca. s. (Reuter). Kakor je bilo sporočeno včeraj v spodnji zbornici, je izvoz iz Zedinjenih držav v sovjetsko Rusijo v zadnjih štirih mesecih preteklega leta narasel od 10 milijonov dolarjev na 30 milijonov dolarjev vrednosti.
Drevi odpotuje W@21fs
v Pariz
Edino zanesljiva informacija o Wellesovem razgovoru z Mussolinijem? — Ameriški poslanik se ne vrne v Berlin
Curih, 6. marca. s. (Reuter). Sumner Welles je prebil včeraj ves dan v hotelu V Lausanni in sestavljal svoje poročilo za predsednika Roosevelta o razgovorih, ki jih je imel v Berlinu. Novinarjem je izjavil,
da so vsa porodila, ki so jih prinesli listi o vsebini njegovih razgovorov tako v Berlinu kakor tudi v Rimu, netočna in neutemeljena. Drevi odpotuje Welles v Pariz.
London, 6. marca. AA. (Havas). Sumner VVelles bo sklical za konec tedna konferenco v London, Id se je bodo udeležili ameriški poslaniki na Norveškem, Danskem in Švedskem.
Dopisnik >Daily Expressa« pravi, da se bo konference udeležil tudi ameriški poslanik na Finskem. Pred odhodom iz prestolnic skandinavskih držav bodo imeli ameriški poslaniki razgovore z zunanjimi ministri omenjenih držav.
Pariz, 6. marca. z. Pertinax piše, da je edino zanesljiva vest o Wellesovem razgovoru x Mussolinijem ta, da je bil Welles presenečen nad tem, s kako gotovostjo je Mussolmi napovedal skorajšnji konec vojne. Mussolini se je tudi Izjavil za to, naj bi se čim prej znašle vse velesile za skupno mizo. da bi na ta način uredile vse spore in ustvarile nov red v Evropi.
VVashington, 6. marca. s. (Reuter). Na konferenci tiska je izjavil snoči predsednik Roosevelt, da za enkrat vrnitev ameriškega poslanika v Berlin ne prihaja v poštev. Tudi nima ameriška vlada nobenih informacij, da bi nemška vlada hotela poslati svojega poslanika nazaj v Washington. O Wellesovem potovanju je izjavil predsednik Roosevelt, da trenutno še ne ve, kdaj se bo Welles vrnil v Zedinjene države.
VVashington, 6. marca. s. (Havas). K izjavam, ki jih je podal snoči predsednik Roosevelt, pripominjajo v ameriških političnih in diplomatskih krogih, da je iz te izjave razvidno predvsem, da je misija
Sumner Welesa v Evropi samo informativnega značaja in zato tudi njegov obisk v Berlinu ne pomeni nobenega novega momenta v ameriško nemških odnoiajih. Zedinjene države hočejo še nadalje ohraniti nasproti nemški vladi stališče, ki so ga zavzemale doslej.
Stockholm, 6. marca. j. (Havas*. Glede na vesti, ki so se razširile v švedski prestolnici, da je švedska vlada povabila na razgovor ameriškega državnega podtrjni-ka Sumnerja Wellesa, se je Ust »Social De-mokraten« obrnil po informacije neposredno na zunanje ministrstvo, ki je te vesti energično demantiralo. Po dosedanjih dispozicijah se bo Sumner VVelles po obisku v Londonu vrnil neposredno v Ameriko.
Apel na poljsko armado
Pariz, 6. marca. s. (Reuter). Pred poljskim parlamentom v Angersu je govoril poljski ministrski predsednik general Si-korski. Dejal je, da smatra zmago Anglije, Francije in Poljske v sosednji vojni kot matematično sigurnost. Podal je parlamentu točne informacije o sedanjem položaju v nemškem delu Poljske. Končno je naslovil apel na poljsko armado v Franciji, da se pripravi na trenutek, ko bo ob strani zavezniških vojsk stopila v borbo.
CeSkoslovaikf prostovoljci
London, 6. marca. z. češkoslovaški prostovoljci, ki so se vežbali v Angliji, so sedaj zbrani v posebnem taborišču na vzhodni angleški obali, odkoder bodo v kratkem krenili na zapadno fronto«.
F^v&SatiJe ameriške vojne
m®naai*i€&
Predsednik Roosevelt o obrambi Panamskega
prekopa
VVashington, 6. marca. AA. (Havas). Mornariško ministrstvo je nnročilo 2 kri-žarki po 10.000 ton. Križarki bosta iste vrstrt knkor devet križar k. ki so že v službi. Prva se bo inseaGvala Columhin. druea pa Cleveland. JsTovi kr'žarKi bosta oboroženi s topovi po q palcev ter bosta laMto razvili hitrost 32 milj. Oklop bo debel S palcev. Slrrpno s tema dvema križorkarni Ho štovi'o vojnih ladij in pomožnih edinic. ki se sedaj grarUjo, znašalo 113. Sedaj sc sp-ade. k^kor ie znano: 2 matični ladji zi letala, 15 podmornic. 31 rušilcev. 12 pomožnih ladij in 35 lahkih motornih ladij ter lovcev podmornic.
Wash»ngton. 6. marca. AA. (Havas;. Roosevelt je novinarjem dejal, da je bilo vprašanje prodaje topov Braziliji predmet
razgovorov že po vrnitvi šefa generalnega štaba iz Ria de Janeira. Ameriška vlada je priznala, da je braziljsko topništvo nezadostno in da mu manjkajo posebno šest-palčni topovi. Ker imajo Zedinjene države take angleške topove, ki ne odgovarjajo
potrebam ameriške vojske, je bilo sklenjeno prodati te topove naprej Braziliji.
Dalje jo Roosevelt dejal, da so vesti ameriškega tiska o nekih njegovih razgovorih s predstavniki Kostarice, Colurnbic in Paname v zvezi z graditvijo letalskih oporišč v teh državah v svrho obrambe Panamskega prekopa, izmišljene. Roosevelt ie dejal, da obramba Panamskega prekopa ne zahteva sklenitve nobenega sporazuma s kakršnokoli državo.
Turške laijc ne fraio smele pluti v tišjih vodah
Car'^r. d. 6. marca. AA. (Reuter) Po zanesljivih vesteh iz Ankare oroučuje turška vlada oredlog. da bi se turškim ladjam stroao nreoovedalo Dluti v tujih vodah, razen v primerih, če dob i o za to dovoljenje od oosebne kcmisiie. * i nai bi bila imenovana ori oro~ietrkem min'strstvti. Zakonski načrt ie izdelal ministrski odbor za koordinacijo. Smatra se. da bo vlada v kratkem izdala dekret v tem smislu.
Glavni namen tega ukreoa ie zavarovanje dovoljne tonaže turških ladii za obalni promet, posebno oa za orevoz premoga iz premogovnikov Dri Zonsulu ter v Dakareliii na Črnem moriu. Te potrebe so postale večje posebno zaradi tega. ker so številni lastniki ladii dali svoje ladie v naiem tujim državam m sklenili z niimi dolgoročne pogodbe Turite ladie. ki fo
bile dane v najem zaveznikom, ne bo obsegala ta uredba, tako da ostaneio omenjene pogodbe v veljavi.
Vohunski proces v Rotterdama
Amsterdam, 6. marca, j. (Havas) Včeraj se ie v Rotterdamu pričel sodni proces proti osebam, ki se bile aretirane po odkritju tajne nemške radijske postaje v Schiebrceku. Pred sodiščem se morata zagovarjati zaradi vohunstva neki nizozemski državljan ter Nemec Heinrich Drever, bivši glavni urednik »Westdeutscher Pressedienst« iz Zssena. Državni pravdnik je za oba obtoženca, ki sta oreko tame radijske postaie oddajala vremenska do-ročila za nemško letalstvo, zahteval po 4 leta ječe. Sodba bo izrečena 18. marca.
Postani in ostani član Vodnikove dr o 2 J* al
j Iz notranje politike
»SRBI NA OKUP«
To je zlo, piše dr. Prvislav Grisogono v »Xarodnom listu«. Ali pa imajo Hrvati danes, totalitarno organizirani, kvalifikacijo in šanse, da se temu pokretu upro t Po mojem mnenju noben resen človek v vodstvu ne misli, da bi mogla biti danes za Hrvate boljša državna formacija od Jugoslavije. Toda hotel bi se prepričati, da. tako misli ves generalni stab v Zagrebu in če je tako, da ta generalni štab v najširših vrstah, ki so lahko jutri poklicane za izpolnitev svoje najtežje dolžnosti, razširi prepričanje, €la je Jugoslavija tudi njihova potreba, da pomeni močna Jugosla^ vija močno in popularno vojsko, ljubljeno dinastijo, splošno priznano oblast zakona, jamstvo svobode za ono, kar je človeku najsvetejše: pravico, da misli s svojo glavo in da zaradi tega — dokler se ne pregreši zoper zakon — ne plača s svojo eksistenco in z eksistenco svoje družine.
Mislim, da je to bila pobuda za dr. Mačka, ko je rekel, da se Srbom na Hrvatskem ni treba bati za svojo enakopravnost, ker niso nikaka narodna manjšina. Dosledno in odločno izvajanje tega stališča more vrniti omajano zaupanje na eni in na drugi strani in storiti, da bosta srbska manjšina na Hrvatskem in hrvatska manjšina v Srbiji ali v srbskih formacijah najpozltivnej-ši činitelj medsebojne solidarnosti in ljubezni, mesto da se organizirata kot fanatična ircntlenta, ki bi iz Like gledala na odresiteljski Beograd, iz Višegrada pa na odrešiteljski Zagreb v obojestransko škodo in splošno zasmehovanje. Zamolklo grmenje, ki se sliši s severa, vzhoda, zapadm in juga, nas opozarja.
HRVATSKI EN SRBSKI KNJIŽEVNI JEZIK
Po sporazumu in po ustanovitvi banovine Hrvatske so v Zagrebu po krenili akcijo za čim prejšnjo in radikalnejšo ločitev med hrvatskim in srbskim književnim jezikom. S podporo banske oblasti se pripravlja poseben hrvatski besednjak, v katerem naj bi ne bilo nobenega »srbiznuut, doslej skupne besede pa naj bi nadomestili izključno izrazi, ki jih rabijo samo Hrvati.
O tem vprašanju je sedaj napisal dr. Kruno Krstić v »Obzoru« članek, kjer ae sicer zavzema za Čistost hrvatskega jezika na temelju tradicij hrvatskega jezikovnega kroga, vendar pa ne odklanja apodiktično vsakega sodelovanja s strani srbskih jezikoslovcev. Pisec ugotavlja, da Hrvat, ki čita srbsko knjigo, srbske novine ali posluša srbskega predavatelja kljub tema da razume vse, čuti, da jezikovna sredstva, ki jih uporablja Srb, niso vedno in povsod ista, kakor bi jih uporabljal Hrvat pri izražanju svojih misli in čustev. Isto čuti tudi Srb ob čitanju hrvatske besede. Vprašanje, da bi se ta stvar v želji po jezikovnem edinstvu na Čim večjem geograf sko-etičnem področju uredila z medsebojnim dogovorom, se zdi dr. Krstiću praktično nerešljivo. Pisec meni, da na hrvatski strani ne bi bilo nikakega razloga za nemir, ako bi ostali jezikovni odnosi med hrvatstvom in srbstvom taki, kakor so bili pred 1. 1918, ko še ni bilo v Beogradu jezikovne »kovnice«. Hrvati ne nameravajo kovati svojega posebnega Jezika, nekakšnega političnega esperanta, toda hrvatski narod se ne bo odrekel svojemu potu In svojim pridobitvam, čeprav hrvatski Jezikoslovci niso proti sodelovanju z Vukom v preteklosti in s srbsko književnostjo v bodočnosti.
Kodifikacija skupnega književnega jezika se zdi piscu nemogoča iz treh razlogov. Prvič: Kar so Hrvati in Srbi iz »jufr-nega narečja« mogli prevzeti kot »skupni književni jezik«, ni bilo izdelano in popolno jezikovno sredstvo, temveč besedno, fonetično,   morfološko in sintaksno ogrodje«
okoU katerega je bilo treba ustvariti Življenjskim in kulturnim razmeram primeren književni jezik. Hrvati in Srbi so prišli do različnih tvorb, ker so državne meje preprečevale, da bi se po prvem sporazumu izpopolnjevala oziroma ustvarila skupna jezikovna zakonodaja. Drugič: Bilo bi šaljivo misliti, da so jezikovne navade zlasti med Hrvati, ki so že dolgo pisali v ljudski govorici sorodnem jeziku, naenkrat otrpnile po Gajevem in Vukovem jezikovnem sporazumu. Tretjič: Ker se jezik ne ustvarja lz nič, nI čudno, da so Hrvati in Srhi pri razvoju svojih jezikov v moderni kulturni organ segli često po različnih virih in so tako prišli do drugačnih rezultatov. Dr. Krstić zaključuje svoja izvajanja s besedami: Po ustanovitvi banovine Hrvatske se pojavlja hrvatskim jezikoslovcem nova dolžnost: da vrnejo hrvatski jezikovni normi njeno popolno suverenost, ne da bi se pri tem odpovedali enakopravnemu m umestnemu sodelovanju z zastopniki srbskega književnega Jezika.
ZA DOM SRBSKIH V8TAAEV IN DOBROVOUCEV V BEOGRADU
»Zveza srbskih vstašev m dobrovofj-cev«, katera je bila ustanovljena pred štirimi desetletji po iniciativi kralja Petra I. Karagj or g jeviča, je kot matica in žarišč« vseh vojnih, nacionalnih in revolucionarnih pokretov izdala proglas, ■ katerim se obrača na vso patriotsko Javnost s prošnjo za zbiranje materialnih sredstev, lz katerih
bi se postavil v državni prestolnici Dom dobrovoljcev. Ker Zveza razen članskih prispevkov nima nobenih dohodkov, bodo pe-tični patrioti gotovo radi pomagali tej viteški in nacionalni organizaciji pri
čenju njene želje.
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD«,
6. marca 1940.
54
Boj za usodo vse severne Evrope
Finska vojska obvladuje še zmerom Viborg in tako pomaga pri utrjevanju novih finskih postojank — Pomoč iz zavezniških držav, iz Amerike in Italije
Helsinki, 6. marca s. (Reuter). Tako Is finskega, kakor tudi lz sovjetskega vojnega poročila je razvidno, da finski vojska Se vedno obvladuje mesto Viborg. »led tem finska gla\na armada z vso naglico se vedno utrjuje nove postojanke na se-verozapadu mesta, da prepreči nadaljnji prodor sovjetske vojske. Te nove postojanke tečejo v glavnem ob kanalu Salma, ki veže jezero Salma z Vlboršklra zalivom. Nekatera poročila pravijo, da je finska posadka v Vlborgu v nevarnosti, da bi bila odrezana od ostale vojske, ker obkrožajo sovjetske čete mesto že skoro z vseh strani. Kljub temu pa bo posadka skušata čim dalje vzdržati v mestu, da omogoči konsolidacijo novih finskih postojank.
Za finsko vojsko je najnevarnejši sedaj sovjetski napad preko ledene povrSinc VI-borškega zaliva. se ta napad posreči, bi prišle sovjetske čete novim finskim obrambnim postojankam ob kanalu Saima lahko za hrbet in bi jim bilo potem težko preprečiti celo direktno prodiranje proti Helsinkom. Zaenkrat pa so Finci vse te bočne napade uspešno odbili.
Tudi včeraj so sovjetske Čete ves dan napadale v tej smeri preko ledu Viborške-ga zaliva. 2e navsezgodaj se je pričel napad. Finsko topništvo in bombna letala so bombardirala led na ViborSkem zalivu, tako da je izginila v vodi večina napadalcev s tanki in drugim vojnim materialom vred. Le majhnemu sovjetskemu oddelku se je posrečilo, da je dosegel kopno na severo-zapadnem koncu Viborškega zaliva. Ker pa ima odrezane zveze z zaledjem, je tudi ta oddelek v nevarnosti, da ga bodo Finci uničili.
Helsinki, 6. marca. s. (Havas). Senzacija včerajšnjega dne je bil napad sovjet-
skega smučarskega bataljona preko ledu Finskega zaliva proti mestu Fredertk-shamn in otoku Virolahtl, nekako na sredi med Viborgom in Helsinki. Domnevajo, da je ta oddelek prišel z otoka Hogland v Finskem zalivu, kjer so koncentrirali sovjeti večje vojaške oddelke. Na srečo so Finci pravočasno opazili prodlrajočo sovjetsko kolono in jo razpršili z napadi svojih bombnikov.
Letalska pomot
s t o e k h o 1 m, 6.  marca. s. (Reuter).
< Na Finsko je prispela večja pošiljka južnoafriških letak Ta letala je izdelala za Juž-
: no Afriko ang!rška industrija, pa jih ie putem južno airiška vlada odstopila Finski. Tudi iz Zedinjenih držav. FnncJJe, Italije,
\ Švedske In Anglije prihajajo vedno nova vojaška letala na Finsko.
i
London, 6. marca- s. (Reuter). V svojem drugem uvodniku se bavljo »Times« z vojaškim položajem Finske. Naglasajo, I da bo finska obrambna linija nevarno raztegnjena, če prodre sovjetska vojska skozi Mannerhelmovo linijo In preko Karelijske ožine. Finska vlada ln vrhovno poveljstvo nista skušala tajiti, da pomoč, ki jo doslej prejema finska vojska iz inozemstva, ni
j zadostna.
i
Po mnenju lista se bije borba na finskem bojišču za usodo vse severne Evrope. Fa
tudi Anglija ima korist od hrabrega od-; pora Finske, ker bi sicer petrolej, ki ga sovjetska vojska porablja na Finskem, sel v Nemčijo. Ze zato je hvaležnost do Finske J
B strani Anglije upravičena.
List poudarja dalje, da so Interesi Anglije v finski vojni jasni ln da prizadevajo
tako moralno kakor tudi materialno stran. Vsa Anglija zahteva, da Finska ne sme biti prepuščena usodi.
Bombardiranje bolnic
Helsinki, 6. marca. s. (British United Prem). V posebnem komunikeju je objavilo snoči finsko vrhovno poveljstvo, da so včeraj sovjetski bombniki napadli tri finske bolnice daleč v zaledju za fronto. Čeravno ao bile strehe bolnic jasno označene z rdečimi krizi, so vrgla sovjetska letala bombe naravnost na bolnice. V eni izmed njih je bilo ubitih 10 bolnikov, v drugi pa 4.
Sovjetska letala so včeraj bombardirala tudi štiri mesta v južni Finski, ki sicer nimajo nobenega strateškega pomena. V Lahtiju so bile ubite štiri osebe, mnogo drugih pa Je bilo ranjenih. V nekem drugem mestu, katerega ime še ni povedano, je bilo ubitih 50 civilistov, 200 pa ranjenih. Neka bomba Je padla ravno na zaklonišče proti letalskim napadom ln na mestu ubila 25 oseb.
Sovjetsko poročilo
Moskva, 6. marca. AA. (DNB). Poročilo
generalnega štaba leningrajskega vojnega okrožja se glasi: V teku 5. marca so sovjetske čete zasedle otok Lavansaari skupno z mestom Lavansaari v Vibor. zalivu. Severnovzhodno od Vlborga so sovjetske čete zasedle Netelijo, ki je le 1 km oddaljena od železniške postaje Kari Salml, Id leži na železniški progi Viborg—Serdopold. Na ostalih odsekih bojišča ni bilo važnejših dogodkov. Sovjetske letalske sile so bombardirale sovražne Čete in vojaške objekte. V zračnih borbah je bilo sestreljenih 21 sovražnih letal.
Bolgarija za mir in dobro sosedstvo
Izjave zuiiar *ega ministra Popova bolgarskim novinarjem
Sofija, 6. marca. AA. (Bolgarska telegrafska agencija) Bolsarsko novinarsko udruženje je priredilo snoči banket na čast zunanjega ministra Ivana Por>ova. ki ie član združenja in ki ie bil svcjčas šef tiskovnega urada.
V odsovoru na Dozdrav predsednika novinarskega združeni a Mečkarova ie Ponev oozval bolgarski tisk k sodelovanju, uri čemur bo moral sprejeti srotove žrtve, kakor jih je sprejel bolgarski narod. Tisk naj podpira vlado, da bi bila Bolgarija obvarovana vojnega požara in da bi se ji zagotovil miren in plodonosen razvoi v materialnem in duhovnem pogledu.
Naš življenjski Interes je, ie deial Popov, da uživamo simpatije malih, velikih sosednjih in oddaljenih držav, torej v*eh onih, od katerih bo zaviscla ohranitev neodvisnosti naše države in spoštovanje njenih bistvenih interesov. Vlada bo nadaljevala politiko iskrenesra miru ln dobresra sosedstva ter nevtralnosti, kajti s tem izvaja
željo poglavarja d> zave  in  željo bo'gar-
skega naroda. Pot ie torej začrtana. Mogoče bo dolga in težka. Zato moramo ostati združeni in disciplinirani, da bi na ta način dali državi meč vztraiati do konca, in na riruei strani uživali zauoanie inozemstva kot narod, k: zasluži bolišo bodočnost.
Boigarsko-rumiinski incident likvidiran
Sofija, 6. marca. s. (Reuter). Bolgarska
vlada je izdala uradno poročilo o obmejnem Incidentu na bolgarsko rumunski meji v Dobrudži. Poročilo pravi, da sta dva bolgarska obmejna stražnika zašla pomotoma na rumunsko ozemlje in da je bil eden od njiju v spopadu z rumunskimi stražniki tako težko ranjen, da je pozneje podlegel poškodbam. Komunike pravi dalje, da je bil incident z medsebojnim sporazumom 2e likvidiran.
Razpis angleškega vojnega posojila v znesku 66 milijard dinarjev
Amortizirano bo s 3% obrestmi v 15 do 19 letih NovcSundlandski prostovoljci — Angleška izvozna politika
London, 6. marca. s. (Reuter" Finančni minister sin John Simon ie sporočil včeraj v spodnji zbornici, da bo prihodnji torek razpisano novo angleško vejna posojilo v višini 30 milijonov funtov (66 milijard dinarjev). Posojilo se bo obrestovalo s 2*/o ln bo amortizirano v 15 do 19 letih. Rok za vpisovanje bo samo en dan.
Finančni minister je poudaril, da bo zneski, ki ga bo vlada rabila za kritje svojih izdatkov v prihodnjih 12 mesecih mnogo večii od vsote, ki ie razpisana v vojnem posojilu, toda vladi konvenira, da razpiše prvi cbrok v maniši meri in to bo najbrže tudi v interesu podpisnikov posojila. Doslej ie vlada krila izredne izdatke za vojno s povečanimi davki in z razpisom hranilnih certifikatov. Simon ie dejaL da objavlja vlada razpis nosoiila že teden dni preje zato. da imajo lahko podpisniki dovoli časa za priprave, da potem podpišejo čim večje zneske.
Minister za dominione Eden ie sporočil, da je novofundiandska vlada v srporazumu z angleško vlado sklenila vpoklicati 1300 prostovoljcev, ki bodo pridelieni topništvu j v angleški vojski. Novofundlandski oddelek se bo vežbal najpreie v Angliji, potem pa bo čimprej e uvrščen v redne edinice I angleške vojske.
Vojni minister Stanlev ie sporcčl. da bo za izletnike še nadalje ostalo do-tonno ozemlje na Škotskem, kamor je sicer dostop prepovedan.
London, 6. marca. s. (Reuter1! Angleška vlada je izdala sinoči Belo knjigo s podatki, kako namerava preko novega izvoznega sveta pospeševati angleški izvoz.
Istočasno je v spodnji zbornici pojasnil minister za prekomorsko trgovino Hudson vladino izvozno politiko. Dejal je. da ne sme vsa angleška industriia delati samo za orožje, temveč tudi za izvoz, ker le na ta način more dobiti Anglija plačilna sredstva, s katerimi v inozemstvu lahko kupuje surovine, ki iih nujno rabi za izdelave vojnega materijala. Sedania vojna temeni na ameriškem principu »cash and carrv*.
Mnogi Angleži se bedo morali omrjiti tudi v svojih najnujnejših zahtevah, da omogočijo čim večii izvoz angleških industrijskih izdelkov. Pri vsem tem Da bo aoe-lirala vlada samo na prostovoljno sodelovanje prebivalstva in ne na prisilno rx> totalitarnem vzoru. Vlada pa pričakuje, da bodo one nevtralne države, ki prodajajo svoie blago v Anglijo, odslej tudi kupovale samo v Angliji.
Sovjetsko opravičilo pri Švedski vladi
Stockholm, 6. marca. s. (Reuter). Sovjetska vlada se je včeraj formalno opravičila pri Švedski vladi, ker so sovjetska letala pretekli mesec bombardirala švedsko mesto Pajala. Prvotno je sovjetska vlada bombardiranje sploh zanikala, v včerajšnji noti pa pravi, da je natančna preiskava ugotovila, da sta eno ali dve sovjetski letali izgubili orientacijo pri poletu nad Finsko in potem res pomotoma bombardirali Pa jal o.
Velik gozdni požar v italijanskih Alpah
Milan 6. marca. AA. (Havas) V gozdovih ob j^žnozapadnih obronkih Alp ie nastal ve;.', požar na prostoru dolgem 10 km. Veter prenaša iskre ter se požar na ta način širi. Vsi gasilci iz Varesa in Milana ter milanska garniziia gasijo požar, toda njihovi napori so ostali brezuspešni. Omejujejo se seda i na to. da bi obvarovali bližnie naselbine. Ogenj se stalno širi. Skoda je velika.
Francoski akademik o Jugoslaviji
Pariz, 6. marca. AA. Francoski akademik George Duhamel je objavil v Figaru članek pod naslovom ^Prisrčnost prijateljstva«, v katerem podaja svoje vtise z obiska v Jugoslaviji.
Duhamel pravi, da je Jugoslavija sestavljena od Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so različnih ver, pravoslavci, katoliki muslimani, toda vsi so Jugosloveni. Pri vseh teh vejah jugoslovenskega plemena pa je enaka ljubezen do države, zlasti ljubezen do zemlje pri kmetih. Oni so prav tako navdušeni čestilci stvaritev duha, umetnosti in kulture, s čimer se ustvarja njihovo duhovno edinstvo. Ta delovni in pametni narod je dal mnoge učenjake. Zdravniki, ki prihajajo v Francijo, da bi Izpopolnili svoje umsko in tehnično znanje, so dostikrat prvorazredni. Ta delovni narod je dal tudi številne pesnike ln umetnike. Jugosloveni imajo mlado šolo v slikarstvu. Lahko so ponosni na svetu na*, svojimi kipi, od katerih so nekateri tudi zelo znani Franciji ln svetu sploh.
Nato poudarja Duhamel ljubezen Jugo-slovenskih narodov do lastne države ln odločnost teb narodov, da se branijo, če hi • bili nekega dne napadeni. Pravi, da so ti narodi bolj oboroženi s plugi kakor s stroj- .
nimi puškami in da je to mirno in delovno ljudstvo, ki ni navdušeno za pustolovščine. V primeru potrebe pa znajo biti Jugosloveni trdovratni branilci svoje rodne grude.
Madžarsko rumunski odnosa ji
Budimpešta, 6. marca. AA. (Havas). O
priliki nedavnega jubileja admirala Hor-thyja piše »Pester Lloyd« o madžarsko rum unskih odnosa j ih ter pravi:
Mnenja smo, da bi miroljubna rešitev spornih vprašanj med Madžarsko in Ru-m unij o koristila vsej EvropL Prepričani smo, da se to da doseči. Madžarski politični krogi so zelo dobro sprejeli članek organa rumunskega zunanjega ministrstva, v katerem se trdi, da je Horthv dober sosed Rumunije.
Prvo angleško vojno poročilo
London, 6. marca. L Angleško vrhovno poveljstvo javlja, da je včeraj na TpA*™1 fronti oddelek nemške vojake izvedel ne* naden napad in presenetil angleški oddelek v izvidniški postojanki. Nemci so postojanko zavzeli ln ujeli več Angležev. V protinapadu so pa Angleži postojanko spet zavzeli, v spopadu sta bila dva angleška vojaka ubita, eden pa ranjen, a tudi Nemci so Imeli več mrtvih.
Snežne razmere
Poročilo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru, SPD in JZSS
Rateče-Plinica 870 m: —S, jasno, mirno. 40 ena snega, osojno srež, skakalnice uporabne
Plani ca- Tamar 1108 m: —9, jasno, 100 cm snega, osojno srež
Peč-Petelinjek 1440 m; —7, jasno, 80 cm snega, osojno srež, prisojno prekopneva
Bled 501 m: -—5, jasno, mirno, 28 cm snega, aren
Radovljica 470 m: —3 jasno, mirno, 28 cm
snega, osojno srež Bohinj-Sv. Janez 530 m: —4. jasno, mirno,
60 cm snega, prisojno južen, osojno sren Boliinj-Zlatorog 530 m: —4. jasno, 70 cm
snega, sren Dom na Komni 1520 m: —8, jasno. 135 cm
rnega, sren Valvazorjev dom 1180 m: —7. jasno. 60
cm snega, osrenjen Koča pri Triglavskih jezerih: —11, jasno,
150 cm snega, prisojno srenec Velika planina 1558 m: —7, jasno. 65 cm
snega, sren Dem na Krvavcu 1700 m:     S. jasno. 100
cm sneg«, osrenjen Sodražica o 50 m: —3. jasno, mimo, 12 cm
snega  osojno srež Bloke ooo na;  —2,  barometer se dviga,
jnsno rpj»-r»o. 17 cm snega, osojno srež Polževo 620 m: —4, jasno, 15 cm snega,
osojno sren Peca 1654 m: —5, jasno, mirno.    75 cm
snega, sren
S**. L.°vrenc na Pohorju 483 m: —4. jasno mirno. 12 cm snega, osojno srež
SPORT
Direkcija državnih železnic v Ljubljani
je na prošnjo Putnika odobrila za skakalne tekme v Planici, ki bodo v nedeljo 10. t. m., poseben vlak iz Maribora. Odhod iz Maribora od 2.4S, prihod v Rateče ob 8. 50. odhod iz Rateč ob 15.51 in prihod v Maribor ob 22 14. Vlak se bo ustavljal na Pragerskem. v Slovanski Bistrici, Poljča-nah. v Celju in Zidanem mestu ter Ljubljani. Poseben vlak bo vozil samo pod pogojem. 6? se bo do sobote do 10. prijavilo vsai 200 potnikov. — Prijave sprejema Putnik.
Iz Zagorja
— FedPra »Matura« na sorskem odru
Komedijo v treh dejani h, ki je Šla menda po vseh velikih :n malih oirth, je slednji uprizorilo tudi naše sokolsko gledališče v spretni, bobrih domislekov polni režiji br. Vinka Košmerla, ki je jmel tudi pri izbiri igralcev za posamezne vloge ne-proakovano srečno roko. Poleg že izkušenih starejših moči so v kar treh težkih vlogah debut rali novinci in reci je treba, da so svoje nelahke naloge redili v popolno zadovoljstvo s pohvalo. Lepo povezano predstavo so na zunaj povziign le in-vrstne maske nastopajočih. Dvorana je bila polna občinstva lz vseh slojev. Tako je bil moralni ln gmotni uspeh popoln. Vrla družina bo uspelo komedijo ponovla v bratskem Sokolskom domu na Lokah
17.   trn flOU
Organizacija RK dravske banovine
Šteje 15*299 članov v *3 srečki* ln 126 občinskih odfeo* riši, l s reškem in 155 občinskih pover]enlStvih
Ljubljana. 6. marca.
»Dravski banovinski odbor društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije v Ljubljani«, kakor se imenuje oficielno organizacija Rdečega križa v Sloveniji, je pravkar izdal tiskano poročilo o svojem delovanju lani Poročilo je izdano za redni občni zbor. ki bo v nedeljo. 2e sam obseg poročila na 63 straneh nam kaže. da je organizacija morala opraviti mnoso dela.
Področja oreanizadjskih edinic se dele po mejah politične uprave. Zda i ni organizacij RK samo še v 106 občinah naše banovine, a v treh občinah delujeta celo po 2 organizaciji. Okrajnih odborov je 23, občin.!, i h pa 126 Skoraj povsem enakovredna so odborom poveri eništva. ki jih ie občinskih 155 in eno okrajno. — Organizacijsko delo ie lani leno napredovalo in število članstva je naraslo od 13.912 na 15.299. Največ ie podpornih članov. 9292, a rednih ie 5947 in 60 višiih. Zanimiv je pregled članstva po poklicih. Največ je trgovcev in obrtnikov. 1220 rexinih in 564 podpornih članov. Na drugem mestu po številu so zasebni nameščenci —436 rednih in 463 podpornih članov —, a k njim moramo prišteti Še 184 rednih in 463 podpornih članov iz vrst banovinskih in občinskih nameščencev. Tudi kmetov in delavcev je precej: 845 kmetov in 746 delavcev. Zdravnikov je včlanjenih 230. odvetnikov in notarjev pa 183. — S levilo občinskih odborov se ie lani povečalo za 11. število poverjeništev se ie pa zmanjšalo za 15. Po številu članstva ie na i močne i si ljubljanski odbor, ki šteie 2564 podpornih, 1207 rednih in 10 višiih članov, na drugem mestu ie pa Maribor.
Delovanje organizacije lani označuje »pripravljanje za resne in hude primere«. Odbor si le zlasti prizadeval, da bi izpopolnil zaloge v svojem skladišču. Glavni odbor mu ie le delno ustregel ter ilm poslal precej perila, za obvezilni material in des-infekcijska sredstva oa meraio sami skrbeti. Vse zanimanie so tudi posvečali vprašanju zaščite civilnega prebivalstva za primer letal 5rih napadov in so sodelovali z vsemi drugimi oristoinimi ustanovami in organizacijami. Dobili so tudi dve poljski kuhinji in velik sanitetni avtomobil.
K sreči lani ni bilo pri nas večiih elementarnih nesreč zato iim ni bilo treba mnogo izdati za poolavlience. Za ta namen so prejeli od glavnega odbora 10.000 din.
Razvoi organizacije zahteva številne nove potrebe. Tako ie postalo nuino potrebno, da Rdeči križ dobi svoi dom v Ljubljani, predvsem zaradi zelo delavnega sa-marijanskePa odreda liublian^kega pododbora, pa tudi zato. da bi organizacija dobila primerne prostore za svoie pisarne. Akciio vodi liublian?ki pododbor, a razen tega ie bil lani ob koncu leta sestavi i en poseben odbor, ki bo vprašanje doma RK temeljito proučil.
Številne organizacijske edinice so priredile lani celo vrsto prireditev, predvsem so pa primerno porabile teden RK za propagandno delo in zbiranje sredstev.
Lani ie bilo orireienih 10 samariianskih in 7 bolniear?k:h tečaiev ki jih ie obiskovalo nad 600 tečajnikov. Banovinski odbor ie priredil, od*-ar d^luie. 130 tečaiev. tečajnikov pa ie bilo 4081.
Število naraščajnikov. članov »Podmladka«, še vedno razveseljivo narašča. Lani ie bilo včlanjenih 67 srednjih, strokovnih in meščanskih šol (predanskim 65). ljudskih šol 329 (292): skupno 396 (357) šel. Članov je bilo 27.365. predlanskim 25.702. Srednjih, meščsn-kih in strokovnih šol ie včlanjenih relativno največ 87n/o. med tem ko je ljudFkih le 44°'o. — Banovinska sekcija Podmladka RK posveča mnogo truda prirejanju zdravstvenih tečaiev. Lani iih ie j bilo prirejenih 15. Posebno oomembna naloga PRK je, da skrbi za zdravje revnih
Šolarjev ter jih pošilja v letovišča. Lani so bile prirejene 3 počitniške kolonije. V počitniško kolonijo na Vransko so poslali za 3 tedne 31 deklic. 51 otrok je uživalo 23 dni blagodati morja v Kaštelu Lukšiću pri Splitu, 9 dečkov je pa letovalo 3 tedne v Bakru. Stroju počitniških kolonii so znašali 41.840. Razen tega ie banovinska sekcija PRK izdale 8 šolam na račun letovanj 2550 din podpor. — V šolskem letu 1938-39 so imeli že 147 šolskih lekarn (pred 4 leti 102). Naraslo je tudi število Šolskih kuhinj. V lanskem Šolskem letu iih je bilo 58 in v njih ie prejemalo hrano 3328 učencev. — Naraščajniki RK opravljajo čovekoljubno delo s tem. da pomagajo po :\romnih močeh v primeri potrebe, bodisi svojim Šolskim tovarišem ali Šolarjem na drugih šolah v državi, včasih pa celo v inozemstvu. V zadnjem šolskem letu je nudila pomoč drugim Šolam 101 šola. a razen tega je bilo na 128 šolah deležno mnogo učencev pomoči svoiih tovarišev. Lani je uživalo pomoč skupno 5759 učencev. Razen tega so podmiadkarii nudili pomoč tudi drugim potrebnim ljudem v 119 primerih,
Dohodki banovinskega odbora so lani znašali 349.103 din (proračunani so b 11 na 408.630 din). Premoženje odbora znaša 1,043.419 din; od teea ie čisteea premoženja 360.966 din. na podporni fond pa odpade 641.418 diru
Delo pomlatka Rdečega križa
Na ljubljanskih šolah je organiziranih v Podmladku RK že nad 4.500 nara tajnikov In sicer v dvajset'h srednjih, strokovnih m meščanskih šolah 3457, v dvajsetih ljudskih Šolah pa ostali. V 1. 1938 so bUl v Ljubljani štirje higienski tečaji za nego otrok, lani pa jI hje bilo Sest. Vršili so se pod vodstvom prtmarija otroSke bolnice dr. B. Dragaša. V prostorih šolske poliklinike so bili 4 tečaji za prvo pomoč, kjer sta imeli predavanja gospe dr. Kri-stan-LumačJkova In dr. Kura! tava. Tečaje za nego otrok je končalo 116 dijakinj raznih ljubljanskih arednj h Sol, tečaje za prvo pomoč pa 145 djakov oziroma dijakinj. Udeleženci tečajev so smeli biti le sedmošolci in osmešolci.
K zdravstvenemu delu je spadalo tudi prirejanje šolskih kolonij. Kot prejSnja leta, tako je tudi letos poslala naša banovinska sekcija Podmladka RK na letova* nje več Šolskih otrok v la-stni režiji. Pri zdravstvenem delu v okviru delovanja Podmladka je treba omeniti tudi šolske kuhinje. Odveč bi bilo poudariti veliko korist, ki jo imajo revni šolski otroci s tem, da prejemajo toplo hrano, če že ne skozi vse Šolsko leto. pa vsaj v zimskih mesecih. V minulem letu so bile šolske ku-hmje v Ljubljani v 10 različnih šolah. Dan Podmladka RK so proslavile ljubljanske organizacije z veliko akademijo ki je bi-Ja 23. aprila v frančiškanski dvorani. Ob tej priliki je nastopilo 12 šol z zelo zanimivim programom. Prireditev je bila prav dobro obiskana in je prinesla organizaciji precej gmotnih ,še več pa moralnih koristi.
Učenci ljubljanskih šol so 9e prav dobro izkazali tudi s človekoljubno akcijo obdarovanja revnih tovarišev v naroeno ogroženih krajih naše banovine. Nabrane darove, ki jih je bilo to zdmo precej več, kot popreje, so pošiljale organizacije potom Podmladka RK v pošte v prihajajočim občinam, oziroma revnim šolam.
Iz vsega navednega sledi, da so ljubljanski podmlatikarji lani v polni meri izvršili svojo dolžnost, kar je njim samim v veliko veselje in v korist vsem onim, ki so bili kakorkoli deležni njihovega truda.
Konferenca obrtniških zbornic
Ljubljana H marca V veliki dvorani zbornice za TOI se je včeraj dopoldne pričela konferenca zastopnikov samostojnih obrtniških zbornic ln obrtnikih odsekov skupnih zbornic iz vse države. Konference se je udeležilo 22 delegatov. Svojo odsotnost sta opravičili zbonrci iz Podgorice in Banjaluke, dubrov niška in splitska zbornica pa .sta pooblastili delegata zagrebžke zbornice, da so ju zastopali na konferenci v Ljubljani. Na dnevnem redu konference je vprašanje davčne obremenitve obrtnikov.
Konferenco obrtniških delegatov je otvo-ril predsednik obrtnega odseka Jjubljsnske zbomce g. Ivan Ogrin. V svojem govoru je poudaril, da obrtniki ljubijo svojo državo in so pripravljeni za gmotne in osebne žrtve, kot dobri državljani pa želijo, da se gmotne žrtve porazdelijo tako, da jih bo mogoče prenašati. Danes je obrtništvo še vedno premalo zaščiteno.
Brzojavno je zboroval ce pozdravil po-močnk finančnega ministra dr. Flltpan-čič, ki je obžaloval, da se zaradi nujnih poslov konference ne more udeležiti. Podpredsednik obrtniške zbornice v Beogradu Ranko živkovič je izjavil, da je jugoslovansko obrtništvo potrebno pomoči, treba
pa je tudi pomagati državi, ki preživlja izredne čase v Izrednih okoliščinah, toda pomoč državi ne sme biti v popolno Škodo obrtništva Od pravilne porazdelit\ie davščin pričakuje obrtnik zboljšanja svojega položaja. Tudi ostaJi delegati so govorili največ o davčni obremenitvi obrtnikov.
Tajnik ljubljanske zbornice dr. Josip Pretnar je poročal nato o pridobnml v zvezi z davčno reformo. Navedel je vsa pereča vprašanja, ki so v zvezi s pavšalno ln nepavšalno davčno obremenitvijo obrtnikov, O referatu dr. Pretnarja se je razvila dolga tn zelo živatma debata, O skupnem davku na poslovni promet je nato referiral v imenu zagrebške zbornice dr. Josip Stankovič. O reviziji ustanove socialnega zavarovanja je v imenu novosadske zbornice govoril inž. Avramović. Obrtniške zbornice zahtevajo predvsem likvidacijo današnjega Suzorja. Sledil je že referat o skupnem nastopu obrtnikov v tujini. Delegati so iznesli več predlogov glede socialnega zavarovanja in zahtevali no-velizacijo § 219 obrtniškega zakma.
Danes se je nadaljevala debata o referatih, nakar bo sprejeta resolucija, ki jo bodo poslali vladi.
Naše gospodarstvo v januarju
Ljubljana, 6. marca Po statistiki okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je bilo v naši l^nmdni januarja zavarov-anih skupno &0.944 delavcev. V primeri z januarjem lani se je članstvo neznatno pomnožilo in sicer za 287. V primeri z decembrom je pa bilo nižje za 9.133, torej skoraj za 10 odstotkov.
V konjuaikturnem pogledu so napredovale predvsem naslednje stroke: pridelovanje kože in njenih sur o ga tov za 1037 delavcev, železniška, cestna ln druga Javna dela za 722, javni promet za 514 delavcev itd. Nazadovale pa so: tekstilna industrija za 434 delavcev, živilska industrija za 276 in industrija kamenja in zemlje za 242 delavcev.
V sezonskem pogledu ni pri nobeni industrijski stroki pomembnejšega napredovanja, pač pa so nazadovale nekatere stroke in Se celo v vel kem obsegu; stavbna stroka je zapoakrvala 3080 delavcev manj, pri javnih delih je bilo zaposlenih 2189 delavcev manj, prt gozdno lagareki
Industriji 1074, pri Industriji kamenja in aemlje 103S itd. To veliko nazadovanje pripisujejo predvsem Izredno hudemu mrazu v tej zimi.
Iz Kranja
— Podružnica družbe sv. Cirila. In Metoda v Kranju bo imela svoj letni zbor 15. marca ob 18. v drž. realni gimnaziji v Kranju v pritličju. Vse člane vabimo, naj se v čim večjem številu udeleže.
Iz škofje Loke
— Učlteljstvo SKofjelošKega okraja bo
zborovalo v soboto 9. marca na deški ljudski šoli v Skofji Loki. Poleg stanovsflch zadev je na dnevnem redu predavanje učiteljice ge. Andreje G rumove, ki bo govo-rila o ženi in državljanski vzgoji.
Sorzna poročila
Ourih, 6. marca. Beograd 10. Pariz 0.86, London 17.405, New York 446, Bruselj 75.37, Milan 22.52, Amsterdam 236.95. Berlin 178.75, Stockholm 106.25, Oslo 101.325, Kodanj 86.10, Sofija 5.50, Bukarešta 3.40.
Stev. 54
»SLOVENSKI  NAROD*     areda, «- marca 1©40
Stran 3
i
Samo fte danes: Hana Moaer, Theo Llngen, Lude Englisch — Smeha potna komedija
**t      NEZVESTI LJUBIMEC ~Wjt
KIXO MATICA — TEL. 21-24 Predstave ob 16.. 19. in 21. url
i
KINO UNION, teL 22-21 Anna Neagle — in popu-
IDANES NEPREKLICNO ZADNJIKRAT! ŠESTDESET SLAVNH LET   lami Adolf VVohlbruck. Noben Inteligent ne sme zamuditi prekrasnega, monumentalnega filma v lepih naravnih barvah, film, ki kaže važno epoho svetovne zgodovine. — Ob 16., 19., 21.
Tako lepega filma te dolgo niste videli v Ljubljani!       Globok ljubezenski film
ganljive vsebine. Ljubezen na razpotju, in težka odločitev dekleta, ki je hrepenelo po ljubezni svojega šefa dolgo vrsto let, ali jo je pustolovščina ene noči nagnala v naročje drugega. Vsaka žena, vsako dekle sočustvuje s trpko usodo tega dekleta!
SVSTIS A   AMrfll?! I1T Paul       <■»■■"> **** Marenbach, Han*
^^lAii OiLLtlfVA    Sohnker. — KINO SLOGA, tel. 27-30.
Danes nepreklicno zadnjikrat! — Ob 16., 19. In 21. url.
DNEVNE VESTI
„Dragi" gostje
»Za bivanja jugoslo\vnt»ke gobpodarske delegacije v Sofiji so bile razne svečanosti in mnogi banketi. Bolgari so zelo prisrčno in lepo sprejeli brate iz Jugoslavije. Bilo • dosti govorov ln zdravic in vsak bogar-ski govornik Je vedno pričel svoj govor z besedami:
— Skupi gostje. . .
Naj  takoj  razložim,   da  v bolgarščini
»skupo poitit'nl »d^agft in »cenjen«, »redek« in »mil«. Tako so Bolgari mislili in čutili ,ko so pozdravljali goste. Naši so nemirno sedeli na stolih, gledali luksuzne servise na mizah In zares bogate gostije, ki so traja!«* neprestano tri dni. Kmet Dušan Brankovič iz Bosne je zmajal z glavo in rekel v skrbeh:
— Brate, ni se nam treba Čuditi. Tri dni že jemo in pijemo. . . trebuh me že boli      .  res je: dragi smo. . .
O tem Sofija govori ln se smeje. (Vzeto i7   Pisma iz Sofije« v beograjski i Politiki«)
— 1'redništvo in uprava »Xa<še volje«
prcsi vse naročnike in čitatelje 2Na.se vo-5« naj oproste, ker niso prejeli številke .v. • Naše vo\ie< ki bi morala iziti 1. marca. Nastale so težke tehnične ovire, katerih se ni moglo odstraniti kljub vsem naporom, 15. marca pa bo izšla redna štev. 9., ki bo obravnavala predvsem kulturne pojave pri bratih Čehoslovakih.
iz > službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 19. z dne 6. t. m. objavlja ukaz o prenosu c ceža občine Podsreda iz Pokleka v trg Po:sredo, pravilnik o spremembah in dopolnitvami v pravilniku za izvrševanje zakona o državni trošarini, pooblastitev ministra za finance vrhovnemu državnemu pravobranilcu oziroma namestniku vrhovnega, državnega pravobranilca in razne ob-iave iz »Službenih novin«.
— Odvetniška vest. v imenik advokatov s sedežem v Ljutome ni je bil vpisan s 1. marcem dr. Slavko Jane.
— Podaljšanje trgovinskega sporazuma med Rumunijo in Jugoslavijo. Trgovinski sporazum naše države z Rumunijo je ve-lial do konca februarja in zdaj so ga podaljšali za tri mesece, to se pravi do konca maja. Med tem časom bo sklenjen nov, definitivan trgovinski sporazum.
Izvoz vina iz Jugoslavije v Nemčijo. Nemčija je odobrila izvoz vina iz Jugoslavije v vrednosti do 450.000 mark. 90.000 mark je bilo že porabljenih v zadnjem trimesečju lani za izvoz vina v bivšo Avstrijo.
Se vedno velike težave z nabavo si-rovin za tekstilno industrijo. Pred dnevi je bila konferenca zastopnikov tekstilne industrije iz Slovenije v Ljubljani in za-I pnikov hrvatske tekstilne industrije v Zagrebu. Na obeh konferencah so obravnavali predlog Instituta Cotoniere Italia-no glede dobave bombažnega prediva. Italijani zahtevajo višje cene za blago, ki je bilo že prej naročeno in sicer pet lir pri kilogramu. Razen tega pa zahtevajo še zvišanje cen za lOO^r za drugo polovico starih naročil, kar pa naši tovarnarji odločno odbijajo. Ker torej še ni prišlo do sporazuma glede nadaljnjega uvoza bombažnega prediva iz Italije, tekstilna industrija še vedno preživlja hudo krizo.
— Brodska tovarna vagonov Je odpustila že okrog 1000 deiavcev. Brodska tovarna vagonov ima že več mesecev zelo ma'o de'~ in mora postopno odpuščati delavce. Generalna direkcija državnih železnic še vedno ni definitivno sklenila ali naj naroči izdelavo vagonov in lokomotiv v domačih tovarnah. Gre za naročilo v vrednosti 120.000.000 din. če bi to naročilo prejele naše tovarne bi imele za dogleden čas dovolj dela
— Prirad je prodal 460 vagonov suhih sliv v Francijo. Kontingent je sicer določen na 1.000 vagonov, toda malo izgledov je, da ga bodo lahko povsem izkoristili. Gen niso mogli doseči tako ugodnih kakor v Nemčiji. Pričakujejo, da bodo še izvozili nekaj blaga, vendar ne mnogo več kakor polovico kontingenta.
— Nemški kmetijski stroji, ki jih uvaža naša država se ne bodo podražili. Nemški generalni konzulat v Zagrebu sporoča, da se kmetijski stroji, orodje in zlasti plugi, ki jih uvaža Jugoslavija, po ukinitvi carine ne bodo podražili, kakor so poročali nekateri listi. Odpravljena je bila namreč carina na pluge, ker je v naši državi šy€ mnogo premalo plugov in domača industrija ne more kriti vseh potreb. Znano je. da v nekaterih pokrajinah še vedno uporabljajo lesene pluge. Ko je bila odpravljena carina na pluge je naša industrija plugov lansirala vesti, da se inozem-
ski plugi kljub *emu ne bodo pocenili, ker bo tuja in-usti ija na račun carine zvišala cene. Nemški konzulat zatrjuje, da si Nemčija prizadeva, da bi odprava vozne carine na pluge šla v korist našega gospodarstva.
— Zvišanje carinske ažije. Zaradi zvišanja cen zlata na naših tržiščih je moralo priti tudi do zvišanja carinske ažije. ki je bila uveljavljena včeraj. Zvišana je bila toliko, da velja zdaj zlati dinar že 14 papirnatih dinarjev. Od ustanovitve naše države je to že 14 zvišanje ažije. Zadnjikrat je bila zvišana 1. 1937. na 1.200 odstotkov, med tem ko zdaj znaša 1.300 odst. Doslej je vrednost zlatega denarja znašala 13 papirnatih dinarjev. Z zvišanjem carinske ažije se bo zopet podražil uvoz blaga, kar nedvomno ne bo ostalo brez vpliva na notranjih tržiščih.
— Družba ponarejevalcev denarja v ječi. Državno tožilstvo v Slavonski Požegi jc prejelo iz kaznilnice v Stari Gradiški prijavo, da so tam odkrili družbo ponarejevalcev lOdinarskih kovancev. Ponarejeni denar ie spoznal v kaznilnici neki kanjenec in ga izreči' upravniku, nakar so napravih preiskavo in odkrili vodjo ponarejevalcev Ilijo Radeljcviča. Radeljevič je priznal, da se jc lotil ponarejanja denarja s svojimi pomočniki, ker je bil strasten kadilec, a denarja za tebak ni imel. Falziflkati so bili izvrstni. t? ko da so strokovnjaki lahko ugotovili, da so ponarejeni, šele po zvoku denarja. Radeljeviča bi te dni izpustili iz zapora, kjer je odsedel dve in pol leta.
— Izvoz našega premoga v *Ta"j<>. Italija je kupila zadnje čase 200.000 ton našega prem-jga. Naši premogovniki ji ga že dobavljajo in do konca maja bo že vsa količina izvožena. Itaiija pa zahteva še za 24,000.000 lir premoga. Sporazum o tem še ni sklenjen, računajo pa. a bi naJalj-ne količine premoga Italiji piodali proti kompenzacijam.
— Obtok bankovcev presegel 10 milijard din. Po poioCilu Narodne banke z dne 23. februarja se je povečal obtok bankovcev v zadnjem te :nu februarja za. 160,019.300 din, tako da je znnšal  10.071.904.100 din.
— Mest rov ič .je izdelal spomenik za ru-munskega kralja Ferdinanda I. Danes so poslali iz Zagreba v Bukarešto Meštrovi-čev spomenik za rumunskega kralja Ferdinanda I. Zn?no je, da je tudi spomenik rumunskemu kralju Karlu L odkrit lani. tudi delo našega slovitega kiparja Me-štroviča. S tistim spomenikom jo bila ru-munska javnost zelo zadovoljna in je razumljivo, da je Meštrovič dobil še drugo naročilo. Novo Meštrovičevo delo je nad 9 m visok kip, lit iz brona, ki predstavlja kralja na konju. Okrog tega kipa bodo postavljene še 4 skulpture, ki bodo alegorično prikazovale zmago, a bodo gotove Šele prihodnji mesec. Spomenik Ferdinandu I. bo stal na najlepšem trgu v Bukarešti.
— Nevarna bolezen meningitis tudi v Zagrebu. Po poročilu zagrebškega mestnega fizikata se je pojavila tudi v Zagrebu nevarna bolezen meningitis, ki se že nekaj tednov nevarno širi v zahodnem delu države. V Zagrebu sta bila doslej dva primera obolenj za meningitisom.
— Kmetje bodo odslužil: pri javnih delih 8000 vagonov živil in živinske krme. Finančni minister je odobiil pasivnim krajem v Bosni in Hercegovini kredit za nabavo 3000 vagonov hrane za ljudi in živinske krme. Kmetje bodo ta kredit odslužil; z javnimi deli. kar jc prvi primer odp^če-vanja dolgov pri na.s.
— Policija prejela nagrado 40.000 đin za izsleditev vlomilcev v Subotici. Poročali smo, da se je subotiški policiji posrečilo pojasniti velik vlom v tovarno čokolade Ruff in prijeti oba vlomilca. Pri njiju bo dobili 190.000 din. medtem ko je bilo ukradeno v gotovini 300.000 din. Tnkoi po vlomu je tovarnar razpisal nagrado 10.000 din za izsledilca vlomilcev. Tovarnar je sedaj nagradil policijo s 40.000 din. Nagrado bodo razdelili med policijske organe, ki so sodelovali pri preiskavi.
— Dve nesreči. V Vevčah je padla na poledeneli cesti 91etna hči delavca Ivanka Triller in si zlomila desno nogo. — V boi-niso so snoči prepeljali tudi fotografaAloj-za Mavca iz Ljubljane, ki je padel z motornega kolesa in si zlonul levo nogo.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, spremenljivo in zmerno mrzlo vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Mariboru. Najvišja temperatura je cila v Dubrovniku 14, v Kumboru in Splitu 13, v Mariboru 13.2, v Zagrebu in na Rabu 10, na Visu 8, v Sarajevu 7. v Ljubljani 6.7, v Beogradu 4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 756.1. temperatura je bila — 1.8, na aerodromu —5.4 stopinj C.
Iz Ljubljane
Mestni pogrebni zavod Občina LJubljana
V starosti 73 let nam je umrla naša ljubljena soproga, babica, prababica, sestra, teta itd., gospa
KATI BIZJAK, roj. KNEISEL
soproga magistralnega uslužbenca v pokoja
Pogreb blage pokojnice bo v petek, dne 8. marca 1940 ob 2. uri popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta 9 > na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 6. marca 1940.
Žalujoči soprog ANTON BIZJAK; RUDI KERN — vnuk; JANEZ in BOJAN — pravnuka in ostalo sorodstvo.
—lj Prof. dr. Josip Jerše. Ljubljančane je snoči presenetila vest, da je nenadno umrl, zadet od kapi, na svojem stanovanju 9 šenklavškem župnišču upokojeni gimnazijski profesor dr. Josip Jerse. Pokojnika, ki je ucakal 67 let, je poznala skoraj vaa Ljubljana, saj je bil od leta 1902. dalje katehet v ljubljanski vadnlci, pozneje pomožni katehet v realki, od leta 1908. do svoje upokojitve leta 1932, profesor verouka v bivši nemakl, sedanji m. drž. realni gimnaziji. Rdečeličm* duhovni gospod, ki je bil doma iz Smartnega pri Kranu, je bil v Ljubljani deležen precejšnjih simpatij. Udejstvoval se je tudi kot pisec ln je napisal več povesti. Njegov pogreb bo v četrtek ob 15. iz mrtvašnice zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti na pokopališče pri Sv. Križu. Pokojniku blag spomin!
—lj No v a grobova. V štepanjl vasi je umrl g. Anton Vrblnc, sin uglednega posestnika Bil je zaveden, napreden mož, velika nada očetova. Star je bil šele 40 let. Pogreb bo jutri ob 16.30 iz hiše žalosti, Bte-panja vas — Litijska cesta 14. na pokopališče pri Božjem grobu. V visoki starosti 73 let je umila danes v LJubljani ga. Kati Bizjak roj. Kneisel, soproga magi-stratnega uslužbenca. Za pokojnico žalu.ie mož Anton, vnuk Rudi Kerc ter pravnuka Janez in Bojan. Pogreb bo v petek ob 14. izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa 1 Vidovdanska cesta 9) na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnikoma blag spomin, njihovim svojcem naše iekreno sožalje!
—lj APZ — Uljudno pro&imo vse, ki »o rezervirali vstopnice za koncert Akademskega zbora v ponedeljek 11. t. m. °b 20. v l nionu, naj iste blagovolijo dvigniti takoj pri koncertni blagajni na univerzi v vrat. loži. Obenem sporočamo občinstvu, da so vstopnice še na razpolago.
—lj V »Filozofskem društvu« bo v četrtek 7. marca predaval nestor srbske filozofije, član srbske akademije znanosti in umetnosti ter upokojeni vseučiliski profesor dr. Branislav Petronijevič o temi: »Moj filozofski sistem«. Predavanje bo v predavalnici mineraloškega instituta ob 18. Z zanimivemu predavanju vsi vljudno vabljeni. — Odbor.
—lj Na večeru hrvatskih književnikov b t. m. ob 20. v dramskem gledališču bomo imeli priiiko slišati tudi Iva Kozar-ć a n i n a, ki se je v zadnjih letih povzpel med najboljše sodobne hrvatske pripovednike. Kozarčanin je danes kulturni urednik Hrvatskega dnevnika«. Posebno je znan kot poznavalec slovenske književnosti, ki o njej stalno poroča. Kozarčanin je zelo plodovit pesnik. Izdal je zbirke »Lii*ika čet-voricec. x Mrtve oči«, *Svira mu sviralo^, zbirki novel Mati čeka«, »Tihi putevi* ter roman »Tudja žena«. Razen tega je spisal vrsto feljtonov in kritik. Tudi Kozarčanin je izšel iz rodu, ki se je zbiral okrog ^Hr: vatske revije . Zdaj je sotrudnik obnovljenega »Savreraeaikac, ki ga je preporodilo novo razdoblje hrvatskega življenja.
—lj Druga izvedba Pre5crnovega sonetnega venca kot komnozicije skladatelja L. M. škeijanca bo v petek 8. t. m. ob pol 7. zvečer v veliki unionski dvorani. Dr?^ se bo izve lo z liini mečmi, kakor pri krstni prireditvi. Dirigent ravnatelj Poli^. Opozarjano, da je začetek tokrat že ob pol 7. uri. to pa z ozirom na to, ker je Glasbena Matica dala polovico dvorane na razpolago dijakom ljubljanskih srednjih šol, ieva polovica pa je v predpro^aji za naše občinstvo. Cene so globoko znižane od 25 din do 8 din za sedeže. Stojišča so že vsa odana. Pt edprodaja v knjigami Glasbene Matice.
--lj Društvo »Soča« matica v Ljtibljari priredi v soboto 9. t. m. v salonu pri Levu ob pol 9. zvečer v spomin na 90. obletnico Prešernove smrti in bližajočo se 1401etnico njegovega rojstva ^Prešernov ve-č e r«. Spominsko besedo o Prešernovem življenju in njegovi pesmi bo govoril naš odlični literarni zgodovinar prof. dr. Ante Slodnjak, a najlepše njegove pesmi pa bo recitiral režiser Narodnega gledališča g. Ciril D e b e v e c. Ta večer bo sodeloval tudi oddelek pevskega zbora »Sloge« pod vodstvom g. Premica. Prijatelji in tovariši, udeležite se polnoštevilno tega spominskega večera. Vstop je prav vsem prost, vsi dobrodošli. 35-n —li Ruski večer bo priredila ruska ko-onija v Ljubljani pod pokrov teljstvom častnega damskega komiteja v soboto 9. rnaroa v veliki dvorani hotela ■«Metropol«. Pri koncertu bodo iz prijaznost! sodelovali g. B. Popov (baritonistl ter člani narodnega gledal'šča: g. Franci J., ga. K. Vidalijeva. E. Mchar in G. Bravničar. Po koncertu ples. Cisti dobiček prireditve je namenjen za najrevnejše člaae kolonije, etioke in invalide. Vstop proti vabilu bi-ez vstopnine. Reklamacije vabil sprejema Nova trgovina« v Ljubljam. Tvrševa c. 36 na dan prireditve pri vhod u v ekvorano. Začetek ob pol 21. Odbor. 138-n.
—lj Mali harmonikarji iz Domžal bodo naMopili v nedeljo v Sokolskem domu na Viču. Podmladek Jadranske straže v Domžalah ima dober zbor malih harmonikarjev, ki ga vodi Toni Sameja. V nedeljo nas bodo obiskali in se nam bodo predstavili v Sokolskem domu na Viču. Koncert se bo zadel ob 18. in bo zelo pester. Mali harmonikarji bodo igrali priljubljene narodne pesmi, na spoiedu pa so tudi nastop: solistov in rajanje malih plesalcev.
—lj V petek 15. t- m. bomo imeli v ve-'iki filharmonični dvorani komorni koncert izrednega užitka. Ta večer bo nastopil prvič znameniti italijanski godalni kvartet Poltronieri iz Milana. Kvartet Poltronieri je znan po vsem svetu, p rim arij tega kvarteta g. Albert Poltronieri, je tudi eden najslavnejših italijanskih violinskih virtuozov in pedagogov. Na koncert že danes opozarjamo.
— Avtomobilski klub sekcija LJubljana opozarja avtomobiliste in motocikliste. da je treba vse kupone bencinskih izkaznic izkoristiti v določenem roku, ki je na kuponu naveden, ker po tem roku kupon zapade, kakor določa naredba z dne 21. februarja in se naknadno nanj ne sme izdajati bencin.
—lj Avtomobilski klub v Ljubljani sporoča, da so danes začeli prodajati trgovci z bencinom oencinsko mešanico pri naslednjih bencinskih črpalkah: Knez na Gospo-svetski cesti, »Jugoavto« ha Tvrševi cesti, *Desa na Celovški cesti, Dolenc na Miklošičevi cesti in Rozman v št Vidu. Avtomo-bilisti naj se posluži jo teh črpalk ter nakupijo bencin za prvi kupon, ki velja samo za prvi teden tega mesca, ker sicer nanj ne bodo dobili več bencina.
—lj Zagonetna smrt   nilnrtcifB dijaka. Snoči, malo pred 22, so bili reševalci pozvani na Grad, kjer so naložili na avto ■ 21-letnega dijaka Edvarda Silija, stanujo- ' čega pri startih na Grajski planoti 14 ki
SwWte malo bob *° k,blte »     ^ ovite
svoje *obe. °°f rarni zobni kome
»1
nev<
KMĐD0KT
proti
je bil nezavesten. Sprva so trdili, da je mladega fanta zadela kap, v bolnici, kamor so ga p-epeljali, ri so ugotovili, da gre za zastrupljenje. Edvard Sili je davi zarana umrl. ne da bi se prej zavedel.
—lj Z II.  nadstropja je padla, so reševalci prepeljali v bolnico 201etn.->
ulici 23. K7 ie pada z okna II. nadstropja in se hudo poškodovala na glavi, dobila je pa tudi hude notranje poškodbe.
—lj »Tri vaške »vetnlKec bo vprizorilo sokoteko društvo Liubljana-Moste Jutri 7. t. m. ob 20. v dvorani kina. Prijatelji m člani vabljeni.
—lj Velike množine gramoza, peska in kamna za posipanje cest tudi letos potrebuje mestna občina in je dražba že razpisana v današnjem ^Službenem listu*. 137—n
—lj Prodajo električnega m<>tor-genera-torja, ki sestoji iz motorja za istosmerni
zok za 330 voltov, 285 amperov in dinama za 560 voltov. 143 amp., s 500 obračaji v minuti, izdelek tvrdke Siemens-Halske L 1901.. razpisuje Mestna elektrarna ljubljanska, kjer interesenti dobe tudi vsa po-iasnila. 136—n
—lj V Stritarjevi ulici št. 6 v Izubijani pH frančiškanske m« mostu se ^edaj nahaja optik In u^ar FR. P. ZAJEC, torej ne več na Starem trgu. — Samo kvalitetna optika. 3. 1.
iz Celja pri padcu po stopnicah v svoji hiši na Cesti na Dobrovo zlomil desno nogo pod kolenom Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnic!.
—c Predavanje o pasivni obrambi pred napadi iz zraka 1n bojnimi sirupi bo v nedeljo 10. t. m. ob pol 9 dopoldne v narodni šoli v Vitanju. Predaval bo kapetan g. Toš lz Celja. K predavanju je poleg gasilcev vabljeno tudi ostalo prebivalstvo.
Iz Celja
—c Mariborsko Narodno gledališče bo
uprizorilo drevi ob osmih v celjskem gledališču Schillerjevo žaloigre ^Kovarstvo in ljubezen« v režiji g. Petra Malca. Predstava je za abonma. Za njo vlada živahno zanimanje.
—c Dijaki drž. realne gimnazije v Celju i.odo uprizorili pod okriljem Ferialnega saveza v petek 15. t. m. ob 20. v ceijskem gledališču znano Meškovo dramo »Mati« v režiji ge. A. Sadarjeve. Opozarjamo občinstvo na to zanimivo predstavo.
—c Usodne posledice napada. Pred tričlanskim senatom o orožnega sodišča v Ce-iju so 3e zagovarjali v torek 26-letni delavec Anton Zajko iz Zagaja pri Podplatu ter 27-letni posestnikov sin Jože Ogrizek in njegov 18-letni brat Janez Ogrizek iz Zagaja zaradi težke telesne poškodbe. Vsi
trije so bili obtoženi, da so lani 12. novembra zvečer v Gradiškem dolu pri Rogaški Slatini z udarci s kolom in teežnikom preklali posestnikovemu sinu Vinku Dolšaku lobanjo. Doliak so je podal kljub teiki poškodbi 15. novembra sem \ celjsko bolnico. Dolša.^ova poškodba pa je po\zroči.a, da je postal Doišak ou^evno zmeden. Dne 15. novembra popoldne je odsei na podstrooje glavnega bolniškega poslopja in se pognal skozi lino v globino. Pri padcu je dobil težke zunanje in notranje poškodbe, ki jim je dve uri pozneje podlegel. Anton Zajko jc bil zaradi težke telesne poškodbe obsojen na 8 mescev, Jože Ogrizek na 10 mesecev, Janez Ogrizek pa na 5 mesecev strogega zapora. Ježe in Janez Ogrizek morata tudi plačati po 200 din povpreč-nlne.
—c Težka telesna poškodba. Okrožno sodišče v Celju je v torek obsodilo 27-letnega delavca Franca E3iha iz Križevca pri Konjicah na 8 mesecev strogega zapora, ker je lani 25. novembra zvečer na cesti v Rađani vasi pri Zrečah v prepiru zabodel delavca Josipa Oprešnika z nožem v prsi ter mu predrl prsni kos in smrtno nevarno poškodoval pljuča.
—c žrtev napadalca. Na cesti na Ljubnem v gornji Savinjski dolini je neki dninar v nedeljo v prepiru zabodel 21-letnega hlapca Antona Rihterja z Ljubnega z nožem v levo roko nad zapestjem. Rihter se zdravi v celjski bolnici.
—c Nesreča ne počiva. V ponedeljek popoldne je neki celjski avtomobil na državni cesti blizu hiralnice v Vojniku povozil 17-letno kočarjevo hčerko Nežo Legvartovo iz Vin pri Novi cerkvi ter ji odtrgal desno roko v komolcu, jo težko poškodoval po glavi in ji zlomil desno nogo. Istega dne si je 44-letni sodni uradnik Anton Dolenc
$>qC e\niea
KOLEDAR
Danes: Sreda, 6 marca. Perpetua in Fe~ licita
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Nezvesti ljubimec Kino Slcga: Sestra Augeliko Kino Union: Šestdeset slavnih let Ljudska univerza: predavanje dr. Miroslava Hribarja ^Psihologija zločina^ ob 20 v mali dvorani Filharmonije
Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljub-Jana-mesto: predavanje nadzornika Josipa štreklja 1 Kako bomo letos iz\ ajalj zimsko in poletno škropljenje sadnega drevja in jagodičja« ob 19. v kemijski dvorani na I. drž. realn.* gimnaziji v Vegovi ulici
Razstava Matije Jame v Jakopičevem paviljonu odprta od 9. do 18.
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12, Komotar. Vič — Tržaška cesta 48.
Naše gledališče
DRAM A
Začetek ob 20. uri
Sreda, 6. marca" Strahopetec. Izven Četrtek, 7. marca: Asmodej. Red četrtek. Petek, 8. marca: ob 15. uri: Profesor Kle-
pec. Izven. Predstava po globoko znižanih cenah od 16 dm navzdol. Ob 20. uri: Hrvatski literarni večer. Izven Sobota, 9. marca: žene na Niskavuoriju.
Izven. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. (25 predstava)
Drama vojne žrtve na nevtralnih tleh ja Lenormpndova Igra »Strahopetec«. Dejanje se godi v švicarskem hotelu ln pokaže človeka, Id je ubežal vojni, a zapade v mreže vohunov in postane na ta način njena žrtev. Gavne vloge igrajo: Kralj, Mira Danilova, nadalje: Levar in Jerman. V delu je zaposlen domala ves dramski ansambel. Režiser: prof. Sest. Opozarjamo vse tiste, ki za premiero vsled razprodane hiše niso dobili več vstopnic, da se bo vršila prva repriza te igre drevl izven abonmaja.
OPERA
Začetek ob 20. uri
Sreda, 6. marca:  Figarova avatba Red
Sreda.
Četrtek, 7. marca: Rusalka. Red A. Petek, 8. marca: zaprto Sobota, 9. marca: ob lo. uri: Obuti maček. Gostovanje Dječjega carstva iz Zagreba. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20. url: Balet Hrestač. Ba-jazzo. Izven. Gostovanje Marušiča Mozartova »Figarova Svatba« je delo Izredno visoke umetniške vrednosti, ki je v naši uprizoritvi želo zelo velik uspeh. Libreto je povzet po izvrstni Beaumarchai-sovi komediji, glasba pa je najbolj popularna, kar jo je Mozart napisal. V glavnih partijah so zbudili posebno pozornost: Be-tetto kot Figaro. Ribičeva kot Suzana, Janko kot Almaviva, Vidalijeva kot Rozina in Hevbalovr kot Kerubin. Prav tako odlični so še Marčec kot Basilio, Zupan kot dr. Bartolo, Kogejeva kot Marcelina, Polajnar jeva kot Barbka, Sladoljev kot sodnik in Orel kot vrtnar. Režija je Debev-čeva, dirigira dr. švara.
že štiri smrtne nesreče na istem kraju
Na poti domov je razmesarU vlak železničarja
Litija. 6. marca. V Mošeniku. malem našel i u ob železniški progi v Zasavju se ie zcoet Drinetila smrtna nesreča. Vlak je Dovozil Železničarja Toneta Judeža na istem kraju. kjer ie v zadnjih letih zahteval še tri druge smrtne žrtve in sicer: orožnika Temni-karja, ki ie šel službeno no Drogi; telegrafskega delavca Babica, ki ie šel ooorav-ljat pretrgano telefonsko Drogo, in še nekega železničarja.
Železniški obhodnik Tone Judež. 43 letni družinski oče. je bii klican v strokovni tečaj na Zidani most. Ob tej priliki so vsem železničarjem preči tali tudi službene ocene. Judež je bil ined tistimi, ki ga ie ocena močno razveselila, sai so mu tudi njegovi predpostavi i eni priznali prav dobro oceno za njegovo požrtvovalno in vestno službo.
Iz Zidanega mosta se je vrnil Judež z večernim vlakom do Save. nato pa ie krenil po progi proti domu. Judeževi so se šele nedavno preselili iz ponoviške železniške čuvajnice v Mošenik. naselje med Savo in Zagorjem.
Kako je prišlo do nesreče, bo ostala skrivnost, sai ie Judež — edina priča — mrtev. Komandir g. Bacher je prišel na kraj nesreče kmalu potem, ko ie naslednji službujoči železničar našel Judeža mrtvega sredi proge, in sporočil to strašno vest savskemu posta ienačelniku in zagorskim orožnikom, Orožniki in železničarji do-
mnevajo, da se je hotel Judež v ozki soteski umakniti večernemu vlaku št. 625, ki je prihajal iz ljubljanske smeri. Ker je medtem ie zmrzovalo. mu ie na poledenelih tleh spodrsnilo, da ie padel in se Judež ni mogel več umakniti lokomotivi. Poškodbe so bile smrtonosne. Judežu ie razbilo glavo, razmrvilo roke in noge, da je postal brezoblična masa. Vlak ga ie vlekel tudi več deset korakov s seboj. Se sredi noči so zbrali ostanke ponesrečenega Judeža v krsto, levo odrezano nogo pa so našli šele proti iutru v jarku. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na Savo. Ker ie vse dokazano, da ie šlo zgoli za nesrečo, litijsko sresko načelstvo ni odredilo nobene uradne komisiie. železniška komisija pa si bo šele v teku prmodrtiih dni ogledala kraj nesreče.
Nesreča ie zbudila iskreno sočutje s težko prizadeto Judeževo družino Do nedavnega so stanovali v čuvajnici na Ponovi-čah. pa jih ie že tam preganjala nesreča. Judeževega očeta, posestnika na Polšniku. je pregazil vlak v trenutku, ko ie pomagal sinu spravljati mrvo v košu. Na Ponovi-čah se je Judeževi družini do smrti oparil 6 letni sinko in je zaradi poškodb umrl. Da bi se rešili čuvajnice, kjer so utrpeli taki nesreči, so odšli raie v Mošenik, sedaj pa jim je tam pregazilo še rednika. Nesrečni železničar zapušča vdovo in 4 mladoletne otroke, najmlajšemu ie komaj 4 leta,
Sfcron 4
»SLOVENSKI NAIOD«,
Stav. 54
Indijski princ
vstal od
trtvih
Pred 30 leti so sežgali namestu trupla bhopalskega prestolonaslednika truplo nekega mladeniča
podk;-aijev bhopalske
Dar-Irža-
Tajiostvena Indija, opredena a čarom ori en ta., ima senzacijo kakršne menda še nikoli ni imela. Indijski princ, ki je umrl' pred 30 led. je vstal od mrtvih. Tako so prikazuje v javnost; na prvi pogled zagonetna, zgodba segajoča v leto I909. Takrat je nenadoma umrl v sanatoriju v poletni rezidenci indijskih djilingu prestolonaslednik ve. e<5tudi vladarji te države ne igrajo v Indiji nobene politične vloge, je vendar njhova reprezentančna funkcija zelo donosna in ceni se na lepo število milrjonov. Takoj po smrti bhopalskega prestolonaslednika se je razširila med ljudstvom govorica, da princ ni umrl naravne smrti temveč da je bil zastrupljen z arzemkom na ukaz svojega, svaica. kateremu ni hotel izplačati večje vsote denarja. Po indijskem običaju bi bilo prinčevo truplo še iste noči .<«žgsno.
Prvo presenečenje v tej zagonetni zgodbi je nastalo ieta 1921. Takrat je hodil po bhopalski deželi pu£čavn;k v kuti budhi-stičnega menha. Pripovedoval je, kako se mu je neke noči sanjalo, da pada z njegovih oči pa j čo lan In da vidi dobro znane kraje in zares to je bil mrlič iz Dardjilin-ga, čigar truplo je bilo pokopano na temelju dveh zdrravn skih izjav, v navzočnosti mnogih prič Sestra in stara mati sta spoznali v puščavniku mrtvega princa. Samo njegova vdova ni hotela ničesar vedeti o moževem povratflcu. DomaČe sodišče je pa odločilo v prilog princa.
Prnčevi nasprotniki trdijo, da sta v Dardjilinerii dva Irrematorija, stari in novi.
žalni sprevod je krenil pred 30 leti k sta-i emu namesto k novemu krematoriju. Zakaj se je to zgodilo, ni znano. Ko so hoteli prinčevo i truplo« že potisniti v peč. je nastal silen vihar. Pogrebe i so se raz-LežcU in poskrili v bližnje hiše. Dozdevn: mrlič. ki ga je bil pa arzenik samo omamil, se je naenkrat prebudil iz smrtnega sna. V bližini se je mudil budhist-'čni menih in on je opazil, kako je mrlič naenkrat oživel. Zavzel se je zanj in ga od-vedel v samostan. Posledica zastrupljenja z arzen kom je bila. da je princ izgubil spomin in dar govora. Tako je ostal skozi 30 let veliki neznanec samostana.
Ko so se pogrebci po vinarju vrniH v krematorij, so vsi prestrašeni opazili, da je mrlič ta čas izginil. Tisti, ki so imeli na vesti zastrupi jen je, so se bali, da jih zadene osveta bogov. Če jih ne potolažijo s sežiganjem trupla na grmadi. se iste noči se jim je posrečilo najti truplo nekega mladeniča, ki ni imel nobenih soa-odni-kov. Njegovo truplo so sežgali namesto prinčevega. Sežgano je bilo v novem kre-ma-toriju in zamenjave nihče ni opazil. Pline se vseh 30 let v samostanu rti mogel spomniti materinega jezika in še zdaj ne more točno povedati, kako sta se mu vrnila spomin in dar govora. Po vladarskih pravicah bi maral princ zdaj postati bhopalski maharadža. Kalku tsko sodišče bo moralo odločiti ali so prinčeve trditve točne ali ne. Senzacionalna obravnava se bo vlekla najbrž do kenca marca. Sodni stroški bodo precej visoki, saj stane vsak dan stranke več tisoč rupi j.
V 10 urah zgrajena vila
Rekord švedskih graditeljev — Nov sistem gradnje
stanovanjskih hišic
V okraju vil StickLng v Stockholmu so zgradili enonadstropno vilo s tremi sobami, kopalnico, straniščem in garažo v 10 urah. Deset ur po začetku gradbenih del se je lastnik že vselil v viio. To je pač rekord v stavbarstvu. Na stavbLSGe je prišlo zjutraj ob sedmih petdeset delavcev in tam so že našli izkopane temelje s kletjo. Takoj so se lotili dela in ob devetih so položili parkete, potem j?o pa jeli montirati že izdelane stene. Vila je namreč lesena in poedini deli so bili pripravljeni že poprej. Ob petih popoldne je odšel zadnji delavec in v vilo so prišli prvi gostje.
Tam. kjer so bih prejšnji dan samo betonski temelji, je stala zvečer vila s svet-lo^lenimi stenami, s pohištvom, električno razsvetljavo, radijsk'm aparatom Ln dimnikom, iz katerega se je valil dim. Vila je bila zgrajena in opremljena do vseh poxiroibnosti. ima tudi centralno kurjavo, eilektočno kuhinjo in telefon. Ta rekord so mogld švedski graditelji doseči samo z uporabo že prej izdelanih gradbenih delov, pa tudi s tem. da so notranjo opremo že prej izdelali v tovarni.
Posebno zanimiv konstrukcijski del v 10 urah zgrajene vile je bila instalacija novega patentnega sistema za kurjavo m segrevanje vode. Gre za nov sistem švedskih  inženirjev  Muntersa   in Hedmarka.
Prav za prav ne bi bil potreben noben cimnik, toda iz arh"tektonskih ozirov so ga vendarle zgradili. Centralna kurjava je na koks. Dim je speljan po jkleni v steno vdelani cevi in ta cev je v večji cevi, v kateri uhajajoči plini segrevajo vodo. Tak način odvajanja dima je za manjše vile mnogo udobnejši in cenejši od navadna h d&mnikov.
Pii gradnji so labili brezhiben material in ustreženo je bilo vsem konstrukcijskim zahtevam. S tem se je samo po-veial pomen rekoi-dne stavbne storitve, če bi bilo vilo graiilo le nekaj delavcev, bi se bila gradnja zavlekla za mesec dni. Standardizacija in predhodna priprava gradbenega materiala, v kataiih so Švedi pionirji, omogoči stavbeniku. :ia zgradi h:šo s pomočjo malo izurjenih delavcev. S tem se pa seveda znr.tno znižajo stavbni .stroški. Stasd&rdtzla :.ne vile in hiš cc bodo gradil: na švedskem tu^i v l>odoće. ker se je izkrznlo, da so zelo praktične, že zdaj vidimo na Švedskem ^ele naselbine montiranih hišic z lepimi '-rtovi.
Uganka.
— Kaj res ne veš. katera je najhujša kazen za dvoženstvo?
— Ne. ne vem.
— Dve tašči.
Mestni pogrebni zbvxx Občina LJubljana
t
Po dolgi mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš ljubljeni sin. brat. stric in svak, gospod
Anton V?blnc
SIN POSESTNIKA
dne 5. t. m_, v 41. letu starosti, previden s tolažili sv. vere.
Na zadnji poti ga bomo spremili v Četrtek, dne 7. marca 1940, ob pol 5. popoldne iz hiše žalosti, štepanja vas — Litijska cesta št. 14. na pokopališče k Božjemu grobu.
Štepanja vas — Ljubljana, dne 5. marca 1940
Žalujoči: oče in mati, bratje in sestra ter ostalo sorodstvo.
Koncert »Edinosti«
Vič, 6. marca Mladi pevski zbor viške »Edinosti«, ki obstoja šele dobrega pol leta ae je predstavil v nedeljo s svojim prvim koncertom. Obširna telovadnica nove meščanske šole, ki ae odlikuje po izvrstni akustiki, je bila zasedena do kraja, tako da morejo biti prireditelji tudi v gmotnem pogledu prav zr. ovoljni. Koncerta so se udeležili predstavniki visl.ih društev m obeh šol. Za svoj prvi koncert so si pevci izbrali spored, ki je obsegal poleg narodnih pesmi, tudi, umetne pesmi. Pevski zbor ima 22 pevcev, ki so prav dobro glasovno uvežbani, kar velja zlasti za prvi in drugi bas, do-čim sta morda imela prvi in drugi tenor nekoliko treme. Pevce vodi mladi in mnogo obetajoči pevovodja g. Ciril Oblak. Koncert so pevci otvorili s Schwabovim Večerom na morju«, s katerim so na mah osvojili   srca poslušalcev.   Prav tako so
vžgale Gerbičev >Pastirček*, Pregljevi >Oj, le prebudi se« in koroška »Mam dro fletno navajeno«, ki so jo morali med viharnimi ovacijami ponoviti. Lepo so zapeli potem še Cererjevo »O, da je roža moja srce« in učinkovito narodno »šel sem po zelenem travniku«. Po prvem odmoru je bil izročen pevovodji g. Cirilu Oblaku lep lavorjev venec z državno trobojnico.
V Volaričevi »Zvečer« se je zlasti odlikoval solist g. Pišlar s svojim junaškim in sočnim baritonom. Občinstvo mu je priredilo tople ovacije. Sledile so Schwabova »Dekle, zakaj s »tak« žalostno^:, Devova
Soči«, ki so jo morali ponoviti, Hajdriho-va, »Luna sije«, Pregljeva jKo lani sem tod mimo šel«, Ipavčeva »Savskain Hafnerjev »Polžek«. Za nameček so dodali v drugem odmoru znano rusko »Dvanajst razbojnikov« s solistom g. Pišlerjem, ki je občinstvu izredno ugajala in se ovacije kar niso hotele poleči.
V tretjem delu smo čuli še vedno aktualno in učinkovito Jenkovo v Sto čutiš
Srbine tužni«, ljubko Hafnerjevo »Mamici v spomin«, ki je mnogim privabila solze v oči, Fdrsterjevo »Večerni ave«, Schwabo-vo »Slanica«, Prelovčevo »Jaz bi rad rude-čih rož^ in za zaključek Adamičevo »Zdravico«. Občinstvo je nagradilo pevce z viharnim odobravanjem in se je le težko ločilo od pevcev, ki so si s svojim prvim javnim nastopom gotovo pridobili simpatije vseh Vičanov.
Pozdravljamo mladi pevski zbor, ki naj bo v zgled drugim, kaj zmore ta trda volja in skupnost. Naj bi pevski zbor »Edinostc hodil naprej po začeti poti in združil vse ljubitelje lepega petja v mogočen viški pevski zbor. Led je prebit, za kar nam je bil najlepši dokaz nedeljski prvi koncert.
Sokoli! Posecafte in podpirajte SohoUM Mno v Šiški!
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda din 1.—
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložit] znamko. — Popustov za male oglase ae priznamo.
RAZNO
Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din.
CONTINENTAL
na ugodne mesečne obroke
Ivan Legat
i.juhijana.  Prešernova 44 Maribor, Vctrinjska 30
£A  VSAKO 1'Kll.lhO
najboljša in oajcenejSa oblačllb si o a d a v 11 e pri
P R £ S h t K
Sv   Petra ceste 14
50 PAK ENTLANJE
ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. — Velika zaloga perja po 7 - din. »Julijana«. Gosposvetska c. 12 in Frančiškanska ul. 3.     4. L.
DOPISI
Beseda 50 pai    Javek posebej Najmanjši znesek S. - din.
23-LETNA LOČENKA
-"Tajnost strogo zajamčena« — 3. II. 1940. - Dvignite pismo pod šifro »Marsonija«. 735
Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.- din
BRIVSKEGA POMOČNIKA
stalnega, plača 250 din, oskrba, frizerko samostojno, dobro moč — tudi za trajne — 400 din i z oskrbo sprejme takoj Heim-gartner. Slovenska Bistrica
733
PRODAM
Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din.
OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični med m meli co dobite   najceneje v
ME 13 AR NI
Ljubljana, Židovska ul. 6. 501
VINOGRAD
prodam nad 20 arov z zidanico, oddaljen 20 rninut od postaje Št. Janž, Dolenjska. — Nasad žlahten mlad. Ponudbe: Repovž Jože. Koluderje, pošta št. Janž, Dolenjsko. 726
KUPIM
Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din.
POLSTABILNO
LOKOMOTIVO
v dobrem stanju, 60 — 100 ks iščem za bačko tovarno konoplje. Natančne ponudbe z navedbo skrajne cene, vseh podatkov, širine, višine in dolžine tvrdki Julije Frank, Novi Sad, poštni predal 31. 725
MFORHACJf
Beseda 1.— din, davek posebej. Najmanjši znesek 15.— din
AVTOMOBILSKI ODBIJAČ
sem izgubil na cesti Metlika-Ljubljana. Pošten najditelj naj ga vrne proti visoki nagradi Alojzu Francu Metlika. 732
m š ej e
moqm\u
PETRA NASII73
MALI OGLASI
»Slov Naroda«
imajo
ilforeo   o s p e h J
SAMO NEKOLIKO PAR VEČ
in Vaše zdravje je sigurno zavarovano
____se ena
LEPA STARKA
Gospa E. F...
pripoveduje, kako je mogoče izgledati mlada tudi
s 50 leti.
»Imam za seboj že 50 let, imam štiri odrasle hčerke in tri - k -vnuke, ljudje pa mi ^ vedno pravijo, da ita moja koža in polt kakor jih ima žena od 30 let. Mnogokrat me vprašujejo za mojo skrivnost. Evo Je.
Vsak večer uporabljam rožnato hrano za kožo Tokalon. Ta vsebuje »Biocel«, presenetljiv vitalni element mladosti, ki ga je odkril glasovati dermatolog. Hrani in pomlajuje kožo dokler spite. Zbudite se in videz Vam je vsako jutro mlajši. Za dan uporabljajte dnevno hrano za kožo Tokalon (belo, ne mastno). Ona čudovito učinkuje na hrapavo, temno kožo in velo polt. Odpravlja globoko vkoreninjeno nesnago in prah iz znojnic. Zajedalci kmalu izginejo in razširjene znojnice se zožijo. Koža postane sveža, jasna in gladka kot baržun in Vi izgledate za mnogo let mlajši.«
Začnite že danes uporabljati hrane za kožo Tokalon. Dobijo se v vseh strokovnih prodajalnah Uspešni rezultati so zajamčeni, ali pa se denar vrne
NE POZZABITE, DA JE
Neprimerno bolj fina in zdrava
kavarna „Central"
danes v sredo in v četrtek odprta do 5. ure a jutra j: Prvovrstna damska kapela — odlične pevke!
Daniel Lesneur
Krinka <— ljubezni
Obe rodbini sta bili vedno v nekakšnem medsebojnem službenem in pokroviteljskem razmerju. Trn« m zelo tradicijonalno dušo in nadaljujem v tem, kar sem podedoval. Podoba potez, nemalo pa tudi nežnost in Bertrandina dražestnost, je mogla pri meni samo povečati pozornost, da sem njene zarodke podedoval.
Poslušajoč odkrite in jasne besede tega tako samozavestnega človeka je Gairlance spoznal, da tistega dne ne bo zvedel nič važnejšega. Vendar si je pa dovolil še eno vprašanje:
— Govorili ste o samostanu. Ali je bilo tisto mlado dekle res določeno za rodovniško haljo?
— To je bila moja vroča želja, — je odgovoril markiz s povsem iskrenim glasom, ki se mu je moral princ Čuditi. — Meni je to res mučno, da je prelomila obljubo.
— Zelo mučno? ... Kaj vam je bilo toliko ležeče na tem?
Renaud se je ozrl izpod čela na svojega spremljevalca in v njegovem pogledu se je skrivalo nekaj zaničevanja.
— Vseeno mi to ni, — je odgovoril mirno, — če se dekle, močno podobno moji lastni hčerki, izpostavlja nevarnosti izkušnjave ali nesreče in poleg tega — sodite sami po lastnem vtisu — taka podobnost, ki traja vse življenje — a mi vemo, kako se lahko pri podobni lepoti življenje razvije — taka podobnost pravim, lahko povzroči najrazličnejše in neprijetne nesporazume. Končno sem vam pa tudi že povedal, da me to dekle zanima. Recimo, da je fizično in morda tudi še moralno vzvišeno nad svojo vulgarno okolico, vendar boste pa morali priznati, da je samostan še najboljše jamstvo, da bi taka tudi ostala.
Valcor je obmolknil, potem je pa pripomnil, kakor da govori samemu sebi:
— Seveda je potrebno, da čuti za to v sebi nekaj nagnjenja.
vn.
STARKA
Ko se je bil Renaud na poti v Conquet poslovil od Gilberta, je pognal svojega konja čez krajino proti širni obali oceana tja, kjer se pričenja tako strmo proti morju nagnjeno pobočje, da se zdi od daleč povsem navpično. Ta padec obale je bil tudi vzrok prinčevega vprašanja odhajajočemu markizu, da-li bo mogel ob morju jahati. Toda prav tako, kakor je Valcor v svojem odgovoru naznači!, je
I cesta naenkrat napravila oster ovinek in vodila naprej sporedno z morjem, tako da se je njen padec komaj opazil.
Kmalu se je tudi prikazala jezdečevim očem sku-; piiia hišic, ki bi se bile videle že s ceste, da jih ni j zakrival klanec. Hišice so stale nad pristaniščem, \ zgrajenem v zalivu, skritem med dvema gričema, j To je bila prijazna vasica, v kateri so prebivali ve-I Činoma ribiči. Le ena hiša v nji, zgrajena iz sivega I kamna in pokrita s škriljevcem, se je razlikovala : od drugih, saj je bila podobna bivališču premožnega ' va^čana, če že ne meščana.
In vprav k tej hiši se je napotil de Valcor. V bli-I zini je razjahal konja in ko ga je privezoval k plotu, se je pojavila sredi vita blizu veznih vrat žena.
Bila je izrazit tip stare bretonske žene: visoka, i sloka postava, stoječa mnogo ponosneje in bolj i vzravnana kakor marsikatero dvajsetletno dekle. Ptarkina polt je bila bronasta, njen obraz naguban, lasje sivi. Da ni bilo njenih mehkih modrih oči, iz katerih je odsevala iskrenost, bi človek mislil, da ima pred seboj trdo in težko dostopno ženo.
To je bil obraz čudne energije, čeprav ni bilo v i njegovem izrazu nič ostro odbijajočega ali žaljivega. Nekoč je morala biti zelo lepa — lepotica, ki bi kaj lahko spominjala na vnukinjo Bertrando. In res, I ko so ji oči za hip zažarele, ko je spoznala, da stoji ! pred njo markiz de Valcor, je bilo v njenem oživljenem obličju mnogo sorodnega z obličjem vnu-| kinje. In tako je stala tu pred njim molče in se I smehljala s svojim starim smehljajem.
Odprla je vratca, stopila k markizu in mu podala
roko.
— Ali gre vse po najlepših željah, mamica Gae-lova?
Preden je odgovorila, se je zgodilo nekaj posebnega in povsem nepričakovanega, kar bi bilo silno presenetilo princa de Villingena, če bi bil navzoč. Markiz, gospodar Valcora, mogočen in samozavesten, se je spoštljivo priklonil, prijel starko za koščeno roko in ji jo poljubil.
Starka ni pokazala nobenega začudenja nad tem izrazom spoštovanja, ki je moralo biti že od nekdaj v navadi. Odvedla je gosta v sobo. Tam je Renaud ponovil svoje vprašanje.
V skladu z vsem zunanjim spoštovanjem, ki ga je bil markiz pravkar izkazal starki, je dobil tudi njegov glas nekakšno mehko toploto in iskrenost.
— Ne, gospod Renaud, vse mi ne gre tako, kakor bi želela, — je odgovorla starka.
Odšla sta v največjo sobo, opremljeno s starinskim pohištvom. To je bila obenem tudi kuhinja.
Mathulina Gaelova — na vsej prostrani obali je bila znana pod imenom »mati Mathulina« ali »mati Gaelova« — je jela pripovedovati markizu Valcora vzroke svojega nezadovoljstva.
Markizov obraz je takoj spočetka izražal največje zanimanje.
— Gospod Renaud, — jo začela resno, — Ber-tranda je zapustila samostan in ne vrne se več vanj. Ne čuti nagnjenja do samostanskega življenja. Bil bi greh, če bi jo silila k temu. To bi jo utegnilo pripraviti do nepremišljenega koraka.
Urejuj* Josip Zuponfič  //  Zo »Narodno tiskarno4' Fran Jeran  // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi
v Ljubljani
Štev. 54
»SLOVENSKI NARODc,     sreda. 0. marca 1940.
Stran 3
DNEVNE VESTI
„Dragi44 gostje
»Za bivanja jupaattvenske gospodarske delegacije v Sofiji so bile razne svečanosti in mnogi banketi. Bolgari so zelo prisrčno in lepo sprejeli brate iz Jugoslavije. Bilo je dosti govorov in zdravic in vsak bogar-ski govornik je vedno pričel svoj govor z besedami;
— Skupi gostje . . .
Naj takoj razložim, <la v bolgarščini »skup« pomeni »drag« in »cenjen«, >re-dek« In »mil«. Tako so Bolgari mislili in čutai ,ko so pozdravljali goste. Naši so nemirno sedeli na stolih, gledali luksuzne servi se na mizah in zares bogate gostij«-, ki so trajale neprestano tri dni. Kmet Dušan Brankovi«* iz Bosne je zmajal 7. glavo in rekel v skrbeh:
— Brate, nI se nam trebil čuditi. Tri dni ze jemo In pijemo. . . trebuh me že boli. . .  res je; dragi smo . . .
O tem Sofija govori in se smeje.
< Vzeto iz »Pisma iz Sofije« v booerajski
t Politiki«)
Iz   »Službenega   li^ta«.    Služben: lisi
k", banske uprave dravske banovine« št. 19. z dne 6. L m. objavlja ukaz o prenosu sedeža občine Podsreda iz Pokleka v trg
Po-sredo, pravilnik o spremembah :n dopolnitvah v pravilniku za izvrševanje zakona o državni trosaiini, pooblastitev ministra za finance vrhovnemu državnemu pravobranilcu oziroma namestniku snovnega držsvnega pravobranilca in razne objave iz j Službenih novina.
— Odvetiii&ka vest. v imenik advokatov s sedežem v Ljutomeru je bil vpisan s 1. marcem cir. Slavko Jane.
— Podaljšanje trgovinskega sporazuma med Kumu ni jo in Jugoslavijo. Trgovinski sporazum nase države z Rumunijo je veljal do konca februarja in zdaj so ga podaljšali za tri mesece, to se pravi do konca maja. Med tem Časom bo sklenjen nov,
definitiven  trgovinski sporazum.
— Izvoz vina iz Jugoslavije v N'ernčijo. Nemčija je odobrila izvoz vina iz Jugoslavije v vrednosti do 450.000 mark. 90.000
mark je bilo že porabljenih v zadnjem trimesečju  lani za izvoz vina v bivšo Av-
strijo.
Se vrtno velike težave z nabavo si.
rovin  za  tekstilno  industrijo.  Fred dnevi je   bila   konferenca   zastopnikov tekstilne industrije iz Slovenije v Ljubljani in zastopnikov hrvatske tekstilne industrije v Zagrebu. Na obeh konferencah so obravnavali  predlog Instituta  Cotoniere iLalia-no glede dobave bombažnega prediva. Italijani zahtevajo višje cene za blago, ki je bilo že prej naročeno in sicer pet hr pri kilogramu.   Razen  tega pa  zahtevajo še zvišanje cen za 1009c  za drugo polovico starih naročil, kar pa naši tovarnarji odločno odbijajo. Ker torej še ni prišlo do sporazuma  glede nadaljnjega uvoza bombažnega prediva iz Italije, tekstilna industrija še vedno preživlja hudo krizo.
— Brodska tovarna vagonov .je odpustu la že okrog lOOO delavcev. Brodska tovarna vagonov ima že več mesecev zelo malo de1*" in mora postopno odpuščati delavce. Generalna direkcija državnih železnic še vedno ni definitivno sklenila, ali naj naroči izdelavo vagonov in lokomotiv v domačih tovarnah. Gre za naročilo v vrednosti 120.000.000 din. Če bi to naročilo prejele naše tovarne bi imele za dogleden čas dovolj dela.
— Prizad je prodal 460 vagonov suhih sliv v Francijo. Kontingent je sicer dolo-Cen na 1.000 vagonov, toda malo izgledov je, da ga bodo lahko povsem izkoristili. Cei niso mogli doseči tako ugodnih kakor v Nemčiji. Pričakujejo, da bodo še izvozili nekaj blaga, vendar ne mnogo več ka-fcor polovico kontingenta.
— Nemški kmetijski stroji, ki jih uvaža d država, se ne bodo podražili. Nemški generalni konzulat v Zagrebu sporoča, da se kmetijski stroji, orodje in zlasti plugi, ki jih uvaža Jugoslavija, po ukinitvi ep rine ne bodo podražili, kakor so poročali nekateri listi. Odpravljena je bila namreč carina na pluge, ker je v naši državi še mnogo premalo plugov in domača industrija ne more kriti vseh potreb. Znano je. da v nekaterih pokrajinah še vedno uporabljajo lesene pluge. Ko je bila odpravljena carina na plug*5 ie naša industrija plufov lmsirala vesti, da se inozem-sM plugi kljub temu ne bodo pocenili, ker bc tuja in ustrija na račun carine zvišala cene. Nemški konzulat zatrjuje. da si Nemčija prizadeva, da bi odprava vozne carine na pluge Šla v korist našega go-spodars+va.
— Zvijanje carinike aH3e. Zaradi zvišanja cen zlata na naših tržiščih jo moralo r>i-iti tudi do zvišanja carinske ažije. ki je b:la uveljavljena včeraj. Zvišana je bila toliko, da velja zdaj zlati dinar že 14 papirnatih dinarjev. Od ustanovitve naše države je to že 14 zvišanje ažiie. Zadnjikrat je bila zvišana 1. 1937. na 1.200 'dstotkov. me i tem ko zdaj znaša 1.300 odst. Doslej je vrednost zlatega denarja znašala 13 papirnatih dinarjev. Z zvišanjem carinske ažije se bo zopet podražil uvoz blaga, kar nedvomno ne bo ostalo brez vpliva na notranjih tržiščih.
— Družba ponarejevalcev denarja v ječi. Državno tožilstvo v Slavonski Požegi je prejelo iz kaznilnice v Start Gradiški prijavo, da so tam odkrili družbo ponarejevalcev lOdinarskih kovancev. Ponarejeni denar je spoznal v kaznilnici neki kanjenec in ga izročil upravniku, nakar so napravili preiskavo in odkrili vodjo ponarejevalcev Uijo Radeljevića. Radeljević je priznal, da se je lotil ponarejanja denarja s svojimi pomočniki, ker je bil strasten kadilec, a denarja za tobak ni imel. Falzifikati so bili
svoje upokojitve leta 1932. profesor verouka v bivši nemški, sedanji III. drž. realni gimnaziji. RdečeliCni duhovni gospod, ki je bil doma iz šmartnega pri Krasu, je bil v Ljubljani deležen precejšnjih simpatij. Udejstvoval se je tudi kot pisec in je napisal več povesti. Njegov pogreb bo v četrtek ob 15. iz mrtvašnice zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti na pokopališče pri Sv. Križu.  Pokojniku  blag spomin!
—lj N°va grobova. V Štepanji vasi je umrl g. Anton Vrbinc, sin uglednega posestnika. Bil je zaveden, napreden mož, velika nada očetova. Star je bil sele 40 let. Pogreb bo jutri ob 16.30 iz hiše žalosti, štepanja vas - Litijska cesta 14. na pokopališče pri Božjem grobu. V visoki starosti 73 let je umrla danes v Ljubljani ga. Kati Bizjak roj. Kneisel. soproga magi-stratnega uslužbenca. Za pokojnico žaluie mož Anion, vnuk Rudi Kern ter pravnuka
Janez in Bojan. Pogreb bo v petek ob 14. izpred   mrliške   veže   Zavetišča  sv. Jožefa
'Vitlovcianska cesta 9) na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnikoma blag spomin, njihovim  svojcem  naše iskreno sožalje!
Iz Celja
—c   Mariborsko   Narodno   gledališče 00
uprizorilo drevi ob osmih v celjskem gledališču Schillerjevo žaloigro Kovarstvo in ljubezen« v režiji g. Petra Malca. Predstava je za abonma. Za njo vlada živahno zanimanje.
—c Dijaki drž. realne gimnazije v Celju bodo uprizorili pod okriljem Ferialnega saveza v petek 15. t. m. ob 20. v celjskem gledališču znanu Meškovo dramo »Matic v režiji ge. A. Sadarjeve. Opozarjamo občinstvo na to zanimivo predstavo.
—c Usodne posledice napada. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju so se zagovarjali v torek 26-letni dela-vec Anton Zajko iz Zagaja pri Podplatu
ter 27-letni posestnikov sin Jože Ogrizek in njegov 18-letnj brat Janez Ogrizek iz
Zagaja zaradi težke telesne poškodbe. Vsi
trije so bili obtoženi, da so lani 12. novembra zvečer v Gradiškem dolu pri Rogaški Slatini z udarci s kolom in teležnikom preklali posestnikovemu sinu Vinku Dolšaku lobanjo. Dolšak se je podal kljub težki poškodbi 15. novembra sam v celjsko bolnico. Dolšakova poškodba pa je povzročila, da je postal Dolšak duševno zmeden. Dne 15. novembra popoldne je odšel na podstrešje glavnega bolniškega poslopja in se pognal skozi lino v globino. Pri padcu je dobil težke zunanje in notranje poškodbe, ki jim je dve uri pozneje podlegel. Anton Zajko je bil zaradi težke telesne poškodbe obsojen na 8 mescev. Jože Ogrizek na 10 mesecev, Janez Ogrizek pa na 5 mesecev strogega zapora. Jože In Janez Ogrizek morata tudi plačati po 200 din povpreč-nine.
—c Težka telesna poškodba. Okrožno sodišče v Celju je v torek obsodilo 27-letnega delavca Franca Esiha iz Krizevca pri Konjicah na 8 mesecev strogega zapora, ker
je lani 25. novembra zvečer na cesti v Rađani vasi pri Zrečah v prepiru zabodel delavca Josipa Oprešnika z nožem v prsi ter
mu predrl prsni kos in smrtno nevarno poškodoval pljuča.
—c Nesreča ne počiva. V ponedeljek popoldne je neki celjski avtomobil na državni cesti blizu hiralnice v Vojniku povozil 17-letno kočarjevo hčerko Nežo Legvartovo iz Vin pri Novi cerkvi ter ji odtrgal desno
roko v komolcu, jo težko poškodoval po glavi in ji zlomil desno nogo. Istega dne si je 44-letni sodni uradnik Anton Dolenc iz  Celja  pri  padcu po  stopnicah  v svoji
hiši na Cesti na Dobrovo zlomil desno nogo pod kolenom. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici.
—c žrtev napadalca. Na cesti na Ljubnem v gornji Savinjski dolini je neki dninar v nedeljo v prepiru zabodel 21-letnega hlapca Antona Rihterja z Ljubnega z nožem v levo roko nad zapestjem. Rihter se zdravi v celjski bolnici.
—c Predavanje o pasivni obrambi pred
napadi iz zraka in bojnimi strupi bo V nedeljo 10. t. m. ob pol 9. dopoldne v narodni šoli v Vitanju. Predaval bo kapetan
g. Toš iz Celja. K predavanju je poleg gasilcev vabljeno tudi ostalo prebivalstvo
Marlfearske in okoliške novice
— Tretji mariborski umetnostni teden
bo od 5. do ll. maja. Umetniški klub V Mariboru vabi slovenske pisatelje s svojega področja, da mu pošljejo do 15. marca
rokopise gledaliških del, ki bi se mogla prvič uprizoriti v mariborskem gledališču. Izbrano bo delo. ki ga bo žirija najbolje ocenila.
— Materinski tečaj. Juti i v četrtek 7. t bo predavanje o pta\ieah siaršev in otr^k (predavatelj dr. D. Cernej). V torek 12. t. bo predavala Angela Vodetova o tem, kako vzgojiti narod poštenjakov. Vsa dosedanja predavanja materinskega tečaja ženskeg i društva so vzbudila med mariborskbr. ženstvom velik odziv in toplo priznan-
— Lep uspeh ljubljanske drame. Šnoči je bila v r.ahito polnem Nar »dnem _l-*da-lišču proslava loOlctnice Linhartove Zupanovo Micke .. Pred predstavo je spregovoril režiser dr. Bratko Kreft o pomen.i prve slovenske predstave pred 150 leti, n^»-to pa je ubrano zapel mešani zbor državne trgovske akademijo pod vodstvom profesorja Mirka štiri primerne pesmi na besedilo Valentina Vodnika. Sledila je predstava »Županove Micke?, ki je doživeta prodoren uspeh. Občinstvo je vsem Uasto] čim vihamo vzklikalo in umetniki so prejeli lepe šopke.
— Nov grob. V splošni holmci j 1 preminila posestniea Alojzija M u h i č. stan 40 let. Žalujočim naše globoko sožalje.
— Nočno lekarniško službo imata teko teden Albaneževa  lekarna  pri  Sv. Antonu na Frankopanovi cesti  18. tel. 27-01. ter Komgova lekarna pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi cesti 1. tel. 21-79.
— Lepi u.-.jx'hi narodno obrambnega dela. Z njim se lahko ponaša v.:orno delujoča CMD v Mariboru. O tem nas bodo prepričala tudi poročila na noc >išniem rednem občnem zboru moške in ženske podružnico CMD s pneetkom oh 20. v mali dvorani Narodnega doma. Na dnevnem redu je tudi izredno poučno in zanimivo poioči'.o znanega narodno-obrambne;; ~ delavca g Robnika o delu in uspehih CMD na našem Kozjaku. Nocojšnjega obbčnega zbora se bodo polnoštevilno udeležili člani CMD. pa ttidi vsi prijatelji družbe te> zastopniki društev in k.irpon • i j. Z l.pim obiskom na občnem zboru bomo dali najlepše \ :iv:mnje agilnima odboroma moškr- in ženske podružnice CMD v Mariboru
— V borbi z fforo. Drevi ob 20. bo nre-daval v Ljudski univerzi Uroš Zupančič o temi »V borbi z goro«. Skiootične sike. Predavanje priredi alpiniste;,i odsek SPD.
— Dijaški kuhinii v Mariboru so nakazali Mohcrjani zuroniie Sv. Križ ori Liu-tomeru po g kanoniku Josic.; Weixlu 50, učiteljski zbor mariborske Glasbene matice mesto venca na krsto pok ravn HI s- j deka - Bohinjskega 150 din Iskrena hvala! j
— Vojaški oddelek meMnejra poelavar- ; stva v Mariboru razglaša, da bo razglasi- ! te v obvezniškega razporeda 10. marca cd • 7. zjutrai nepretrgoma do 6. zvečer v telovadnici I. meščanske dekliške šole (Slomškova šola). Miklošičeva c. št   1 Razglasitve se morajo udeležiti vsi voiaški obvezniki, rojeni od 1. 1890 do vkliučno 1919 *<i so vojaško pristojni v mesto Maribor in bivajo v mestu. Vsak obveznik na i prinese s seboi voj. knjižico. Razglasitve voi. razporeda se moraio udeležiti tudi vsi v Mariboru bivajoči lastniki koni in prevoznih sredstev. PriDominiamo. da so cd te dolžnosti izvzeti v Mariboru bivajoči cb-
r->iki. ki niso pristojni v Maribor, am-
»•JO . —---- ------ — i —— -»* ~    ' ..... - >--------- ----
izvrstni, tako da so strokovnjaki lahko * -ak orinadaio v pogledu voiaške oristeino-
ugotovili. da so ponarejeni, šele po zvoku denarja. Radeljevića bi te dni izpustili iz zapora, kjer je odsedel dve in pol leta,
— Izvoz našega premoga v Italijo. Italija je kupila zadnje čase 200.000 ton našega premoga. Naši premogovruki ji ga že dobavljajo in do konca maja bo že vsa količina izvožena. Italija pa zahteva še za 24,000.000 lir premoga. Sporazum o tem Še ni sklenjen, računajo pa, da bi nadalj-ne količine premoga Italiji prodali proti kompenzacijam.
Iz Lfubliane
—lj Prof. dr. Josip Jene. Ljubljančane je snoči presenetila vest, da je nenadno umrl, zadet od kapi, na svojem stanovanju v šenklavškem župnisču upokojeni gimnazijski profesor dr. Josip Jerfte. Pokojnika, ki je učakal 67 let, je poznala skoraj vsa Ljubljana, saj je bil od leta 1902. dalje katehet v ljubljanski vadnici, pozneje pomožni katehet v realki, od leta 1908. do
nosil drugim občinam, rezervni in vnok. častniki naše armade, vsi duhovni in vsi. stalno in začasno nesnosobni voi. obvezniki.
— Ker  San-Josejev  kapar,  ta naihuiši
škodljivec sadnega drevia grozi uničiti naše sađiarstvo ie banska UDrava z odredbo
z dne 16. decembra 1939 III-4 štev. 7198-2 odredila vse ootrebne ukrepe, da se zatre. V smislu teh odredb bo že v orihodniih dneh več škropilnih kolon mestnega Poglavarstva pod strokovnim nadzorstvom v območju mesto Maribora izvrši'« škroolie-
nje vsega sadnega drevia. StrršVi se bodo naknadno porazdelili sorazmerno med lastnike dreves Vsi lastniki dreves se no-zivajo. na i takoi Dričneio s temeliitim či-.;čeniem sadnega drevja. Vsa ta dela naj >e izvršijo do motnosti do 15. marca, ker bo škropiienie samo v tem nrimeru imelo notreb^n uspeh.
— Znr.idi prevnetega navdušenja. Mali kazenski senat marino, skega okrožnega ^di-en je obsodil v t?.jni razpravi 48?etnega Božidarja Samb ,leka iz Zgornje Vižinje pri Marenbergu na leto dni strogega zapora, in sicer po členu 3. zakona o zaščiti ja^ne varnosti in reda v državi.
Obsojena roparja. Dne 3. decembra 19.09 sta brata Jožef in Alojzij Kolarič na občinski cesti blizu Formina napadla Albina Kralja ter mu s silo odvzela razne predmete, viedne okoli G00 din. Kolariča sta se morala včerMj dopoldne zagovarjati pred velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Po tajni razpravi je bil Jeićcf Kolarič obsojen na 3 leta in tri mesce robije ter na iz^rubo častnih pravic za 3 let. Alojzij Kolarič pa na 2 leti strogega zapora.
— Xcp;;jasnj*ma tatvina. Z^s^hnica Mar- j gareta PavLč iz Vojašniške ulice 12 je prijavila, da ji je bilo ukradenih 3312 din, ki je imela všite v odejo, poleg tega pa še nekaj zlatnine in več drugih predmetov, tako da ima skupaj 6000 din škode.
— Posknšcn beg iz življenja, življenja se je naveličal 391etni Stojan Iskra iz Pi-puševe ulice. Hotel je skočiti v Dravo, pa so mu to v zadnjem hipu preprečili. Videli i so, da je mož blazen in poklicani reševalci j so ga morali vtakniti v prisilni jopič ter odpeljati v bolnico. — Zaradi nesrečne ljubezni pa je hotela v smrt 261etna Slavica M., ki je spila večjo količino lizola. V bolnici so ji rešili življenje.
Kazne vesti. Na Trgu svobode sta trčila tovorna avtomobila. Pri karambolu sta bili obe vozili poškodovani, hujših posledic k sreči ni bilo. — V gozdu med .Sv. Martinom in Devico Marijo v Brezju je neznane«: iz zasede vrgel kamen v avto i rgovinskega potnika Bogomira Bračka. Kamen je razbil šipo na avtomobilu in ima Bračke 500 din škode. Za storilcem poizvedujejo orožniki. — V Kettejevi ulici 30 je doslej še neznan ziikovec vlomil v drvarnico narednika vodnika Jaroslava Sklenar-ja ter mu odpeljal kolo znamke. >VVaffen-rad z evidenčno šte-ilko 2-13129. razen tega pa je ziikovec ukradel š^ štiri kokoši.
V neki gostilni na Rctovškem trgu je nastala rabuka. Posledica je bila. da so : dz^-rajaća, ki jc razbil v gostilni nekaj kozarcev in steklenic, postavili na hladno in ga je naposled stražnik odvede! v policijski? zapore. — Podoben incident se je pripetil v neki gostilni na Glavnem trgu z razliko, da je bi!a povzrocilelj rabuke ženska, ki so jo takistn spravili h »Grafu . — Na Meljski cesti je padel s kolesa 24-letni Anton Kovačič. ki je obležal z zlomljeno desnico. Zdravi se v splošni bolnici.
— Mariborsko vrenic. Vremenska napo-~d pravi, da se obeta malo oblačno, ve-i-ovno in toplejšo vreme. Najvišja temperatura je včeraj znašala S. davi najnižja
6.1.
zobni ko»«>
PROTI
ki so se iz razlogov sarnnobr~mbe in stanovsko stiTfkovne povezanosti  združili v
posebni organizaciji teksUirun tehnikov, a.bsoIvertLov telestibiiii šoi. V tej spomenici, ki je bila spiejeta na posebnem zborovanju pri v Orlu v., ugotavljajo naši domači tekstilni tehniki, da so nekateri člani organ i zaci je že nad 10 let tekstilni mojstri, da ;mamo v Km nju že S let slovensko tekstilno šolo. da so člani te organizacije samostojni strokovnjaki, popolnoma vesel svojega posla, sposobni samostojnega vodstva, tako da z. lahkoto nadomestijo vsakega ir.czemca tekstilne stroke. Nadalje ugotavljajo tekstilni tehniki v tej spomenici, da še c'anes nekatera tekstilna podjetja popolnoma neupravičeno skrivajo pod pretvezo neobhodno potrebnih strokovnjakov razne tujce, ki so v teh podjetjih zapcsljer.i kot knjigovodje in v drugih dobro plačanih pisarniških funkcijah, čeprav je  po  tolikJb  letih  popolnoma, nepotrebno,
da odjedajo tujerodei domačinov kruh in da so Slovenci na lastni zemlji kljub enakemu znanju in enaki sposobnosti podrejeni tujcem in da imajo slovenski strokovnjaki mnogo niije prejemke kakor pa tu-jerodci. Zanimivo je. kakor navaja spomenica, da niso smatrali ti tujerodei do
danes za potrebno, da se naučijo našega
jezika. V obvevartju s pisarn šUcirni moirni se poslužujejo samo nemškega jezika, od
j našega delavstva pa zahtevajo celo znanje tujega jezika, Tujexxxici prejemajo velike plaće na račun nagega delavstva in slovenskega tekstilnoga nai*ašćaja. ne treh-no pa bi bila, do, bi s smotrnim nacionalnim delom in a rwav:mim postopanjem dobili delavci ziupanje v domače strokovnjake in poslali tako nedostopni raznim tujka vplivom. Dogaja se celo, kakor navaja spomenic**, da izgubi v primeru na,-roJn'h, sporov službo na_r\xinjak, a očim ostane tujerodec oziroma tuji misli pod-vržeiu" nameščenec v svoji službi.
Naši domači tekstilni tehniki navajajo v svoji poučni :"n zelo zanimivi spo:nervct konkretno mUel. da bi sr komisijsko ugotovilo, zakaj nekatere tekstilne tovaj-ne ne zanosi ju jejo niti enega domač3ga stro-i-:o'.-nj:ika tekstilnega telur ka in kakšni so vzroki,   da   se   števlni   tujerociei  še   d.-m. m
nahajajo na svojih službenih mestih, v tozadevne komisije naj pridejo tu U zastopniki organizacije domačih tekstilnih delavcev, ker so ti zastopniki pač najbolj poučeni O pravem stanju m o prilika!*, ki sa»
opažajo po naših obratih.
Izdane in črtane obrtne pravice v Mariboru
Pregled obrtniškega gibanja v februarju T*}40
Maribor, 5. marca v vsakomesečnem seznamu izdanih ter
izbi-isanih obrtnih pravic v Mariboru se kaže trenutno stanje, v katerem se nahaja mariborsko obrtništvo. Ce je veC novih kakor črtanih obrtnih pravic, potem je to dobro znamenje. Ce pa je obratno, potem more biti to le slabo znamenje. V februarju je bilo izdanih 8 novih obrtnih pravic, tanih pa je bilo 18.
Obrtno pravico so dobili: dr. Ivan Let-;ner, trgovina kozmetičnih proizvodov na debelo, Cankarjeva ulica 19. Ida Rozeh-ner trgovina z mešanim blagom na drobno, Aleksandrova cesta 18. Marija Grgu-rević. trgovina z modnim in manufakturnim blagom na drobno, Gosposka ulica 23. Anton Rajšp. pečar. Orožnova ulica 2, Ri hard Lettner trgovin?, kozmetičnih proizvodov na debelo. Aleksandrova cesta 1 Jožica Rajšp branjarija. Slomškov trg 14. Avgust Veigl. čevljar. Kralja Petra trg 9. Marija Štefanec. branjarija Ulica kneza Koclja 7.
Črtane pa so bile sledeče obrtne pravice: Rozalija Homer, prodaja kruha, klo-bas   sira m sadja. Krekova ulica 1. Jakob
Kuntne.r. trgovina z domačim m južnim sadjem ter z deželnimi pridelki na veliko in eksportom, Kopitarjeva ulica 12, Frančiška Menčak, trgovina s kratkim in pletenim blagom na drobno, Meljska cesta 1. Ema Dolajš. bufet, Stritarjeva ulica 7. Alojzij TTršič, čevljar, Koroška cesta 84, Martin Vodeb, čevljar, Frankopanova cesta 5, tvrdka JaS & Lesjak. trgovina z mešanim blagom. Ulica X. oktobra 2. Martin Leben. trgovina 2 elektrotehničnimi predmeti, Slovenska ulica 6, Ivana Zrna-sek, branjarija v smislu čl. 19 obrtnega zakona, Rctovški trg 4, Janez Vršič, prevozništvo s konji kočijaški obrt, Frančiškanska ulica 18, Viktor Vihar, mesar in nrekajevalec. Ruška cesta 8, Tončka Potrč, krojaški obrt, Pobreška cesta 13, Jurij Kosner, izdelovatelj predmetov iz rafi-je, CVetlična ulica 18, Josip Beranič. čevljar, Kralja Petra trg 1, Alojzij Jug, čevljar, Meljska cesta 58, Alojzij Jedlovčnik, čevljar, Aleksandrova cesta 14, Angela. Skušek. branjarija ter prodaja vina, piva in sadjevca v zaprtih steklenicah, Korošce v a ulica 23, Josip šinigojj trgovina z mešanim  blagom   Aleksandrova cesta 18-
Razburljiva vožnja na Dravi
Na ledeni plošči od Mariborskega otoka do železniškega
mostu
Maribor, 5. marca.
Danes okoli pol 4. popoldne so pasanti na državnem mostu z razburjenjem in strahom zrli t-ja proti Dravi, po kateri je plavala ledena plošča, na njej pa dečka, ki sta se ozirala proti obema bregovoma, da bi s« ugodnem kraju rešila na kopno. Ljudj' na državnem mostu, ki se jih je v trenutku nabralo na stotine, so nervozno motrili vznemirljiv prizor. Stražnik je brž obvestil o tem brodarja Merdavsa, ki je pripravil vse potrebno, da v ugodnem hipu reši oba dečka z ledene plošče. Nevarnost je bila največja, ko je švignila plošča pod oboki državnega mostu, kjer bi se lahko razbila. Dečk^ sta srečno plula na svoji ledeni plošri proti železniškemu mostu, pred katerim sta se na plitvini rešila na breg. nato p=i izginila.
Ljudje  so  tudi  včeraj  motrili podoben
prizor, ko je priplavala po Dravi ledena plošča, na kateri sta bila dva dečka, ki 3ta se tudi rešila na kopno v višini moške kaz-rilnice tik pred železniškim mostom. Mogoče je, da sta se dečka drsala na ledu ob dravskem bregu, pa se je potem plošča cdlomlla in zanesla oba dečka s seboj Ker se je pa vznemirljivi prizor ponovil, je podoba, da sta si dečka že dvakrat privoščila kočljivo šalo vznemirjanja mariborskih meščanov, ki jim takšne stvari ne morejo biti v razvedrilo. Zaradi tega bi bilo potrebno, da se ugotovi identiteta obeh dekov, da se njuni starši pozovejo k poostrenemu nadzorstvu. Po srečnem naključju sta se- obakrat izmotala. Nemajhna odgovornost pa. bi bila, če bi sledilo nesrečno naključje ln č« bi Drava zagrnila čisto po nepotrebnem dvoje mladih življenj.
Pretkani računi z lahkovernostjo ljudi
Kako je cigan čar al s stotaki
Kako je z neobhodno potrebnimi strokovnjaki inozemci
Glas organiziranih domačih tekstilnih tehnikov
Maribor, 5. marca Neštetokrat je bilo na raznih zborovanjih govora o prevažne m problemu tujcev, ki imajo pri nas dobro plačana mesta in ki se jim Iz leta v leto podaljšuje dovoljenje za bivanje v naši državi. To podaljševanje dovoljenja sledi na podlagi ugotovitve vodstva prizadetih podjetij in tovarn o ^neobhodni potrebnosti« in »nenadomestljivosti« teh tujepodn'h strokovnjakov. X teku let pa je dorasel nov naraščaj,
iz naših tekstilnili šol so prišli nadebudni mladi stiokovnjaki v tekstilni strek:. Precej je že slovenskih tekstilnih tehnikov. Ob njihovem pojavu se je porodilo vprašanje: Kaj je sedaj z -nenadomestljivimi« tujerodei. kaj z njmovimi sijajnimi službenimi mesti ter položaji, do katerih
se naši domači strokovnjaki v Mariboru doslej še niso mogli c'okopati ?
Odgovor na ta \-prašanja nam zi&je spomenica naših domačih tekstilnih tehnikov,
Maribor, 5. marca
Svojv'as so ljudje, zlasti na deželi, zelo podlegali raznim ciganskim vabam in sladkim besedam v zvezi s čaranjem de-naija in drugimi ciganskimi domisleki. Nešteto lahkovernih ljudi je postalo žrtev ciganske prebrisanosti. V teku let so ven-daile postali previdnejši in nezauonejši napram različnim ciganskim coprnijam in vedeževanjem, žal pa se še vedno dobe posameznik1, ki sledijo v svoji zaupljivosti .in lahkovernosti sladkim besedam ciganov, ki imajo med takšninu ljudmi svojo najboljšo klientelo.
Iz Huma pri Ormožu ram poročajo o primeru, ki nam jasno kaže. kako velika je lahkovernost ljudi in kakšnim neverjetnim natvezanjem sledijo v svoji zaupljivi naravi. V Humu pri Ormožu se je pojavil mlad cigan. Prosil je pri ljudeh za. milodar. Med drugim se je aglasil tudi pri Pavliničevih. Ko jc opazil v hiši 201etno Pavliničevo hčerko Ano, je brž zasnoval načrt, kako premamiti d^kle z igralnimi kartami. Iz žepa je potegnil igralne karte in pričel na podlagi kart prorokovati njeno bodočnost. Ko se je Anica zanimala za to, če je mogoče razbrati iz kart tudi preteklost, je postal cigan še drznejši v svoji sleparski zasnov L Naključje je hotelo, da jc pogodil par stvari iz njene preteklosti. To je zadoščalo njej ln tudi njenemu očetu posestniku Ivanu Pavliniču. da sta ciganu zaupala, čim je cigan to spoznal, je prerokoval tudi Pavliniču bodočnost. Nazadnje jima je skrivnostno razodel,  da jima pripravi  toliko denarja,
da ga zlepa ne bosta mogla prešteti, če mu izročita ves denar, kar ga imata pri
sebi. PavlinLč je zares zbral svoje prihranke v znesku 1900 din ter jih izročil cigar nu. Cigan je vzel krpo, zavil vanjo denar in položil vse skupaj v omaro. Nato je ^zel * ključ od omare in dejal, da se bo vrnil j naslednji dan, da odpre omaro, ki se bo preko noči napolnila z denarjem.
Cigan je šeL PavlinIč, in njegova hčerka sta čakala na cigana, ki ga pa nI bilo na spregled. Nazadnje je Pavlinica radovednost tako obvladala, da je Sel po sekiro in z njo razbil omaro. Toda ko je razbil omaro, ga je cbšlo trpko razočaranje. Razvil je krpo, ki pa je bila — prazna. Spoznal ,je, da je postal žrtev ciganske pretkan os ti in lažne zgovornosti. Obvestil je o tem svojem doživljaju orožnike, ki poizvedujejo sedaj za dotičnim ciganom.
Mariborsko gledališče
Sreda. 6. marca: Zaprto. (Gostovanje v Celju)
Četrtek, 7. marca ob 20.: »Vdova Rošlin-ka«. Red B. »Gejša«, prihodnja srlasbena novost mariborskega gledališča, se Drinravlia nod vodstvom voj. kapelnika Jiraneka in v Ha-rastovičevi reži i L »Gejša« ie slovita angleška opereta z melodiozno glasbo in zanimivo vsebino iz japonskega življenja.
CELJSKO GLEDALIŠČE
Sreda. 6. marca ob 20. uri: »Kovarstvo in ljubezen«.    Go<rtovanie mariborskega
i gledališča.
»SLOVENSKI NAROD«,
1940.
Stev. $4
Indijski princ
vstal od mrtvih
Pred 30 leti so sežgali namestil trupla bhopalskega prestolonaslednika truplo nekega mladeniča
Tajinstvena Indija. opieciena a ća ioni Orienta, ima senzacijo kakršne menda še nikoli ni imela. Inč jski princ, ki je »umrl« pred 30 leti, je vstal od. mrtvih. Tako se jal ha zuje v javnosti na pivi pogled zagonetna zgodba segajoča v leto 1909. Takrat je nenaciomo umrl v san*toriju v poletni rezidenci indijskih podk-:djev Dar-djilingu prestolonasieiln k bhopniske «:rža-ve. e^fcudi vladarji te držnve ne igrajo v Indiji nobene politične vloge, je vendar njhova reprezentančna funkciia zelo donosna in ceni se na lepo število mil-jonov. Takoj po smrti bhopalskega prestolonaslednika se je razširila med Ijudsvom govorica, da princ ni umrl naravne smrti, temveč da je bil zastrupljen z arzenikom na ukaz svojega svak t. kateremu ni hotel izplačati ve^jc vsote denarja. Po indijskem običaju bi bik» prinčevo truplo še iste noči .««*g?nr>.
Prvo pr**senečenje v tej zagrmetni zgodbi je nastalo leta 1921. Takrat je hodil po bhopaJsk; deželi pudSavnfk v kuti budhi-stičnega meniha. Pripovedoval je, kako se mu je neke noči sanjalo, da pada z njegovih oči pajčoian :n da vidi dobro znane kraje in zares to je bil mrlič iz Dardjilin-ga. čigar truplo je bilo pokopano na temelju dveh Tdravmšfkih izjav, v navzočnosti mnogih prič Sestra m stara mati sta spoznali v pušča vniku mrtvega princa. Samo njegova vdova ni hotela ničesar vedeti o moževem povratku. Oomeče sodišče je pa odločilo v prilog j.rinca.
Prnčevi nasprotniki trdijo, da sta v I>ardjilmgTi dva krernatorija, stari in novi.
Žalni sprevod je krenil pred 30 leti k stajo m u namesto k novemu krematoriju. Zakaj se je to zgodilo, ni znano. Ko so hoteli prinčevo truplo- že potisnti v peč. je nastal silen vihar. Pogrebe i so se razrezan in poskrili v bližnje hiše. Dozdevn miHč. ki ga je bi pa arzenik samo omamil, se je naenkrat prebudil iz smrtnega sna. V bližini se je mudil budhistični menih in on je opazil, kako je mrlič naenkrat oživel. Zavzel se je zanj in ga od-vedel v samostan. Posledica zastnipljenja z arzen kom je bila. da je princ ^zjgubil spomin in dar govora. Tako je ostal skozi 30 let veliki neznanec samostana.
Ko so se pogrebci po viharju vrnili v krematorij, so vsi prestrašeni opazili, da je mrlič ta čas izginil. Tisti, ki so imeli na vesti zastrupljen je, so se bali. da jih zadene osveta bogov, če jih ne potolažijo s sežiganjem trupla na grmadi, še iste noči se jim je posrečilo najti truplo nekega mladeniča., ki ni imel nobenih sorodnikov. Njegovo truplo so sežgali namesto prinčevega. Sežgano je bilo v novem krematoriju in zamenjave nihče na opazil. Pline se vseh 80 let v samostanu t:i mogel spomniti materinega jezika in še zdaj ne more točno povedati, kako sta se mu vrnila spomin in dar govora. Po vladarskih pravicah bi moral princ zdaj postati bho-nalski maham iža. Kalkutsko sodišče bo moralo odločiti ali so prinčeve trditve točne ali ne. Senzacionalna obravnava se bo vlekla najbrž do konca marca. Sodni stroški bodo precej visoki, saj stane vsak dan stranke več tisoč nipij.
V 10 urah zgrajena vila
Rekord Švedskih graditeljev — Kov sistem gradnje
stanovanjskih hišic
V okraju vil Sticktavg v Stockhclmu so zgradili cnonadstropno vilo s "remi sobami, kopalnico, straniščem in garrtžo v 10 urah, I>eset ur po začetku gradbenih del se je lastnik že vselil v viio. To je pač rekord v stavbarstvu. Na stavbLšče je prišlo zjutraj ob sedmih petdeset delavcev in tam so že našli izkopane temelje s kletjo. Takoj so se lotili dela in ob devetih 90 položili parkete, potem so pa jeli montirati že izdelane stene. Vila je namreč lesena in poedmi deli so bili pripravljeni že poprej. Ob petih popoldme je odšel zadnji delavec in v vilo so prišli prvi gostje.
Tam, kjer s*> bih prejšnji dan samo betonski temelji, je stala zvečer vila s svet-lozelenimi stenami, s pohištvom, električno razsvetljavo, radijskem aparatom in dirnnikom. iz katerega se je valil dim. Vila je bila zgrajena in opremljena do vseh podrobnosti, ima tudi centralno kurjavo, električno kuhinjo in telefon. Ta ickoid so moglo švedski graditelji doseči samo z nporabo že prej izdelanih gradbenih delov, pa tudi s tem. c'a so notranjo opremo že prej izdelali v tovarni.
Posebno zanimiv konstrukcijski del v 10 urah zgrajene vile je bila instalacija novega, patentnega sfstema za kurjavo ln segrevanje vode. Gre za nov sistem švedskih  inženiiiev  Muntersa   in Herimarka.
Prav za prav ne bi bil potreben noben dimnih, toda iz arh" tektonskih ozirov so ga vendarle zgradili. Centralna kurjava je na koks. D m je speljan po jkleni v steno vdelani cevi in ta cev je v večji cevi, v kateri uhajajoči plini segrevajo vodo. Tak način odvajanja dima je za manjše vile mnogo udobneje in cenejši od navadil h oirrmikov.
Pii gradnji so rabili brezhiben material in ustieženo je bilo vsem konstrukcijskim zahtevam. S tem se je samo povedal pomen rekordne stavbne storitve. Ce bi bilo vilo gra 3flo le nekaj delavcev, bi se bila gradnja zavlekla za mesec dni. Stroidardizacija in predhodna priprava gradbenega materl£?a, v katerih so Švedi pionirji, omogeči stavbeniku. :ia zgra-ui h:šo s pomočjo malo izurj?mh deiavcev. S tem se pa seveda znrtno znižajo stavbni stioški. Star.cVaidiri:"aae vile in mšfce bodo s radili na Švedskem tučH v bodoče, ker se je izkrza'o. da BO zelo praktične. Že zdaj viđfeno na švedskem cele naselbine montiranih hišic z lenimi vrtovi.
Iganka.
— Kaj res ne veš. katera kazen ra dvoženstvo?
— Ne. ne vem.
— Dve tašči
je najhujša
McaCru pogrebni zavo. Občina LJubljana
V **v. >
Po dolgi mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš IjuMjeni sin. br^t. stric in svak. gospod
Anton Vfblatc
SIN POSESTNIKA
dne 5. t, m., v 41. letu starosti, previden s tolažili sv. vere
Na zadnji poti ga bomo spremili v četrtek, dne 7. marca 1940. ob pol 5. popoldne iz hiše žalosti, štepanja vas — Litijska cesta št. 14. na pokopališče k Božjemu grobu.
Ste panja va* — Ljubljana, dne 5. marca 1940.
Žalujoči: oče in mati, bratje in sestra ter ostalo sorodstvo.
Koncert »Edinosti«
Vič, 6. marca Mladi pevski zbor viške >Edinosti«, ki obstoja šele dobrega pol leta se je predstavil v nedeljo s svojim prvim koncertom. Obširna telovadnica nove meščanske šole, ki se odlikuje po izvrstni akustiki, je bila zasedena do kraja, tako da morejo biti prireditelji tudi v gmotnem pogledu prav
zr ..ovoljni. Koncerta, so se udeležili predstavniki visi ih društev m obeh šol. Za svoj prvi koncert so si pevci izbrali spored, ki je obsegal poleg narodnih pesmi, tudi, umetne pesmi. Pevski zbor ima 22 pevcev, ki so prav dobro glasovno uvežbani, kar velja zlasti za prvi in drugi bas, do-čim sta morda imela prvi in drugi tenor nekoliko treme. Pevce vodi mladi in mnogo obetajoči pevovodja g. Ciril Oblak.
Koncert so pevci otvorili s Schwabovim ^Večerom na morju«, s katerim so na mah osvojili    srca poslušalcev.    Prav tako so
vžgale Gerbičev »Pastirček*, Pregljevi >Oj, le prebudi se« ln koroška Mam dro t letno navajeno«, ki so jo morali med viharnimi ovacijami ponoviti. Lepo so zapeli potem še Cererjevo »O, da je roža moja srce* in učinkovito narodno -»šel sem po zelenem travniku«. Po prvem odmoru je bil izročen pevovodji g. Cirilu Oblaku lep lavorjev venec z državno trobojnico.
V Volaričevi »Zvečer« se je zlasti odlikoval solist g. Pišlar s svojim junaškim in sočnim baritonom. Občinstvo mu je priredilo tople  ovacije.  Sledile  so Schwabova
Dekle, zakaj s »tak* žalostno, Devova Soči-, ki so jo morali ponoviti. Hajdriho-va, »Luna sije«, Pregljeva Ko lani sem tod mimo šel«. Ipavčeva ^Savska i in Hafnerjev >Polžek-<. Za nameček so dodali v drugem odmoru znano rusko »Dvanajst razbojnikov« s solistom g. Pišlerjem, ki je občinstvu izredno ugajala in se ovacije kar niso hotele poleči.
V tretjem delu smo čuli še vedno aktualno in učinkovito Jenkovo  »Sto čutiš
Srbine tužni«, ljubko Hafnerjevo »Mamici v spomin«, ki je mnogim privabila solze v oči, Forsterjevo »Večerni ave«, Schwabo-vo »Slanica«, Prelovčevo »Jaz bi rad rude-čih rož : in za zaključek Adamičevo »Zdravico-. Občinstvo je nagradilo pevce z viharnim odobravanjem in se je le težko ločilo od pevcev, ki so si s svojim prvim javnim nastopom gotovo pridobili simpatije vseh Vičanov.
Pozdravljamo mladi pevski zbor. ki naj bo v zgled drugim, kaj zmoreta trda volja in skupnost. Naj bi pevski zbor ^Edinost*: hodil naprej po začeti poti in združil vse ljubitelje lepega petja v mogočen viški pevski zbor. Led je prebit, za kar nam je bil najlepši dokaz nedeljski prvi koncert.
Sokoli: Posečajte in podpi' mite SohoUki kino v Šiški!
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda din L—
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
RAzno
Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din.
CONTINENTAL
na  ugodne mesečne obroke
Ivan Legat
i.juttljana.   Prešernova 44 Maribor, Vetrimjska 30
ZA  VSAKO  PlilJ I KO
aajboijsa uj najcenejša oolaćiiij si naoavite pri
P K E > h L R
Sv   Petra  cesta 14
50 PAK F.\ TI. AN JE
ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov. gumbnie. — Velika zaloga perja po 7- din. »Julijana«, Gosposvetska c. 12 in frančiškanska ul. 3.      4. L.
DOPISI
Beseda  jO pai    ravek posebej Najmanjši znesek     - din
23-LETNA LOČENKA
-Tainost strogo zajamčena« — 3. II. 1940. — Dvignite pismo pod šifro -Marsonija«. 735
Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek o.- din.
BRIVSKEGA POMOČNIKA
stalnega, plača 250 din. oskrba, frizerko samostojno, dobro moč — tudi za trajne — 400 din z oskrbo sprejme takoj Heim-gartner. Slovenska Bistrica.
733
PRODAM
Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din.
OREHOVA JEDRCA
sortiran cvetlični med m medico dobite   aaiceneje v
ME DAR NI Ljubljana, Židovska tu. 6 501
VINOGRAD
prodam nad 20 arov z zidanico, oddaljen 20 minut od postaje št. Janž, Dolenjska. — Nasad žlahten mlad. Ponudbe: Repovž Jože. Koluderje, pošta št. Janž. Dolenjsko. 726
KUPIM
Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din.
POLSTABILNO
LOKOMOTIVO
v dobrem stanju, 60 — 100 ks iščem za bačko tovarno konoplje Natančne ponudbe z navedbo skrajne cene. vseh podatkov, širine, višine in dolžine tvrdki Julije Frank, Novi Sad, poštni predal 31. 725
inFORMACJE
Beseda 1.— din, davek posebej. Najmanjši znesek 15.— din
AVTOMOBILSKI ODBIJAČ
sem izgubil na cesti Metlika-Ljubljana. Pošten najditelj naj ga vrne proti visoki nagradi Alojzu Francu Metlika. 732
MALI OGLASI
»Slov Naroda«
.majrt
* i g o r e o   aspebI
SAMO NEKOLIKO PAK VEČ
in  vaše zdravje je sigurno zavarovano
Neprimerno bolj fina in zdrava
____se eno
LEPA STARKA
Gospa E. F...
__ pripoveduje, kako je mogoče izgledati mlada tudi
s 50 leti.
»Imam za seboj že 50 let, imam štiri odrasle hčerke in tri vnuke, ljudje pa mi vedno pravijo, da ita moja koža in polt kakor jih ima žena od 30 let. Mnogokrat me vprašujejo za mojo skrivnost. Evo Je.
Vsak večer uporabljam rožnato hrano za kožo Tokalon. Ta vsebuje »Biocel«, presenetljiv vitalni element mladosti, ki ga je odkril glasoviti dermatolog. Hrani ln pomlajuje kožo dokler spite. Zbudite se in videz Vam je vsako jutro mlajši. Za dan uporabljajte dnevno hrano za kožo Tokalon (belo, ne mastno). Ona čudovito učinkuje na hrapavo, temno kožo in velo polt. Odpravlja globoko vkoreninjeno nesnago in prah iz znojnic. Zajedalci kmalu izginejo in razširjene znojnice se zožijo. Koža postane sveža, jasna in gladka kot baržun in Vi izgledate za mnogo let mlajši.c
Začnite že danes uporabljati hrane za kožo Tokalon. Dobijo se v vseh strokovnih prodajalnah Uspešni rezultati so zajamčeni, ali pa se denar vrne
NE POZZABITE, DA JE
kavarna „Central"
danes v sredo in v četrtek odprta do 5. ure zjutraj! Prvovrstna damska kapela — odlične pevke!
Danlel Lenueur
Krinka rzz ljubezni
Kisti
Obe rodbini sta bili vedno v nekakšnem medsebojnem službenem in pokroviteljskem razmerju. Tmam zelo tradicijonalno dušo in nadaljujem v tem, kar sem podedoval. Podoba potez, nemalo pa tudi nežnost in Bertrandina dražestnost, je mogla pri meni samo povečati pozornost, da sem njene zarodke podedoval .
Poslušajoč odkrite in jasne besede tega tako samozavestnega človeka je Gairlance spoznal, da tistega dne ne bo zvedel nič važnejšega. Vendar si je pa dovolil še eno vprašanje:
— Govorili ste o samostanu. Ali je bilo tisto mlado dekle res določeno za redovniško haljo?
— To je bila moja vroča želja, — je odgovoril markiz s povsem iskrenim glasom, ki se mu je moral princ čuditi. — Meni je to res mučno, da je prelomila obljubo.
-— Zelo mučno ? ... Kaj vam je bilo toliko ležeče um tem?
Renaud se je ozrl izpod čela na svojega spremljevalca in v njegovem pogledu sc je skrivalo nekaj zaničevanja.
— Vseeno mi to ni, — je odgovoril mirno, — če se dekle, močno podobno moji lastni hčerki, izpostavlja nevarnosti izkušnjave ali nesreče in poleg tega — sodite sami po lastnem vtisu — taka podobnost, ki traja vse življenje — a mi vemo, kako se lahko pri podobni lepoti življenje razvije — taka podobnost pravim, lahko povzroči najrazličnejše in neprijetne nesporazume. Končno sem vam pa tudi že povedal, da me to dekle zanima. Recimo, da je fizično in morda tudi še moralno vzvišeno nad svojo vulgarno okolico, vendar boste pa morali priznati, da je samostan še najboljše jamstvo, da bi taka tudi ostala.
Valcor je obmolknil, potem je pa pripomnil, kakor da govori samemu sebi:
x— Seveda je potrebno, da čuti za to v sebi nekaj nagnjenja.
VII. STARKA
Ko se je bil Renaud na poti v Conquet poslovil od Gilberta, je pognal svojega konja čez krajino proti širni obali oceana tja, kjer se pričenja tako strmo proti morju nagnjeno pobočje, da se zdi od daleč povsem navpično. Ta padec obale je bil tudi vzrok prinčevega vprašanja odhajajočemu markizu, da-li bo mogel ob morju jahati. Toda prav tako, kakor je Valcor v svojem odgovoru naznačil, je
cesta naenkrat napravila oster ovinek in vodila naprej sporedno z morjem, tako da se je njen padec komaj opazil.
Kmalu se je tudi prikazala jezdečevim očem skupina hišic, ki bi sc bile videle že s ceste, da jih ni zakrival klanec. Hišice so stale nad pristaniščem, zgrajenem v zalivu, skritem med dvema gričema. To je bila prijazna vasica, v kateri so prebivali večinoma ribiči. Le ena hiča v nji, zgrajena iz sivega kamna in pokrita s škriljevcem, se je razlikovala od drugih, saj je biJa podobna bivališču premožnega vaščana, če že ne meščana.
In vprav k tej hiši se je napotil de Valcor. V bližini je razjahal konja in ko ga je privezoval k plotu, se je pojavila sredi vrta blizu veznih vrat žena.
Bila je izrazit tip stare bretonske žene: visoka, sloka postava, stoječa mnogo ponosneje in bolj vzravnana kakor marsikatero dvajsetletno dekle. Starkina poit je bila bronasta, njen obraz naguban, lasje sivi. Da ni bilo njenih mehkih modrih oči, iz katerih je odsevala iskrenost, bi človek mislil, da ima pred seboj trdo in težko dostopno ženo.
To je bil obraz čudne energije, čeprav ni bilo v njegovem izrazu nič ostro odbijajočega ali žaljivega. Nekoč je morala biti zelo lepa — lepotica, ki bi kaj lahko spominjala na vnukinjo Bertrando. In res, ko so ji oči za hip zažarele, ko je spoznala, da stoji pred njo markiz de Valcor, je bilo v njenem oživljenem obličju mnogo sorodnega z obličjem vnukinje. In tako je stala tu pred njim molče in se smehljala s svojim starim smehljajem.
Odprla je vratca, stopila k markizu in mu podala roko.
— Ali gre vse po najlepših željah, mamica Gae-lova?
Preden je odgovorila, se je zgodilo nekaj posebnega in povsem nepričakovanega, kar bi bilo silno presenetilo princa de Villingena, če bi bil navzoč. Markiz, gospodar Valcora, mogočen in samozavesten, se je spoštljivo priklonil, prijel starko za koščeno roko in ji jo poljubil.
Starka ni pokazala nobenega začudenja nad tem izrazom spoštovanja, ki je moralo biti že od nekdaj v navadi. Odvedla je gosta v sobo. Tam je Renaud ponovil svoje vprašanje.
V skladu z vsem zunanjim spoštovanjem, ki ga je bil markiz pravkar izkazal starki, je dobil tudi njegov glas nekakšno mehko toploto in iskrenost.
— Ne, gospod Renaud, vse mi ne gre tako, kakor bi želela, — je odgovorla starka.
Odšla sta v največjo sobo, opremljeno s starinskim pohištvom. To je bila obenem tudi kuhinja.
Mathulina Gaelova — na vsej prostrani obali je bila znana pod imenom >mati Mathulinac ali »mati Gaelova« — je jela pripovedovati markizu Valcoru vzroke svojega nezadovoljstva.
Markizov obraz je takoj spočetka izražal največje zanimanje.
— Gospod Renaud, — je začela resno, — Ber-tranda je zapustila samostan in ne vrne se več vanj. Ne čuti nagnjenja do samostanskega življenja. Bil bi greh, če bi jo silila k temu. To bi jo utegnilo pripraviti do nepremišljenega koraka.
(Jrajuja Josip Zupančič  //   Za »Narodno tiskarno" Fran jeran   // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani