jr I i ogaške novice n Glasilo Občine Logatec, november 2011, letnik XLII, št. 11 Seja občinskega sveta Dobili novo krajevno skupnost - Grčarevec Dober odziv starejših na projekt Simbioz@ Logaški oktet praznuje 40-letnico 100 let Pevskega društva Logatec Pogovor z ljubljanskim nadškofom Antonom Stresom Pojasnilo Občine : Logatec o plačilu komunalnega prispevka Uradne objave, str. 7, 8 ■ -I l^'^^.Jijftt^" Najprej D Spoštovane občanke, spoštovani občani Praznika dan reformacije in dan spomina na mrtve, ko smo se spomnili naših domačih in dragih, ki jih ni več z nami, sta zaznamovala mesec november. S pomočjo sv. Martina, ki je iz mošta naredil vino, pa bomo z veselim korakom vstopili v mesec december oziroma v tako imenovani veseli december Navadno ob koncu leta vsak pri sebi potegne črto pod preteklo leto, preveri, kaj zastavljenega je bilo izvedeno in katere stvari so ostale nedokončane. Mineva leto dni, odkar sem zasedel župansko mesto in dal zavezo, da bom po svojih najboljših močeh uresničil obljubljene projekte iz časa volitev. V tem trenutku še ni veliko vidnih rezultatov, a vendar s kolegi hodimo po začrtani poti, čeprav moramo kdaj pa kdaj odstranjevati tudi ovire iz preteklosti. V danem trenutku se trudimo najti čim boljšo rešitev za plačilo komunalnega prispevka prebivalcev na Jački, Mandrgah, Gorenjski cesti, Plesišu in Volčjem hribu ter strokovno in funkcionalno rešitev za kanalizacijo v lOC Zapolje. Začela se je tudi težko pričakovana gradnja kanalizacije in čistilne naprave v Rovtah. Čeprav gre za projekt, v katerega je bilo vloženo res veliko dela in usklajevanja, ima tudi ta zgodba grenak priokus. Zavedamo se, da je za nekatere krajane Rovt vložek, ki ga morajo prispevati za izgradnjo kanalizacije, velik, zato se trudimo najti še druge, dodatne vire financiranja, da bodo naši krajani finančno čim manj obremenjeni. Pričakovati je bilo, da bodo občinski svetniki na zadnji letošnji seji, decembra, sprejeli občinski prostorski načrt (OPN), a so nosilci urejanja prostora dali še nekaj pripomb, ki jih je treba uskladiti. Občinska uprava bo svoje delo opravila v najkrajšem možnem času, želimo pa si, da se bi tudi ministrstvo kar se da hitro odzvalo, da bomo lahko potrdili dolgo pričakovano spremembo OPN. Konec novembra (petek, 25. 11., ob 18. uri) bo v Narodnem domu Logatec zbor krajanov Krajevne skupnosti Naklo. Na njem se bodo krajani seznanili s projektom Cero NIK, Center za obdelavo odpadkov Notranjske, Istre in Krasa, in bodo lahko izrazili svoja stališča. Poljske pridelke smo pospravili, sv. Martin je iz mošta naredil vino, bliža se prihod sv. Miklavža in številne organizacije so že začele z decembrskimi humanitarnimi akcijami. V nedeljo, 6. novembra, je bila tako v Rovtah humanitarna prireditev Župnijske Karitas Rovte pod geslom Srce, ki vidi. Želim si, da nas to srce spremlja na vsakem koraku in ob vsakem času, tako v družini kot med sosedi in občani, skratka, povsod. Bodimo prepričani, da vsi skupaj gradimo srečo vseh nas. Župan Berto Menard V Repnu so se počutili kot doma r ca fa fC n 0 1 n o < fC m fC ^ 2 O V nič kaj prijaznem vremenu so se zaposleni v občinski upravi Občine Logatec konec oktobra podali na prijetno pot proti občini Repentabor, čezmejni italijanski občini, s katero je Občina Logatec pobratena že dobrih 29 let. Prijateljstvo med obema se gradi predvsem na medsebojnih stikih tako med upravama kot tudi med šolami, društvi, klubi in drugimi organizacijami. Po uvodnih pozdravih so se zaposleni na logaški občini bolj podrobno seznanili s konceptom delovanja pobratene občine in spoznali svoje kolege. Župan pobratene občine Marko Pisani je goste seznanil s projekti in aktivnostmi v kraški občini in jih Zaposlene na logaški občinski upravi je sprejel repentaborski župan Marko Pisani s sodelavci. (foto: arhiv Občine Logatec) povabil na srečanje z osnovnošolci s tamkajšnje osnovne šole Alojza Gradnika. Prisrčen sprejem otrok in učiteljskega zbora je navdušil prav vse. Gostje so se seznanili s šolskimi dejavnostmi in prisluhnili izvirno predstavljenim otroškim pesmim. Učitelji so ponosno pokazali tudi novo pridobitev, knjižnico, kjer so na policah svoje mesto našle logaške knjige. Sledil je še ogled prenovljenega osrednjega trga, Kraške hiše in Tabra, srečanje pa so zaključili z obljubo o organizaciji dogodka v letu 2012, s katerim bodo obeležili 30 let medsebojnega sodelovanja in povezanosti. Romana Hribar, občinska uprava Logaške novice, glasilo Občine Logatec ISSN 03509281 Izdajatelj: Občinski svet Občine Logatec. Uredništvo Odgovorna urednica: Petra Trček. Uredniški odbor: Branka Novak, Saša Musec, Nevenka Malavašič, Janez Gostiša, Metka Bogataj, Darja Merlak, Marko Logar, Romana Hribar. Stalni sodelavci: Marcel Štefančič, Jerca Korče, Anita Ilic, David Kunc, Brane Pevec, Ana Žakelj, Marjan Papež, Franc Brus, Marinka Petkovšek, Blanka Markovič Kocen, Miran Antončič. Grafično oblikovanje in tisk: Bograf tiskarna, d. o. o. Naklada: 4.300 izvodov. Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini. Naslov: Tržaška 50 a, Logatec. Tel.: 01 759 06 00 (občina), 01 759 06 19 (uredništvo, ob sredah od 15. do 17. ure), 031 334 271 (Petra Trček). E-pošta: trcek.petra@siol.net, logaske@logatec.si. Naslovnica: Po dolgem in vročem poletju je v pričakovanju zimske beline tudi logaške gozdove prekrila preproga živopisanih listov. (foto: Miran Antončič) Logaške novice izhajajo po sejah Občinskega sveta Občine Logatec. Rok za oddajo prispevkov je 15 dni pred izidom, po dogovoru z uredništvom tudi manj. Prispevki so lahko dolgi največ eno tipkano stran, pisava Arial, velikost pisave 13 pt, daljše bomo objavili po dogovoru. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico, da prispevka ne objavi, če ni dovolj prostora. Popolno soglasje k uravnovešenemu proračunu Seja občinskega sveta se je težavno izmotavala iz zapletov okrog obvezne razlage, ki se tiče zemljišča za Center za ravnanje z odpadki Notranjske, Istre in Krasa - Gladko je šlo z rebalansom proračuna in s potrjevanjem nižjega komunalnega prispevka Na novembrski seji občinskega sveta je med vsemi šestnajstimi točkami dnevnega reda razpravljalce najbolj pritegnil zapis o obvezni razlagi 5. člena odloka o prostorskoure-ditvenih pogojih za območje Logatca. S sprejetjem razlage naj bi svetniki potrdili spremembo namembnosti zemljišča v industrijski coni za Klijem, kjer naj bi postavili za Center za ravnanje z odpadki Notranjske, Istre in Krasa. Obvezna razlaga je že na prejšnji seji dodobra razživela svetnike in skoraj nič drugače ali še izraziteje se je razgrela razprava, ki jo je v zvezi z zapisnikom načel Boris Čičmirko (Lista Koliševka) z ugotovitvijo, da gre v zapisu za neustrezen povzetek sklepa s prejšnje seje. Temu sta pritegnila še Franc Rudolf (SLS), ki je zaradi zapleta zahteval celo umik obvezne razlage z dnevnega reda te seje, in Miran Obreza (Zares), ki je zaradi natančnejših ugotovitev zahteval poslušanje zvočnega zapisa s prejšnje seje, kar se je tudi zgodilo. Pojasnila Svetnik so soglasno potrdili rebalans proračuna, čeprav so nekateri izrazili bojazen, da se prepotrebne investicije ne bi izvedle niti naslednje leto. (foto: David Kunc) sredstev stanovanjskemu skladu. Upoštevajoč prihodke in odhodke do konca septembra ter računajoč na preostanek prihodkov in odhodkov do konca leta bo letošnji proračun uravnovešen s 14,6 Grčarevec - nova krajevna skupnost Občinski svet se je ob koncu novembrske seje seznanil z zapisnikom zbora krajanov, s katerim so Grčarevčani sklenili, da postane Grčarevec s svojim geografskim območjem nova, se pravi deveta krajevna skupnost v naši občini. Marjana Gregoriča (SD), predsednika statutarno pravne komisije, pa niso kaj prida zalegla niti ob priznanju, da je šlo pač za zapis njegove besedne pomote, ki jo bo treba ob ponovni redakciji zapisnika ustrezno popraviti. Po debeli uri prepričevanja z ene in druge strani, je svet sprejel sklep, da se zapisnik glede obvezne razlage 5. člena omenjenega odloka ustrezno popravi. Kljub očitku opozicije (Franc Rudolf), da ne gre zgolj za obvezno razlago, pač pa za spremembo odloka, so svetniki z večino sprejeli obvezno razlago. Gladko soglasje k rebalansu proračun Mojca Igličar, vodja financ in računovodstva na občinski upravi, je z nazorno predstavitvijo rebalansa letošnjega proračuna pojasnjevala, da so za zapoznelo pripravo rebalansa krivi zlasti izvršba Petrola, poravnava obveznosti iz preteklih let ter odplačilo kredita in vračilo milijona evrov prihodkov in s 14,2 milijona odhodkov, proračunskega presežka pa bo za slabih 400 tisoč evrov z zadolževanjem za 83 tisoč evrov. Prav zaradi izvršbe so bile umaknjene ali zadrževane investicije, ki jih bodo prednostno obravnavali naslednje leto, med njimi: kanalizacija in vrtec v Rov-tah ter čistilna naprava in dokončanje zdravstvenega doma. Ob opazki, da je bil proračun zasnovan preveč optimistično, in bojazni, da se prepotrebne investicije ne bi izvedle niti naslednje leto, je bil proračun potrjen soglasno. Nižji stroški za javno razsvetljavo Vodja oddelka za investicije Mateja Čuk je svetnikom pojasnila dokument za obnovo javne razsvetljave. Omogočal bo posodobitev javne razsvetljave z znižanjem stroškov ob zamenjavi sijalk in svetilk, ki bodo v enem letu prihranile za 57 odstotkov elektrike. Projekt, ki ga bo sofinancirala država, bo pripomogel tudi k varnejšemu prometu in manjšemu svetlobnemu onesnaževanju okolja. Svetniki so kar po vrsti hvalili projekt in z obrobnimi pripombami sprejeli predlagani varčevalni dokument. S komaj opaznimi pripombami so šli skozi prvo obravnavo odloki o opremljanju stavbnih zemljišč za Plesiše v Logatcu, za Volčji hrib na Kalcah in za Rovte; v vseh primerih gre za znižanje stroškov komunalnega prispevka na račun večje stanovanjske gradnje od predvidene. Posebne razprave ni bila deležna niti 2. novelacija investicijskega programa za kanalizacijo in čistilno napravo v Rovtah; potrebna je zaradi uskladitve z evropskimi navodili za črpanje sredstev iz Evropske unije. Brez razprave so svetniki sprejeli tudi odlok o lokalnih turističnih vodnikih in turističnem vodenju v občini, kakor ga je predstavila višja svetovalka Renata Gutnik. So pa na nasprotovanje naletele spremembe pravilnika o sofinanciranju kulturnih programov. Kljub nasprotovanju Anite Kermavnar (SLS) temu, da bi iz sofinanciranja izvzeli zavode, s čimer bi zmanj -šali njihovo kakovost - še posebej šol, je svet potrdil predlagane spremembe. Ker se skupna notranja revizija med občinami Vrhnika, Brezovica Borovnica, Dobrova-Polhov Gradec in Logatec ni obnesla, kakor je poročala podsekretarka Maja Lukan Lapornik, je svet sprejel sklep o razveljavitvi ustanovnega Nadeljevanje na naslednji strani o (N !-h m B C « M O hJ D Seja^občinskega^sveta^/^Iz^naše^občine odloka. Posamične občine bodo poslej same urejale notranjo revizijsko službo. Na novo o Logaških novicah Potrebo po novem odloku o ustanovitvi in izdajanju občinskega glasila, Logaške novice, je svetnikom predstavila Neven-ka Malavašič, vodja oddelka za družbene dejavnosti in splošne zadeve. Ob tem je posebej opozorila na pomembne spremembe določb glede na dosedanji odlok. Novosti najbolj izrazito zadevajo način imenovanja in razreševanje urednika ter sestavo uredniškega odbora; še posebej so natančneje opredeljene naloge odgovornega urednika. Na novo pa je navedena pravica do nagrade odgovornemu uredniku in članom uredniškega odbora. Svetniki Miran Obreza, Eva Černigoj (SMS-Stranka mladih-Zeleni Evrope), Boris Čičmirko in Vanja Uvalič (SD) so posebej opozarjali na potrebo, da bi odlok nedvoumno določil izključno pra- vico, ki jo ima občinski svet za imenovanje in razreševanje odgovornega urednika. Anita Kermavnar pa je dodala, naj bi predlagatelj pri nadaljnji pripravi odloka poleg pripomb s te seje upošteval tudi dopolnilo, ki naj bi po zgledu prejšnjega odloka opredelil določen brezplačni prostor za stranke in kandidate v predvolilni kampanji. Marcel Štefančič Krajani Grčarevca so dvignili roke za lastno krajevno skupnost. (foto: Brane Pevec) r ca fa fC n 0 1 c , n o < fC m fC ^ 2 O »To je tisto, kar prebivalci Grčarevca potrebujemo« Logaška občina je dobila novo krajevno skupnost, Grčarevec Kljub močnemu sneženju se je na zboru krajanov naselja Grčarevec 20. oktobra zbralo 29 ljudi. Vsi brez izjeme so dvignili roko za ustanovitev lastne krajevne skupnosti, saj verjamejo, da bodo tako lažje dosegli uresničitev svojih potreb in želja. Zbora krajanov so se udeležili tudi predstavniki Občine Logatec: župan Berto Menard, podžupanja Ladislava Furlan in podžupan Vladislav Puc ter podsekretarki Maja Lukan Lapornik in Katja Žagar. Župan je uvodoma predstavil razloge za sklic zbora krajanov ter stanje krajevnih skupnosti v občini. Svoja razmišljanja in finančne posledice je predstavil tudi podžupan. V razpravo so se vključili krajani, ki so se razgovorili o razlogih za ustanovitev lastne krajevne skupnosti. Eden glavnih je bil nezmožnost uveljavljanja svojih interesov v Krajevni skupnosti Tabor, v katero sicer spadajo še naselja Kalce, Žibrše in Gorenji Logatec. Kar nekaj besed so namenili tudi predlaganim mejam nove krajevne skupnosti, ki bi morala zajeti še vodohran ter objekte ob Grčarevskem vrhu. Na zboru so tako z glasovi vseh prisotnih volilnih upravičencev sprejeli dva sklepa: da je ime krajevne skupnosti Krajevna skupnost Grčarevec ter da njeno ozemlje obsega območje, ki je enako prostorski enoti naselja, s predlogom, da se meja razširi na vodohran in objekte s hišno številko Kalce 37 in 36 a, če lastniki s tem soglašajo. Na sejah Krajevne skupnosti Tabor predstavnik Grčarevca Mitja Ajdič s svojimi predlogi ni prišel daleč, zato je na sestanku vaške skupnosti predlagal, da ustanovijo svojo krajevno skupnost. Sledili so pogovori in dejavnosti na občinski ravni, ki so privedli do oktobrskega zbora krajanov. Ker imajo Grčarevčani zdaj samostojno krajevno skupnost, se bodo lahko sami dogovarjali z občino, ji poši- ljali svoje predloge in nakazali rešitve za njihovi uresničevanje. »To je tisto, kar mi v Grčarevcu čutimo in potrebujemo,« je dejal Ajdič. Želijo si, da bi uredili avtobusno postajo, dovozne poti, steze za rekreacijo in učno pot, da bi do Kalc speljali tudi kolesarsko stezo, povezavo kolesarke poti do Kalc, da bi jim bolj pospešeno priključevali internet. Dolga zgodovina in pestro dogajanje Grčarevec je gručasto naselje pod planoto Hrušica, na robu Planinskega polja med Mesarjevim hribom in Lanskim vrhom. Že tisočletja je na križišču pomembnih trgovskih poti. Svoj pečat so mu pustili tako Rimljani kot obe vojni. O nastanku naselja govori pripovedka o petih bratih, Jakobu, Grčarju, Ivanu, Martinu in Lazarju. Po enem od njih naj bi vas dobila ime. Prebivalcev je danes okoli 30 manj kot pred 122 leti, ko so bili 203, kot poroča knjiga Logaško okrajno glavarstvo, hišnih številk pa je enkrat več, predvsem na račun novogradenj na Grčarevskem vrhu. Kmetij je manj, po podatkih iz septembra pa je v Grčarevcu registriranih 22 podjetij. V bližini Grčarevca je veliko naravnih znamenitosti: Planinsko polje, bruhalniki Hotenjke, izvir pri nekdanji cerkvici, kraška brezna in jame, flora in favna, kjer med živalmi prevladuje srnjad in jelenjad, da o ptičih ne govorimo, tudi risa in medveda so že videli v teh krajih. Kulturno-zgodovinske znamenitosti so podružnična cerkev sv. Luke, ostanki cerkvice sv. Jedrti, vodna kotla, ostanki Rapalske meje in sledi Rimljanov, najbolj znana je obnovljena trdnjava Lanišče. O vsem tem ste se lahko poučili, če ste na Martinovo obiskali delavnico o naravnih in zgodovinskih značilnostih Grčarevca, ki jo je pripravilo Turistično kulturno društvo Grčarevec v brunarici Na ovinku. Letos je organiziralo že vrsto prireditev, december pa ne bo minil brez miklavževanja in blagoslova konj 26. decembra, na Štefanovo. Brane Pevec Odgovori na vprašanja občinskih svetnikov 8. seja Občinskega sveta Občine Logatec, 29. september 2011 1. Odgovor na vprašanje Janeza Podobnika glede ceste Trate-Kurja vas-Rovte Janez Podobnik: Cesta Trate-Kurja vas-Rovte je ozka, neasfaltirana, s težavo se srečata dva avtomobila. Po novem po njej vozi tudi .šolski avtobus. V deževnem obdobju .se pesek iz ceste spira na kmetijska zemljišča. Ali je mogoč sestanek med službami, ki upravljajo s cesto, in lastniki zemljišč, ki so pripravljeni podreti drevesa in poskrbeti za izboljšanje voznosti zemljišča? Gre za makadamski del lokalne ceste LC 226100 Trate-Kurja vas-Zajele v dolžini 960 m. Za modernizacijo ceste bo treba zagotoviti sredstva v proračunu občine Logatec. Pripravljenost lastnikov zemljišč ob cesti za odstranitev dreves in grmovja je dobrodošla, zato bo Občina Logatec in vzdrževalec ceste Komunalno podjetje Logatec v sodelovanju s predsednikom sveta KS Trate, organizirala sestanek z lastniki zemljišč do 15. 11. 2011. 2. Odgovor na vprašanje Borisa Hodnika glede projekta Čista Ljubljanica Boris Hodnik: Projekt Čista Ljubljanica, ki zadeva območje Logatca in Kalc, sse financira iz kohezijskega sklada, proračuna države in občin. Nosilec projekta je Občina Logatec oz. Komunalno podjetje Logatec, zanima pa ga, kakšne so možnosti realizacije projekta v naslednjem letu. Ali imamo kakšno zagotovilo, da bi se čistilna naprava v prihodnjem letu začela graditi? Za projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice 1. sklop - Čista Ljubljanica smo 1. 4. 2011 od ministrstva za okolje in prostor prejeli dopis, da je vloga za potrditev pomoči iz sredstev kohezijskega sklada EU administrativno, tehnično, finančno in vsebinsko ustrezna. Vloga je bila nato posredovana v pregled na Službo vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR). SVLR nas je nato pozval na dopolnitev vloge, 20. 6. 2011 pa smo prejeli elektronsko sporočilo, da je SVLR vlogo za potrditev pomoči iz sredstev kohezijskega sklada EU ustrezno dopolnil. Od SVLR čakamo odločbo o odobritvi pomoči iz ko-hezijskega sklada EU za projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice. Tako na SVLR kot na ministrstvo za okolje in prostor (MOP) smo se osebno in po telefonu večkrat obrnili z vprašanjem, kdaj bomo prejeli odločbo. Pojasnilo, ki smo ga prejeli, zakaj odločbe še ni, je da v Načrtu razvojnih programov (NRP) MOP-a, ni dovolj sredstev za projekt Čista Ljubljanica ter da MOP v sodelovanju z ministrstvom za finance in SVLR ureja ustrezen prenos sredstev na NRP tako, da bomo odločbo kmalu prejeli. Po zadnjem telefonskem razgovoru s SVLR 25. 10. 2011 so nam povedali, da bomo odločbo o odobritvi pomoči iz sredstev kohe-zijskega sklada EU prejeli v roku 14 dni. Ne glede na izdajo odločbe o odobritvi pomoči iz kohezijskega sklada EU pa je pred občino velika naloga priprava razpisnih dokumen- tacij ter izvedba postopka javnega naročila za izbor izvajalca gradnje čistilne naprave, kanalizacijskega sistema (Kalce, Gor. Logatec in Martinj hrib) in izbor nadzornika nad gradnjo čistilne naprave in kanalizacijskega sistema. Vse razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na projekt Čista Ljubljanica, pregledajo in odobrijo tako na MOP-u kot tudi na SVLR. Glede razpisnih dokumentacij lahko pojasnimo, da je MOP-a že potrdil razpisno dokumentacijo za izbor izvajalca nadzora, ki je v pregledu na SVLR. Ko jo bo potrdil SVLR, bomo začeli s postopkom javnega naročila za izbor izvajalca nadzora nad gradnjo čistilne naprave in kanalizacije. Tudi razpisni dokumentaciji za izbor izvajalca gradnje čistilne naprave in kanalizacije sta že pripravljeni, bili sta že v pregledu na MOP-u, ki je posredoval pripombe na. Na podlagi teh pripomb bodo razpisne dokumentacije za izbor izvajalca gradnje kanalizacije in čistilne naprave ustrezno dopolnjene in posredovane v ponovni pregled na MOP, po odobritvi pa še na SVLR. Za kanalizacijska sistema Kalce in Gor. Logatec smo pridobili gradbeni dovoljenji, čakamo še na gradbeno dovoljenje za Martinj hrib, za čistilno napravo pa je bilo gradbišče že odprto, da gradbeno dovoljenje ne bi preteklo. Načrtujemo, da bosta MOP in SVLR do konca letošnjega leta potrdila vse razpisne dokumentacije, nato bomo takoj začeli s postopkom javnega naročanja za izbor izvajalcev gradnje in nadzora, z gradnjo kanalizacije in čistilne naprave pa začeli najpozneje v drugi polovici prihodnjega leta. 3. Odgovor na vprašanje Mirana Obreze in Borisa Čičmirka glede športnega objekta Sekirica Miran Obreza: Prišlo je do spremembe pri upravljanju objekta v zimskem času. Po novem upravljalec žičnice in teptalca snega ne bo več Boris Čičmirko. Zanima ga, kakšne aktivnosti se izvajajo v zvezi tem. Boris Čičmirko: Kakšno je stanje glede na dejstva, da je sam pridobival služnost s strani lastnikov zemljišč, da je za obratovanje izdano dovoljenje, da so možnosti izobraževanja itd. Koncesijo za vlečnico podeli občina, v kateri leži vlečnica, v skladu z zakonodajo, ki ureja žičniške naprave za prevoz oseb, na vlogo o zainteresiranosti, pred tem pa mora občina sprejeti koncesijski akt. Vendar je z zakonom tudi določeno, da lahko lastniki žičniških naprav, ki imajo ob uveljavitvi tega zakona, 2. 1. 2004, veljavno obratovalno dovoljenje, pridobijo koncesijo za graditev v dveh letih po uveljavitvi tega zakona. To pomeni da bi moral tisti, ki je zainteresiran, pridobiti koncesijo do 2. 1. 2006. Zainteresirani tega niso naredili. V prehodnih določbah zakona je še določba, da po preteku tega roka žičniška naprava ne sme več obratovati. Drži, da je za predmetno vlečnico pridobljeno obratovalno dovoljenje, ki velja do 9. 2. 2012 ob izpolnjenih pogojih; dograditi je tre- ba izklop na napenjalnem mostu, zamenjati gumijasto oblogo na pogonskem kolesu ter izvesti meritve upornosti ozemljitev, strelo-vodne zaščite, izolacijskih upornosti zunanjih porabnikov in kratkostičnih tokov zunanjih porabnikov. Ob preverjanju pogojev je ugotovljeno, da niso izpolnjeni. To pomeni, da bi bili ob morebitnem obratovanju vlečnice v prekršku. V povezavi s problematiko z vlečnicami je župan Občine Logatec Berto Menard konec septembra sklical sestanek s predstavniki smučarskih društev, turističnega društva in komunalnega podjetja. Med drugim so na sestanku sprejeli sklep, da je vlečnica dotrajana in da naj ne obratuje več, naj sejo poskuša prodati ali odstraniti, naj sejo nadomesti z eno ali več montažnimi vlečnicami. Ta odločitev ne pomeni, da na Sekirici ne bo več vlečnice, vendar bodo v dobrobit in varnost uporabnikov in doslednemu upoštevanju zakonodaje v zimskem času postavljene premične naprave oz. začasno postavljene montažne vlečnice z nizko vodeno vrvjo, za kar ne potrebujemo pridobitev koncesije. Take premične naprave so stroškovno učinkovitejše, predstavljajo manjši poseg v prostor in več zadovoljnih občanov, pomenijo prilagajanje podnebnim spremembam, so skladne z zakonodajo in veliko bolj ekonomične. 4. Odgovor na vprašanje Mirana Obreze glede zgodbe o Petrolu Miran Obreza: V revizijskem poročilu nadzornega odbora je v zadnjem odstavku jasno zapisano, da mora župan sprejeti odločitev, ali bo prišlo do nadaljnje odškodninske obravnave. Rok v poročilu ni postavljen, ja pa nadzorni odbor pojasnil, da naj bi v takih primerih veljal razumni rok. Zanima ga, ali je bilo v zvezi z navedenim karkoli storjenega? Občina Logatec je v zvezi z zadevo družbe Petrol, d. d., Ljubljana prednostno skrbela za izvajanje vseh (pravnih in finančnih) opravil v izvršilnem postopku, ki ga je s predlogom začela družba Petrol. Na podlagi sklepa o dovolitvi izvršbe, ki ga je izdalo okrajno sodišče na Vrhniki, je bil namreč račun Občine Logatec blokiran, s tem pa finančno poslovanje občine zelo oteženo. Občinska uprava Občine Logatec je še pred sprejemom poročila Nadzornega odbora Občine Logatec na okrožno državno tožilstvo v Ljubljani naslovila tudi kazensko ovadbo. Med tem je okrajno sodišče na Vrhniki zavrnilo tako ugovor Občine Logatec zoper sklep o dovolitvi izvršbe kot tudi določitev zneska primerne porabe, zato je steklo vse za pripravo in vložitev pritožbe. Tako sodna praksa kot tudi mnenje pravne fakultete v Ljubljani je potrjevalo navedbe, ki jih je Občina Logatec zagovarjala v pritožbenem postopku, vendar je višje sodišče v Ljubljani kljub temu v delu teka zakonitih zamudnih obresti pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep okrajnega sodišča na Vrhniki. S tem pa je Občini Logatec nastala O (N !-h m B ^ C o O C D M O hJ Odgovori na vprašanja občinskih svetnikov r 0 0Q fa fC 3 1 c 3 O e m fC ^ 2 O dejanska škoda, in sicer v višini obresti, ki bi jih ne bilo treba plačati, če bi v pravdnem postopku Občina Logatec ustrezno ugovarjala. Občina Logatec je po sprožitvi kazenskega postopka kot oškodovanka nameravala priglasiti premoženjsko pravni zahtevek. Glede na izid pritožbenega postopka v izvršilni zadevi pa bodo še pred uvedbo morebitnega kazenskega postopka, na podlagi ovadbe kriminalistične policije PU Ljubljana, ki je posamezna dejanja v predkazenskem postopku opravljala tudi na Občini Logatec, stekla vsa ravnanja za sprožitev tožbe zaradi nastale škode, ki je enoumno določljiva tudi na podlagi pravnomočnega sklepa višjega sodišča v Ljubljani. V odškodninski tožbi bo Občina Logatec morala dokazati vse elemente civilnega delikta in sodišču za zatrjevana dejstva predložiti vse dokaze. Ne glede na izid izvršilnega postopka pa bo Občina Logatec preučila možnosti uporabe nadaljnjih pravnih sredstev in poskušala dokazati pravico. 5. Odgovor na vprašanje Mirana Obreze in Franca Rudolfa glede projekta Cero NIK Miran Obreza: Občinski .svet je sprejel DIIP Cero NIK. Takrat je bila v gradivu še aktualna lokacija na Lomu in na podlagi tega so bile narejene podlage in analize. Zanima ga, kdaj bo občinski svet sprejel dopolnitev DII-PA, glede na dejstvo, da žal .slišijo informacije o tem, da Lom ni več aktualna lokacija in da je nova izbrana lokacija v IOC Logatec. Franc Rudolf: Rečeno je bilo, da bo Cero NIK na Lomu, da se izognemo prometu po ulicah in cestah Logatca. 22. 9. 2011 je bil v Notranjsko-kraških novicah objavljen članek, v katerem župan pove, da bo vse sile uprl v to, da bo Cero NIK stal na nekdanji, stari lokaciji in da bo postavljen do 2015. Rudolf je v drugem časopisnem članku prebral, da del države zaostaja s postavitvijo takšnih centrov, omenjena sta bila Cero NIK in Cero Nova Gorica, ter da naj bi ti centri padli v perspektivo 2014-2020. Zanima ga, ali občina namerava graditi v javno-zaseb-nem partnerstvu, oz. na kakšen način se bo projekt zapeljal, da bo zgrajen do konec leta 2015? Ministrstvo za okolje in prostor ni potrdilo lokacije pri Lomu zaradi Nature 2000. Dejstvo pa je, da je bila lokacija v lOC za to dejavnost že opredeljena v prostorskem planu. Za novo lokacijo v lOC potrebujemo okolje-varstveno dovoljenje in če ga bomo dobili, bomo nadaljevali s potrebnimi postopki, takrat bo noveliran tudi DIIP. Objekti za Cero NIK v Logatcu se bodo gradili izključno na podlagi denarnih sredstev s strani Evropske unije, države in občin. Glede na že sklenjeno pogodbo, ki jo je podpisalo šestnajst občin z Notranjske, Istre in Krasa, gradnja v jav-no-zasebnem partnerstvu ni mogoča. ministrstvo za okolje in prostor nam zagotavlja vsa potrebna sredstva, od nas, naše politične klime, občanov in projektanta pa je odvisno, če bomo še ujeli vlak za črpanje sredstev iz perspektive 2007-2013. 6. Odgovor na vprašanje Zorana Moj-škerca glede komunalne infrastrukture v IOC Zapolje Zoran Mojškerc: Že dlje časa ima Komunalno podjetje Logatec, d.o.o., kot upravljalec komunalne infrastrukture v lasti občine težave s preobremenjenostjo sistema za odvajanje komunalnih vod v IOC Zapolje. Zakaj in kako je prišlo do tega, da je breme za saniranje obstoječe problematike zdaj na občini, če pa je industrijsko cono in vso infrastrukturo gradilo zasebno podjetje? V trenutku, ko je prišlo na tem področju do težav, pa mora občina z javnimi sredstvi stanje sanirati. Po nekaterih izračunih, naj bi to stalo 0,5 milijona evrov. Želi, da se celovito pripravljeno poročilo javno objavi. Investitor TIM IMPEX, d.o.o., ki je zgradil podtlačno vakuumsko kanalizacijo v IOC Zapolje-Logatec, je s pogodbo o prenosu dela komunalne infrastrukture v last Občine Logatec s 11. 4. 2006 prenesel v last in upravljanje Občini Logatec tudi podtlačno kanalizacijo zgrajeno po projektu PGD, št.: 14/06-03/N, junij 2003, ki ga je izdelal Lovrenc J. Erker, s.p. Po predaji kanalizacije je prišlo do povečanja količin odpadnih vod že priključenih objektov in do priklopa kanalizacijskega sistema južno od vakuumske postaje, prav tako so se na obstoječi sistem priključili objekti severno od regionalne ceste Logatec-Vrhnika s sanitarnimi in tehnološkimi odpadnimi vodami. Zato je sistem poddimenzioniran in ves čas deluje na zgornji meji zmogljivosti. Na to sta večkrat opozorila tudi projektant in JP Komunalno podjetje Logatec, d.o.o., ki je vzdrževalec sistema in z njim upravlja. Za rešitev problema je predvidena dograditev sistema s položitvijo dodatne večje cevi in povečanje zmogljivosti vakuumske postaje. 7. Odgovor na vprašanje Stanislava Šinkovca glede kanalizacije Rovte Stanislav Šinkovec: Zanima ga, kje se stvari zatikajo in kaj se dogaja s tem projektom. Za projekt Sanitarna kanalizacija in lagunska ČN Rovte je bilo načrtovano, da bi z gradnjo pričeli junija. Občinska uprava je aprila objavila javno naročilo za izbor izvajalca gradnje Sanitarne kanalizacije in lagunske ČN Rovte ter junija izbrala izvajalca gradnje, to je podjetje Godina, d.o.o., Hrpelje, OIC--Hrpelje 22, 6240 Kozina. Na javno naročilo za izbor izvajalca gradnje so se javili trije ponudniki in sicer: Treven, gradnje in vzdrževanja, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec; Godina, d.o.o., Hrpelje, OIC--Hrpelje 22, 6240 Kozina ter Kraški zidar, d.d., Kolodvorska ulica 1, 6210 Sežana. Izbran je bil ponudnik Godina, d.o.o., Hrpelje, OIC-Hrpelje 22, 6240 Kozina, ki je predložil popolno ponudbo, ponujena cena za izvedbo gradbenih del pa je 1.059.182,08 eur. Ocenjena vrednost izvedbe gradbenih del je bila po projektantskem popisu del 1.489.038,74 eur. Najnižjo ponudbeno ceno je sicer ponu- dil ponudnik Treven, gradnje in vzdrževanja, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec, in sicer 845.040,74 eur, vendar je moral naročnik (Občina Logatec) ponudbo izločiti zaradi neustrezne reference. Ustrezna referenca je namreč eden od pogojev v postopku javnega naročanja, ki ponudnika uvrsti v postopek izbire glede na vnaprej določena merila. Ponudnik Treven, gradnje in vzdrževanja, d.o.o., Obrtna cona 22, 1370 Logatec je zaradi izločitve njegove ponudbe vložil zahtevek za revizijo, katerega je naročnik s sklepom zavrgel. Treven, gradnje in vzdrževanja, d.o.o., Obrtna cona 22, 1370 Logatec se je na sklep naročnika pritožil in državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil je njegovo pritožbo zavrnila. Na izbor izvajalca gradnje Godina, d.o.o., Hrpelje, OIC-Hrpelje 22, 6240 Kozina se je pritožil tudi ponudnik Kraški zidar, d.d., Kolodvorska ulica 1, 6210 Sežana. Zahtevek za revizijo, ki ga je vložil Kraški zidar, d.d., Kolodvorska ulica 1, 6210 Sežana je državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil zavrnila 27. 9. 2011. Iz tega sledi, da zaradi vloženih revizijskih zahtevkov neizbranih ponudnikov z gradnjo nismo mogli začeti do odločitve državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, to je do 27. 9. 2011, oziroma, da se je postopek izbora izvajalca gradnje in s tem začetek gradnje zaradi vloženih revizijskih zahtevkov obeh ponudnikov podaljšal za tri mesece. Oktobra je bila podpisana pogodba za gradnjo Sanitarna kanalizacija in lagunska ČN Rovte, tako da je lahko izbrani izvajalec Go-dina, d.o.o., Hrpelje, OIC-Hrpelje 22, 6240 Kozina začel z gradnjo. Rok dokončanja gradbenih del je 30. 8. 2012. 8. Odgovor na vprašanje Borisa Čičmirka glede javne razsvetljave v Logatcu Boris Čičmirko: Glede na to, da je na to opozarjal že na 6. redni seji občinskega sveta, ga zanima, zakaj še zmeraj ne gorijo luči na Pavšičevi ulici in pri NLB-ju. Hkrati opozarja, da od osmih luči na ulici, ki pelje na Martinj Hrib, ne gorijo .štiri, ter da ne gorijo luči pri cerkvi. Cestna razsvetljava na Pavšičevi s krožiščem - novi odsek bo priklopljena do 28. 10. 2011. Cestna razsvetljava pri NLB-ju je dotrajana in neustrezna. Do zdaj je bila priklopljena na objekt Mercator. V izdelavi so tehnične rešitve za obnovo svetilk in novi priklop. Za investicijo bo treba zagotoviti denar v proračunu občine Logatec. Svetilke na Martinj hribu bo preveril vzdrževalec javne razsvetljave Komunalno podjetje Logatec in po potrebi zamenjal sijalke. Za prvo svetilko od krož-išča proti Martinj hribu pa bo treba odpraviti okvaro na kablu. Za cestno razsvetljavo pri cerkvi in OŠ 8 talcev bo treba zamenjati dovodni elektrokabel in preklopiti javne površine. Za ta dela Komunalno podjetje Logatec pripravlja popis potrebnih del in predračun. Znižano plačilo vrtca Obveščamo vas, da smo s strani ministrstva za delo, družino in socialne zadeve prejeli obvestilo, iz katerega izhaja naslednje: Znižano plačilo vrtca lahko uveljavljajo starši za otroke, ki so vključeni v javni vrtec, zasebni vrtec s koncesijo in zasebni vrtec, ki se financira iz občinskega proračuna. Staršem pripada pravica do znižanega plačila vrtca od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge, podeli pa se za obdobje enega leta ali do spremembe dejstev in okoliščin, ki vplivajo na priznanje pravice. Višina plačila vrtca se ugotavlja glede na povprečni mesečni dohodek na osebo. Plačilo staršev v odstotku od cene programa dohodkovni razred povprečni mesečni dohodek na osebo v % od neto povprečne plače plačilo staršev v odstotku od cene programa 1. do 18 % / 2. nad 18 % do 30 % 10 % 3. nad 30 % do 36 % 20 % 4. nad 36 % do 42 % 30 % 5. nad 42 % do 53 % 35 % 6. nad 53 % do 64 % 43 % 7. nad 64 % do 82 % 53 % 8. nad 82 % do 99 % 66 % 9. nad 99 % 77 % Staršem, ki ne uveljavljajo znižanega plačila vrtca (in so zavezanci za dohodnino v Republiki Sloveniji), vrtec izstavi račun Pomembno Vloge za znižano plačilo vrtca za leto 2012 bodo obravnavane že po novem zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Ta prinaša tudi novo enotno vlogo za vse socialne transferje, ki je objavljena na spletni strani ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Vloge na novem obrazcu se po novem zakonu oddajajo na krajevno pristojnem centru za socialno delo - osebno, po pošti ali elektronsko -, in ne več na občino. Vloge je mogoče oddati po 1. decembru 2011 in ne več do 15. novembra, kot je veljalo do zdaj. v višini najvišjega dohodkovnega razreda po lestvici (77 %). Z odločbo, s katero center za socialno delo odloči o znižanem plačilu vrtca, odloči tudi o oprostitvi plačila vrtca za drugega in vsakega naslednjega otroka. Če pa se drugi ali vsak naslednji otrok vključi v vrtec po izdaji odločbe, odloči o tem s posebno odločbo. Starši, ki ste na naslov Občine Logatec že oddali vlogo za znižano plačilo vrtca za leto 2012, boste prejeli sklep, v katerem bo navedeno, da je vaša vloga zavržena zaradi občinskega organa, kar pomeni, da morate od 1. 12. 2012 dalje oddati novo vlogo pri pristojnem centru za socialno delo. Te informacije, podrobnejši opis pravic in druge pomembne informacije so na voljo na spletni strani ministrstva za delo, družino in socialne zadeve http://www.mddsz.gov.si/, kjer je tudi obrazec nove vloge za znižano plačilo vrtca (http://www.mddsz. gov. si/si/uveljavljanje_pravic/nova_socialna_zakonodaja/). Nevenka Malavašič, vodja oddelka za družbene dejavnosti in splošne zadeve, Občinska uprava Občine Logatec Zadnji roki za oddajo poročil na razpisih Občine Logatec so pred vrati Občina Logatec v proračunu vsako leto nameni več sto tisoč evrov za sofinanciranje dejavnosti, ki občanom in drugim članom različnih organizacij in posameznikom osmisli prosti čas, z dejavnostmi pa skrbijo tudi za identiteto in razvoj kraja ter uresničujejo javni interes na različnih področjih. Sredstva v višini 300.285 eur, ki jih je Občina Logatec za leto 2011 namenila za sofinanciranje humanitarnih dejavnosti, kulture, športa, mladih, kulturne dediščine in turizma, so upravičenci do konca oktobra izkoristili v naslednjih odstotkih: - humanitarne dejavnosti: 45,60 % - kultura skupaj: 50,37 %, - kulturna dediščina: 23,83%, - turizem: 52,22%, - šport: 36,71 %, - mladi: 15,68 %. Vse upravičence, ki so kandidirali za sofinanciranje svojih dejavnosti s strani Občine Logatec za leto 2011, pred zaključkom razpisnega obdobja pozivamo, da v pogodbah o sofinanciranju preverite roke za oddajo zadnjih vsebinskih poročil z dokazili in izjav ter končnih poročil, kakor to zahteva pogodba, za pridobitev odobrenih sredstev in vso zahtevano dokumentacijo do najpozneje tistega dne tudi dostavite, saj zahtevane dokumentacije, ki bo dostavljena po roku, občinska uprava ne sme več upoštevati, denarna sredstva upravičencem zapadejo. Vsako razpisno področje ima svoje posebnosti, različne datume ter zahteve, zato priporočamo, da upravičenci poročila začnete pripravljati pravočasno in podrobno preverite vse datume, ki so povezani z oddajo dokazil. Prav tako priporočamo, da z zahtevano dokumentacijo ne čakate do zadnjega dne, ampak jo oddate čim prej. V primeru napak ali pomanjkljivosti občinska uprava upravičencev po preteku zadnjega roka ne bo več pozivala k dopolnitvam. V nadaljevanju predstavljamo le datume, do katerih morajo biti sofinancerju dostavljena vsa poročila z dokazili, ostali datumi se v večini nanašajo na dogodke, ki bodo izvedeni v decembru, a morajo upravičenci vseeno do spodaj navedenih datumov dostaviti dokumentacijo, kot določa pogodba o sofinanciranju. 1. Sofinanciranje dejavnosti humanitarnih organizacij, ki delujejo na območju občine Logatec: 16. december 2011. 2. (So)financiranje kulturnih projektov, ki so v interesu Občine Logatec ter (so)financiranje kulturnih programov in projektov v občini Logatec: 25. november 2011. 3. Sofinanciranje programov športa: 28. november 2011. 4. Sofinanciranje akcij zaščite kulturne dediščine v občini Logatec: 28. november 2011. 5. Sofinanciranje letnih turističnih programov v občini Logatec: 28. november 2011. 6. Sofinanciranje letnih projektov mladinskih organizacij: 28. november 2011. Vsi obrazci poročil in področne izjave so na voljo na spletišču www.logatec.si, na osnovni strani, v zavihku Vloge in obrazci in v zavihku Novice & prireditve, v podzavihku Društva. Upravičence prosimo, da poslanih dokumentov ne spenjate s spe-njačem. Renata Gutnik, občinska uprava O (N !-h m B ^ C ^ o C D ctí M O hJ Starejši si želijo obvladati računalnik Projekt računalniškega opismenjevanja Simbioz@ tudi v Logatcu dobro sprejet Najstarejša, ki se je želela naučiti osnov računalništva, je imela 84 let Projekt Simbioz@ e-pismena Slovenija, prvi vseslovenski prostovoljski projekt, ki je povezal dve generaciji, je v Logatcu koordinirala logaška knjižnica. S projektom, ki so ga izvajali med 17. in 21. oktobrom, so želeli prek medgeneracijskega sodelovanja dvigniti računalniško pismenost starejših. V Logatcu je v njem sodelovalo kar 114 mladih prostovoljcev. »Odziv je bil odličen,« je zadovoljna direktorica Knjižnice Logatec Bibijana Mihevc. Mladi prostovoljci so predstavnike generacije svojih dedkov in babic tudi v Logatcu poučevali računalniških spretnosti in skrivnosti. »Letos spomladi so nas poklicali iz zavoda Ypsilon, ki je zasnoval projekt Simbioz@ e-pismena Slovenija in nam predlagali sodelovanje,« je o začetkih akcije povedala Bibijana Mihevc. Knjižnica je vzpostavila stik z vsemi tremi logaškimi osnovnimi šolami in zavodom Oziris, ki so z opremljenimi računalniškimi učilnicami omogočili izvajanje projekta. »Poskrbeti je bilo treba tudi za gradivo, usklajevanje seznamov prijavljenih, za kakšen sok in še kaj za sodelujoče ter za priznanja oz. potrdila o sodelovanju,« dodaja Mihevčeva. V Logatcu 114 prostovoljcev Na projekt se je v Logatcu odzvalo kar 114 prostovoljcev, med katerimi je dve tretjini osnovnošolcev, ostali pa so bili srednješolci, študenti in nekaj predstavnikov starejših generacij, ki so jih predstavili kot mlade po srcu. »Brez prostovoljcev še tako dobro zastavljenega projekta ne bi bilo mogoče pripeljati do konca. Prav njim, kot tudi šolam in zavodu Oziris, gre velika zahvala,« poudarja Mihevčeva. Dodaja, da je bil odziv odličen. Izobraževanja se je udeležilo 137 starejših, ki so v okviru treh modulov zasedli 344 od 405 razpisanih mest. »To kaže na velik interes starejših, da si pridobijo računalniška znanja. Najstarejša udeleženka je imela 84 let,« pove Mihevčeva. Simbioza večkrat na leto? Skupino udeležencev projekta v Osnovni šoli 8 talcev v Logatcu smo obiskali tudi sami in med naključno izbranimi »učenci« v do zadnjega kotička napolnjeni učilnici med drugim izvedeli, da so se na tak ali drugačen način že vsi srečali z računalnikom, pridobivanje računalniškega znanja pa ocenju- Udeleženci, ki so do zadnjega kotička napolnili računalniško učilnico v OŠ 8 talcev, so bili stari med 50 in 70 let. (foto: David Kunc) jejo kot zelo potrebno. Zanima jih praktično vse: od urejevanja besedil do intemeta, elektronske pošte in vsega drugega, kar jim lahko olajša življenje. Organizacijo Simbioze zato vsi po vrsti pozdravljajo in si celo želijo, da bi imeli tako priložnost učenja računalništva celo večkrat na leto. »Danes se učijo uporabljati internet, sicer pa že poznajo osnove računalništva: kako prižgemo in ugasnemo računalnik, kaj je namizje in kako je sestavljeno, kako sestavljamo besedilo,« je povedala učiteljica, prostovoljka Nataša, ki je bila vesela velike udeležbe. Ocenila je, da so udeleženci stari med 50 in 70 let. Da bi bile akcije, kot je Simbioz@, dobrodošle tudi v prihodnje, je prepričana tudi direktorica logaške knjižnice. »Starejšim je treba omogočiti pozitivno izkušnjo z računalnikom, vzbuditi in okrepiti njihovo samozavest, jih motivirati za nadaljnje učenje, uporabo računalnika in interneta,« je prepričana Mihevčeva. Dejala je še, da s tem želijo prispevati k višji ravni računalniške pismenosti med starejšimi v Sloveniji, saj po podatkih statističnega urada kar 90 odstotkov prebivalcev, starejših od 65 let, še nikoli ni uporabilo računalnika oziroma interneta. Blanka Markovič Kocen Ekipa zdravstvenega doma odlična druga r 0 0Q fa fC n 1 o n e fC m fC ^ 2 O Konec septembra je bilo na Rogli že peto tekmovanje ekip nujne medicinske pomoči. Udeležilo se ga je devet ekip nujne medicinske pomoči iz cele Slovenije, tudi iz Zdravstvenega doma Logatec, in dve iz Hrvaške. Organizatorji so zdravstveni dom Slovenske Konjice, Slovensko združenje za ur-gentno medicino in Sekcija reševalcev v zdravstvu. Tekmovanje je bilo na različnih predelih Rogle. Ekipa dveh reševalcev in zdravnika je dobila okvirne podatke o kraju in vrsti nesreče, nato pa je imela na voljo 25 minut, da strokovno izvede intervencijo. Njihovo delo so ocenjevali sodniki, izkušeni urgentni zdravniki in reševalci. Letos so organizatorji pripravili šest scenarijev: nesrečo padalcev pri pristajanju, strelski obračun v počitniškem naselju, poškodbo z električnim tokom, prometno nesrečo, v kateri je bilo udeleženih šest vozil, krvavitev pri nosečnici in hudo poškodbo glave pri njenem partnerju ter srčni zastoj pri 10-mesečnem otroku. Po intervencijah je morala ekipa opraviti še pisni izpit. Tekmovanje je zaznamovalo visoko profesionalno, kolegialno in pravo športno vzdušje. Posebnost tekmovanja na Rogli je še usposabljanje za primere masovnih nesreč. Organizatorji so pripravili nočno vajo, kjer so uprizorili prometno nesrečo avtobusa, v kateri je bilo udeleženih več kot 30 ljudi. Intervencije se je udeležilo vseh 11 ekip nujne medicinske pomoči, ekipi gasilcev in ekipa policistov. V dveh urah nam je uspelo oskrbeti vse poškodovane. Ekipa iz Logatca je na tekmovanju zasedla odlično drugo mesto, prvo mesto je osvojila ekipa iz Ljubljane, tretje pa ekipa iz Splita. Veseli našega rezultata in polni prijetnih vtisov že komaj čakamo na tekmovanje prihodnje leto. Petra Hojsak Debevec, ZD Logatec Gasilci so vedno dobro pripravljeni Svoje znanje in usposobljenost so notranjski gasilci pokazali na tekmovanju pod Sekirico Pod Sekirico je bilo 8. in 9. oktobra tekmovanje gasilcev iz notranjskih gasilskih zvez, Cerknice, Logatca, Loške doline in Vrhnike. »Pri vas gasilcih vse »klapa«, kot je treba. Naj se tudi država kaj nauči od vas,« je dejal župan Berto Menard, ki si je ogledal zanimiva tekmovanja. Da lahko priskočijo na pomoč, morajo biti gasilci dobro pripravljeni, tako fizično kot psihično. Zato se izobražujejo, imajo vaje in tekmujejo. Tekmujejo med seboj, v domači občini, domači regiji, tri najboljše ekipe gredo na državno tekmovanje, zmagovalci pa se udeležijo mednarodnih tekmovanj. Prvi dan se je 29 ekip mladih gasilcev pomerilo v vajah z vedrovko, vaji razvrščanja, v štafeti z ovirami na 400 metrov in vajah z ovirami. Na državno tekmovanje, ki bo prihodnje leto, so se izmed logaških ekip uvrstili le mladinci iz Ho-tedršice, ki so zmagali v svoji kategoriji. Drugi dan se je na nogometnem igrišču pod Sekirico zbralo 42 ekip. Ekipe sta- Štafeta je zelo zanimiva disciplina, v kateri gasilci pokažejo svojo pripravljenost. (foto: Brane Pevec) rejših gasilcev so se pomerile v vajah s hidrantom in vaji raznoterosti, ostale eki- pe pa v vajah z motorno brizgalno, vaji razvrščanja in štafeti z ovirami na 400 m. Pri vajah morajo biti pozorni na številne stvari; pri vaji s hidrantom, na primer, na pravilen priklop cevi na hidrant, vlečenje in sestavljanje cevi, na spojke, nastavke, obliko cevi _ Komisija upošteva še opremljenost gasilcev, znanje uporabe orodja, splošno obnašanje pri vajah in hitrost. Na državno tekmovanje se bodo uvrstile tudi logaške ekipe, ki so osvojile eno od prvih treh mest v posameznih kategorijah: med starejšimi člani je bila ekipa Dolenji Logatec druga, tretje mesto pa so si priborile ekipe Gorenji Logatec pri članih B, Dolenji Logatec pri članicah A in Medvedje Brdo pri članih A. Posebno priznanje je kot najboljše gasilsko društvo v celoti dobilo PGD Podlipa-Smrečje. Po koncu tekmovanj in postroju tekmovalcev in sodnikov je poveljnik GZ Logatec Anton Artač predal raport članici upravnega odbora GZ Slovenije Marinki Cempre Turk. Brane Pevec Logatec - eno od središč mednarodne akcije N'a območju Ejubljane, Eogatca, Postojne in Kranja je med 19. in 22. oktobrom potekala velika vaja v okviru mednarodnega projekta IPA SI - Quake 2011. Pripravili so sedem delovišč, na katerih so reševalci vadili iskanje, reševanje in oskrbovanje ponesrečenih v domnevnem potresu, ki naj bi se zgodil v osrednji Sloveniji zgodil močan potres. Sredi vaje jo je zagodel celo sneg, ki je delo reševalcev sicer otežil, ne pa tudi preprečil. Vaja je bila pripravljena za 200 udeležencev iz držav jugovzhodne Evrope, ker pa so sodelovali tudi predstavniki širšega sistema zaščite in reševanja v Sloveniji, je bilo vseh kar 450. »Na vaji so sodelovale reševalne enote iz sedmih držav; Hrvaške, Srbije, Črne gore, Makedonije, Albanije in Turčije,« je pred zaključkom v Centru vojnih veteranov Slovenije pove- Na Notranjskemjo je reševalcem zagodel sneg. (foto: Blanka Jakopin) dal Domen Torkar, vodja projekta in namestnik direktorja vaj. Najštevilčnejša med ekipami, ki so se udeležile prve tovrstne vaje v Sloveniji, je bila črnogorska, ki je imela kar 40 članov. Slovenski reševalci so, pravi Torkar, lahko uporabili izkušnje z nekaterih mednarodnih intervencij, ki so se jih že udeležili. Po zaključku akcije v operativnem centru je bilo sicer prezgodaj za celovito oceno, sodeč po prvih vtisih pa je vaja, tako Torkar, sijajno uspela. Med drugim se je izkazalo, da so slovenske enote za zaščito in reševanje po usposobljenosti in opremi na višji ravni od ekip iz držav južno od nas, v primerjavi z mednarodno skupnostjo pa imajo še veliko prostora za napredek. Blanka Markovič Kocen Prihajajo mrzli in deževni dnevi, kmalu tudi sneg. Poskrbite, da bo imel vaš kuža zavetje in streho nad glavo, kamor se bo lahko skril. Ne pozabite na svežo vodo. Skrbimo za lepše in čistejše okolje in pobirajmo iztrebke za svojimi ljubljenčki. o (N !-h m B ^ C o C D M O hJ r 0 0Q fa fC 3 1 O n o e m fC ^ O Usposabljanje mladih gasilcev je zelo pomembno Pogovor z Marinko Cempre Turk, predsednico Gasilske zveze Logatec V gasilstvu še vedno ostajajo vrednote, ki se marsikje utapljajo v hitrem tempu sodobnega življenja: tovarištvo, solidarnost, sodelovanje in spoštovanje. S svojim vzgledom jih na mlade prenaša tudi sogovornica Marinka Cempre Turk. Dobila sva se v pisarni Gasilske zveze Logatec v gasilskem domu PGD Dolenji Logatec. Takoj se mi je opravičila za nered, ki naj bi vladal v sobici. Bil je le urejeni nered, saj je med pogovorom o tem, kaj so mladi ustvarjali na taboru v Savudriji, hitro našla njihove plakate, risbice in sestavljanke, na katerih so prikazali, česa so se naučili o gasilstvu, kje vse lahko pride do požara in kako lahko pomagajo sami. Precej koncev tedna preživite z mladimi. Res je, vedno sem rada z njimi in spremljam, kaj delajo v gasilskih društvih. Poleti smo za šolarje organizirali letovanje v Savudriji, kjer smo nekaj časa namenili gasilstvu. Srečujemo se tudi na tekmovanjih; nazadnje na regijskem kvizu mladih Notranjske regije prejšnji mesec v Cerknici, ki so se ga udeležili tudi mladi gasilci z mentorji petih prostovoljnih društev naše gasilske zveze. Na državni kviz so se iz naše občine uvrstili mladi iz Dolnjega Logatca, Hotedršice in Medvedjega Brda. Kaj morajo mladi znati, da so čim bolj uspešni na kvizu? Najprej odgovarjajo na pisna vprašanja, sledi praktični del. V nalogi drži ali ne drži morajo potrditi ali zanikati deset trditev; v nalogah o zgodovini gasilstva, požarni preventivi in gasilskih znanjih pa obkrožiti ali napisati pravilen odgovor. V najkrajšem možnem času morajo narediti tri vozle, druga praktična naloga pa je še spoznavanje gasilskega orodja. Tekmujejo mladi, stari od sedem do 17 let. Razvrščeni so v tri skupine: od 7 do 11 let so mlajši pionirji, od 12 do 16 let starejši pionirji, 16- in 17-letniki pa so v skupini mladincev. Ali mladi po končani devetletki ostajajo v gasilskih vrstah? Naši srednješolci so v glavnem vozači, torej ostajajo v domačem kraju, večje težave imajo v bolj oddaljenih krajih. Sicer pa imamo vaje in tekmovanja večino ob koncih tedna, tako da lahko najdejo čas za druženje v gasilskem domu. Kdaj lahko sodelujejo v akciji, kdaj so usposobljeni za gašenje? Dva pogoja sta: starost najmanj osemnajst let in najmanj 160 ur teorije in praktičnih vaj, kar pomeni opravljena osnovni in nadaljevalni tečaj za gasilca. V času izobraževanja društvo mladega gasilca opremi z delovno obleko. Po izpitih in pri- Na kvizu morajo mladi gasilci dokazati, da znajo vrv hitro in natančno zvezati v pravi vozel. (foto: Brane Pevec) dobitvi čina gasilec lahko sodeluje na intervencijah. Zaščitna obleka ga čaka v orodišču gasilskega doma. Se mladi spoznajo z gasilci že v nižjih razredih osnovne šole? Tako kot policisti tudi gasilci obiskujemo osnovne šole in imamo dneve odprtih vrat, na katerih se predstavljamo. Mlajšim so namenjene pobarvanke, zgibanke, zgodbice o Ježku Snež-ku, ki pomaga otrokom, kako naj ravna, ko se začnejo tresti tla, grozijo poplave, kadar zagori. Predvsem pa jim govorimo, naj na pomoč starejše pokličejo in pa našo številko. Mimogrede: ali imate številko 112 na vaših telefonih na eni od hitrih številk? Ministrstvo za obrambo je izdalo gradivo za izbirni predmet v osnovnošolskem izobraževanju Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki pa ga v logaških šolah še ne izvajajo. Oče gasilec, sin gasilec. To še vedno drži? Vedno pogosteje tudi: mama gasilka, hči ali sin gasilka oziroma gasilec. V občini imamo kar 242 gasilk. Imamo sedem teritorialnih in eno industrijsko društvo. Vseh članov je 1.032, moških 790, mladih do 18 leta je 242. Pomembno je tudi število operativnih članov, ki imajo gasilsko izobrazbo in so stari od 18 do 63 let, teh je 416. Naša občina nima poklicnih gasilcev, a so prostovoljni gasilci kljub temu vedno hitro tam, kjer jih potrebujejo. Odzivni čas v Dolenjem Logatcu, ki je osrednje društvo v občini, je največ pet minut. Pomembna je tudi zavest občanov, da hitro pomagajo, da nas takoj in natančno obvestijo, ne le, kadar je kaj narobe pri njih doma, ampak tudi pri sosedih. Vsaka minuta pri požaru je lahko še kako usodna. Brane Pevec Zamolčane zdravilne moči začimb Društvo za zdravilne rastline Ognjič je 4. oktobra v jedilnici OŠ 8 talcev gostilo Sanjo Lončar, ki je predstavila knjigo Ščepec rešitve s podnaslovom Zamolčane zdravilne moči začimb, v kateri je podrobneje opisanih 30 začimb. »Namesto pri tistih, ki so prepisovali prepisano, sem se pogovarjala neposredno z rastlinami. Potem sem jih opazovala, mečkala v rokah, vonjala, okušala, mešala v ustih.« Nato je s soavtorica-mi Sabino Topolovec, Marijo Kočevar Fetah in Nadjo Bacal napisala knjigo. »Zgodovina človeštva je zgodovina začimb. Ko jih proučujemo, vidimo, da je bilo marsikatero dogajanje v zgodovini odvisno od začimb, predvsem od njihove (ne)uporabe,« je dejala Lončarjeva. Razložila je, kako pomagajo pri povišanem holesterolu, želodčnih težavah, težavah z jetri in žolčnikom, bolečinah, celo pri raku. Pomagajo tudi pri menstrualnih težavah in zvišujejo spolno moč. Koristne pa niso le v prehrani, pač pa jih lahko uporabljamo pri čiščenju, odganjanju mrčesa _ Društvo Ognjič priporoča ogled spletne strani Skupaj za zdravje človeka in narave, kjer je veliko zanimivih prispevkov in nasvetov. Brane Pevec Meč in vihar Predstavili knjigo o znameniti bitki v zaledju Logatca leta 394, po kateri krščanstvo postane državna vera v rimskem cesarstvu Knjižnica Logatec nam je, kot že večkrat, 27. oktobra podarila odličen večer. Predavatelj, Logatčan Lovro No-vinšek je predstavil svojo knjigo Meč in vihar, ki jo je izdal v samozaložbi. Delo opisuje bitko pri reki Frigidus (Mrzli reki, domnevno reki Hubelj pri Ajdovščini), svetovnozgodovinski pomemben dogodek, ki se je v Vipavski dolini zgodil leta 394. Knjiga je bogato opremljena z ilustracijami, zemljevidi in fotografijami ter tudi na poljuden način približa pripoved o vojnem pohodu rimskega krščanskega cesarja Teodozija (Velikega) in največji armadi, ki je skozi dolgo obdobje antike kdaj koli prehodila ozemlje današnje Slovenije. Poraz zahodnorimskega cesarja Evgenija je pomenil zmago krščanstva v celotnem rimskem cesarstvu oz. njeno ustoličenje kot državne vere in s tem dokončni zaton verovanja v rimske bogove. Poleg dogajanja je avtor nazorno prikazal razmere v tistem času, kot vojaški strokovnjak pa je natanko opisal rimsko vojsko in njeno delovanje. Knjiga se dotakne tudi naših krajev, saj je na ozemlju današnjega Logatca takrat delovala cestna postaja Mansio Longatico, na Lanišču in Hrušici (Ad Pirum) pa sta bili rimski utrdbi, ki sta s posadko nadzorovali Logaško kotlino potencialne vdore z vzhoda. Ob projekciji posameznih poglavij iz knjige je avtor enkratno opisal zgodovinski dogodek. Po predavanju je odgovarjal na vprašanja občinstva; pravzaprav se je razpletel živahen razgovor. Izvedeli smo, da so k pisanju knjige pomembno prispevali avtorjevi obiski zgodovinskih krajev, od Turčije, Balkana, Srednje Evrope in Italije oz. prestolnic poznorimskega cesarstva: Rima, Konstantino-pola (Bizanc, današnji Istanbul), Trierja, Milana, Sremske Mitrovi- ce in Ravene. Obiskal je tudi pristaniška mesta rimske mornarice. Po potovanju po nekdanjih antičnih pokrajinah je spoznaval pomembne rimske ceste, ki so tam potekale. Žal pa je kljub enkratnemu predavanju ostaja rahlo nelagodje, saj ga je spremljalo le slabih dvajset ljudi. Podobno je bilo pred meseci na predavanju ambasadorja Marjana Cencena o Kitajski, kjer ni bilo niti enega politika ali podjetnika iz naše občine. Priča- Polkovnik Lovro Novinšek, vojaški poveljnik, generalštabni častnik in vojaški diplomat; od l. 2002 do upokojitve 2005. prvi slovenski obrambni ataše v Ruski federaciji, je v Slovenski vojski poveljeval raketnemu divizionu zračne obrambe, vodil odsek za usposabljanje rezervnih enot v republiškem štabu teritorialne obrambe in pozneje v Generalštabu SV stike z javnostjo. Ob vključevanju Slovenije v mednarodne obrambne povezave je sodeloval v aktivnostih Partnerstva za mir in Zveze NATO. koval bi, da bi tako predavanje spremljali ljudje, ki se ukvarjajo s turizmom in lokalno zgodovino, pa tudi ljudje v lokalni politiki, ki bi jih moral Novinšek glede na svoj ugled in izkušnje še prav posebej zanimati. Bile so seveda izjeme. Pa je bilo toliko vehe-mentnih besed marca na okrogli mizi Razvoj turizma v Logatcu v okviru Gregorjevega sejma. Lanišče, Hrušica in zaporni zid Claustra Alpium Iuliarium predstavljajo turistične možnosti, ki jih v tujini znajo izkoristiti, pri nas pa ni institucionalnega zanimanja. Na koncu bi pohvalil logaške upokojence, ki se redno udeležujejo naših dogodkov. Gvido Komar, Knjižnica Logatec Krompirjev piknik in ekskurzija na Tolminsko udi letos se je zadnjo avgustovsko ne-X deljo zbralo kar veliko članic Društva kmečkih in podeželskih žena Logatec in njihovih družinskih članov na že tradicionalnem Krompirjevem pikniku, ki je bil v Grčarevcu. Namen piknika je, da se vsaj en dan v letu dobimo skupaj in se povese-limo, poklepetamo in mogoče zaplešemo. Tudi letos smo imeli tekmovanje, kdo ima najtežji krompir. Prvo mesto je osvojila Anka Gantar, drugo Marica Tršar, tretje Fani Čuk. Prejele so simbolične nagrade. Za popestritev so članice društva pripravile zabavno igro: ugibati je bilo treba, koliko zrn soje je v litrskem kozarcu. Točno število je ugotovil Vinko Sinkovič, ki je za nagrado dobil poln pehar zelenjave. Ekipa članic je poskrbela, da ni bil nihče ne lačen ne žejen, harmonikar Florijan pa za dobro voljo. Kar prehitro je minilo lepo nedeljsko popoldne^ Mrzlega in zasneženega 8. oktobra pa se je poln avtobus dobro razpoloženih udeležencev ekskurzije odpeljal na Tolminsko. Kljub snegu dobre volje ni manjkalo. Mimo Idrije in Tolmina smo šli do Kobarida in Mlekarne Planika. Tam smo si ogledali zgodovinsko-etnološko zbirko Od Planine do Planike. Degustirali smo V Kobaridu smo si ogledali muzej mlekarstva. (foto: arhiv društva) njihove izdelke in jih lahko tudi kupili. Na poti proti domu smo si v Tolminu ogledali kmečki sejem. Zanimiva je bila licitacija živine. Ogledali smo si stojnice domače obrti (med, sir in skuta iz planin, ročna dela, zelišča) in si kaj kupili. Naslednji cilj je bila planina oz. vas Čadrg nad Tolminom. Ker se na planino zaradi strme in ozke poti z avtobusom ne da, so nas prepeljali trije mi-nibusi. Sprejeli so nas z aperitivom in ore- hi, ki jim jih ne manjka. Imajo tudi veliko sadja. V vasi imajo skupno sirarno in vse delo lepo razporejeno. Živijo v veliki slogi. V stari šoli deluje komuna Don Pierinova. Gospod, ki nas je vodil, nam je povedal, da z njimi lepo sodelujejo. Na ekološki turistični kmetiji pri Lovrču so nam pripravili zelo okusno kosilo. Tatjana Rudolf, predsednica DKPŽ Logatec O 2 m B ^ n o O n D a M o hJ Sedem let veterinarskega centra v Logatcu Veterinarski center je za vse zdravja in skrbi potrebnim domačim ljubljenčkom Mateja Plevnik odprla 1. oktobra 2004. Še vedno je to edina specializirana klinika za male živali med Postojno in Ljubljano. V sedmih letih pa se je marsikaj spremenilo. Center je svojo dejavnost razširil na preventivo in kurativo velikih živalih. V času delovanja klinike se je razvilo tudi sodelovanje s Tačkami pomagačkami, kinološkim društvom Logatec, lovskimi družinami in drugimi. V začetku je dr. Plevnikova s tehnikom sama opravljala delo veterinarja. Že drugo leto je kliniko opremila z vsemi potrebnimi aparati, kot so ultrazvok, rentgen, Doppler ... Danes na centru opravljajo različne veterinarske storitve: od splošnih in specialističnih pregledov, cepljenj, laboratorijskih preiskav in operacij do drugih posegov in zdravljenj. Dr. Plevnikova se še spominja svojega prvega pacienta, prvega poroda malih zlatih prinašalcev in Brine. To je bila zgubljena psička, ki je na kliniki našla svoj novi dom. Za njene dolge sprehode je redno skrbela Stana, ki s svojimi mački še vedno pogosto obiskuje center. Stalne stranke, ki s svojimi štirinožni-mi prijatelji obiščejo veterinarja, danes bistveno bolj poznajo pravila ravnanja z živalmi, od rokov za cepljenje do potrebnih preventivnih pregledov, zato se je spremenilo tudi delo. Lastnikom hišnih ljubljenčkov na centru vedno prisluhnejo in se temeljito pogovorijo o težavah njihovih živali ter jim svetujejo, kako ravnati v prihodnje. Veterinarski center najdete blizu Tuša na Tovarniški cesti v Dolenjem Logatcu, lahko ga poiščete na internetni strani in medmrežju Facebook. Med tednom je odprt od 8. do 12. ure in od 15. do 19.00 ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Zaželeno je, da se za obisk predhodno dogovorite po telefonu. Organizirali so tudi dežurno službo za nujne primere, ki je dostopna 24 ur na dan. Irena Bahovec, DVM Ob dnevu spomina na mrtve r 0 0Q fa fC n 1 o 3 e fC m fC ^ 2 O Na občinski slovesnosti v Lazah so se poklonili vsem umrlim. (foto: Brane Pevec) Osrednja občinska komemoracija ob dnevu spomina na mrtve je bila letos 28. pred spomenikom v Lazah. Pred krajani in predstavniki občine je oktet Pa kol'k'r tol'k' obudil spomine s pesmijo Prečuden svet je v grapi črni. Na umrle prednike in svoje najdražje je spomnila predsednica Krajevne skupnosti Laze-Jakovica Minka Matičič in poudarila, naj ostanejo v našem spominu tudi tisti, ki so dali življenja za nas. Župan Berto Menard je spregovoril o dnevu reformacije, ob dnevu spomina na mrtve pa nas je spomnil tudi na pokojnega pesnika Toneta Pavčka. Pavčkovo pesem je recitirala mlada Eva Neža Kermavner, svojo pesem Ječijo brazgotine pa Vanda Lavrič. K prazničnemu vzdušju je prispeval tudi pihalni trio: Justina in Gabrijel Petrovčič ter Rok Tisaj. Brane Pevec Popravek V prejšnji številki Logaških novic smo v prispevku o logaški likovni koloniji Ex tempore Društva likovnikov Logatec napačno zapisali višino nagrad, ki so jih podelili trem udeležencem. Pravilni zneski nagrad so 500, 300 in 100 evrov. Uredništvo Invalidi na izletu Preživeli so prijeten dan. (foto: arhiv DI Logatec) V Društvu invalidov Logatec smo se odločili, da si bomo ogledali Pokljuško sotesko. Na izlet je odšlo 17 pohodnikov, kar je bilo dovolj za manjši avtobus, ki nas je popeljal v dolino Radovne. Zelo nestrpni smo bili, ker smo želeli čim prej videti to manj znano izletniško točko. Ob vstopu v sotesko so nas presenetile visoke in strme skalnate stene, naravni most, prehod skozi ozko okno ter rastline in rože, ki se jih ne da videti povsod. Po smučišču Zatrnik smo se vrnili do avtobusa, ki nas je zapeljal v dolino Krme, kjer smo se v Kovinarski koči okrepčali v prijetni družbi, potem pa se počasi odpravili proti domu. Rudolf Keršnik, DI Logatec Obrtno podjetniška zbornica Logatec ter Občina Logatec ob iztekajočem se letu vabita vse logaške otroke na prednovoletno srečanje, ki bo v torek, 20. decembra 2011, v Narodnem domu, v Logatcu, s pričetkom ob 18. uri. Otroke bo razveselil čarodej Toni s svojimi najlepšimi čarovnijami, njegov nastop pa bodo dopolnili tudi vsi trije dobri možje Miklavž, Božiček in Dedek Mraz. Lepo vabljeni na doživeto praznovanje praznikov. Vendar peti on ne jenja Ob 40-letnici Logaškega okteta V začetku leta 1971 se je udejanjila zamisel Petra Groma in Janeza Gostiše, da bi tudi v Logatcu imeli svoj oktet. »Peti več in še bolje, kot je tedaj zmogel dolnjelogaški moški zbor, pa kaj posneti,« je bil cilj mlajših pevcev omenjenega zbora. Za pokušino je 1970. na prireditvi Križem po Logatcu že zapela osmerica: trije bratje, France, Jože in Lojze Maček, Peter Grom, Ivan Černe, Dragan Adam, Herman Pavlin in Janez Gostiša. Uradno je Logaški oktet prvič nastopil leto dni pozneje. V Gromovi mizarski delavnici se je od zgodnje pomladi 1971 Logaški oktet (Janez Gostiša, Cveto Maček, Peter Grom, Marcel Štefančič, Lojze Maček, Tomo Uršič, Franc Mihevc in Jože Maček) pripravljal na svoj prvi uradni nastop na seji logaške občinske skupščine 12. septembra istega leta. Z zanesljivim nastopom so prijetno presenetili udeležence prireditve. S tem se je začela štiri desetletja dolga pot najbolj prepoznavne male logaške pevske skupine. Ves čas je pevce naprej gnala želja po zahtevnejšem petju in ustaljeno zanesljivi kakovosti. Po prvih menjavah pevcev se je zasedba ustalila in pod umetniškim vodstvom Tomaža Tozona v dobrem desetletju dosegla večino tega, kar si je sprva zastavila za cilj. Repertoar je postajal vse zahtevnejši. Narodnim pesmim, ki naj bi bile jedro pevskega programa, so se pridružile skladbe iz obdobja renesanse, tem one iz obdobja romantike. Začela so se snemanja za radijski arhiv; sledila je mala plošča, tedaj še vinilna, prva audiokaseta, sodelovanje v televizijski oddaji. Začela so se srečanja oktetov lesne industrije - na njih je Logaški oktet pel kot oktet KLl Logatec -, iz katerih se je porodil zbor Lesarji Slovenije. Zborov repertoar je bil v veliki meri uporaben tudi za oktetove nastope. To obdobje bi lahko poimenovali zlato obdobje Logaškega okteta. Številnih uspehov brez Tomaža Tozona, ki je vodil tudi Lesarje, ne bi bilo. K prodornosti Logaškega okteta v tem obdobju so svoje dodali Marcel Štefančič kot vodja in duša okteta, kronist; Primož Sark kot pevec in navezovalec stikov, organizator mnogih odmevnih gostovanj, človek, ki je na koncertni oder Logaškega okteta pripeljal prenekatero prestižno ime slovenskega gledališča (Jože Zupan, Bert Sotlar, Miha Baloh, Majda Potokar, Milena Zupančič in izjemno povezovalko koncertnih programov Melanijo Šter; Dragan Adam pa je priredil nekaj logaških narodnih pesmi, ki so postale oktetov »zaščitni znak«. Prostor ne dopušča omembe vseh odmevnejših nastopov in gostovanj. Naj jih nekaj le omenim: samostojni koncert v Guvernerjevi palači na Reki (1976); koncertna turneja po vseh Slovenskih domovih v Buenos Airesu (razen v Bernalu), v Mendosi in Baril-lochah (1995), ki so jo oktetu pripravili tam živeči Logatčani, med katerimi naj omenimo vsaj Barbaro Modic in Jerneja Tomazina; gostovanje v belgijskem Maasmechelnu (2000); gostovanje v Moskvi (2001), ki ga je na pobudo Primoža Sarka formalno organiziral Ruski fond kulture. Za kakovostno rast so bila Logaškemu oktetu Logaški oktet vas ob svoji 40-letnici vabi na koncert, ki bo 3. decembra ob 19. uri v Narodnem domu v Logatcu. Z njimi bodo tudi gostje, nekdanji umetniški vodje, pevci in skladatelji okteta. pomembna letna srečanja lesarskih oktetov: dvakrat jih je pod pokroviteljstvom KLI-ja tudi gostil. Navedimo še logaške občinske pevske revije; tekmovanje Naša pesem v Mariboru in C. A. Sehgiz-zi v Gorici; radijsko tekmovanje z najimenitnejšim dosežkom, 1. Logaški oktet leta 1975; z leve spredaj Cveto Maček, Lojze Maček, Tomo Uršič, Herman Pavlin, zadaj Janez Gostiša, Peter Grom, Franci Mihevc, Marcel Štefančič. (foto: arhiv J. Gostiše) mestom (z Lesarji); 1. revijo izbranih oktetov Slovenije v Novem mestu. Tu so še samostojni posnetki na nosilcih zvoka: Prišla bo pomlad. Rožica, Logaški oktet 25 let. Kam? Logaška občina je kulturni praznik precej let praznovala z letnim koncertom Logaškega okteta in na njem podeljevala februarska priznanja. V jubilejnem letu v Logaškem oktetu pojejo Janez Podjed, Andrej, Peter in Lovro Grom, Janez Maček, Marko in Tone Škrlj ter Blaž Sajovic. Vodja je Lovro Grom. Po ustalitvi kadrovske zased- Pevci na svojem tisočem nastopu; z leve Janez Podjed, (za njim Andrej Grom), Peter Grom, Blaž Sajovic, Lovro Grom, Janez Maček, Marko Škrlj, Žiga Čuk. (foto: Kati Grom) be pevcev po odhodu vodje Janeza Gostiše in Cveta Mačka 2002, oktet vsako leto koncertira ob obletnici Prešernovega rojstva. Udeležil se je srečanj izbranih oktetov Slovenije v Novi Štifti in Brežicah, prepeval ob 110. obletnici Aljaževega stolpa na Triglavu, gostoval v švicarskem Dottikonu (2006) in francoski Nici (2009). Tisoči nastop je imel v dvorani ljubljanskega hotela Union (2007). Posebej naj omenimo letošnji samostojni koncert v Zelšah, na katerem se je oktet predstavil v najsvetlejši luči. Od ustanovnih članov v njem še poje njegov dolgoletni predsednik Peter Grom, ki ima po mnenju ostalih pevcev »neverjetno dobro štimo« za svoja leta in jih še vedno »drži pokonci«. Bogata je prehojena pot Logaškega okteta. Naj vodi naprej, zlatemu jubileju naproti. Janez Gostiša O (N !-h m B ^ C o O C D M O hJ 100 let Pevskega društva Logatec Prepevanje ima na Logaškem bogato tradicijo, saj so že leta 1911, kot se spominja Janez Hodnik, ustanovili moški zbor, katerega tradicijo nadaljuje Pevsko društvo Logatec (PD Logatec). Mešani zbor PD Logatec bo imel ob 100-letnici delovanja društva 26. novembra ob 19. uri slavnostni koncert v Narodnem domu Logatec. Na koncertu bodo nastopili moški zbor, ki se je zbral prav za ta dogodek, Logaški kvartet in mešani zbor PD Logatec. Vabimo vse pevke in pevce, ki so prepevali v mešanem in moškem zboru in vse ljubitelje petja, da prireditev obiščete. Moški zbor so od leta 1911 vodili zborovodje Tomo Tollazzi, Anton Vilar, Danilo Cerar, Tomo Tollazzi, Alojz Velkavrh, Janez Gostiša, Marcel Štefančič in Primož Sark. Deloval je vse do leta 1992, ko je zaradi različnih vzrokov prenehal aktivno delovati. Prav nekateri pevci iz moškega zbora so sprva sestavljali jedro Logaškega okteta. Mešani pevski zbor pa je nastal pozneje. Ko je v sezoni 1984/85 upadlo število pevk dekliškega zbora pod vodstvom Zdravka Novaka in so se zboru želeli priključiti tudi fantje, smo rešitev našli v ustanovitvi mešanega zbora. 11. oktobra 1984 smo ustanovili Mešani pevski zbor Društva mladih glasbenikov Logatec. Do maja 1990 ga je vodil Zdravko Novak, od junija 1990 dalje pa ga uspešno vodi Lovro Grom. Od leta 1994 poglobljeno sodelujemo z mešanim zborom Ivan Cankar iz Vrhnike. Mešani Druži nas veselje do petja in prijateljevanja. (foto: Miro Malneršič) pevski zbor in Logaški kvartet sta pod okrilje Pevskega društva Logatec stopila leta 1997. Mešani zbor ima danes 45 pevcev vseh starosti in izobrazb iz Logatca in Vrhnike. Druži nas veselje do petja in druženja. V programu pojemo skladbe različnih slogovnih zvrsti, od domačih ljudskih in umetnih do zelo zahtevnih skladb domačih in tujih skladateljev. Radi sodelujemo na občinskih revijah, kulturnih dogodkih, letnih koncertih, srečanjih pevcev in ob različnih priložnostih ter zelo radi gostujemo po Sloveniji, tujini in zamejstvu. Bili smo v Švici, na Slovaškem, pri Slovencih na Reki, v Sarajevu, Beogradu, Skopju, Mačkoljah in Repentabru v sosednji Italiji ter Žitari vasi na avstrijskem Koroškem. Mešani zbor PD Logatec je leta 2009 praznoval 25-letnico delovanja. V teh letih smo se naučili več kot 200 skladb, v zboru pa je prepevalo več kot 130 pevcev. V času kresovanja pripravimo prireditev Večer pri vodnjaku na Čevici, letos že 27. Poznajo jo vsi Logatčanom in tudi drugi Notranjci. Zbor je vodilo sedem predsednikov: Sašo Sokovič, Marko Škrlj, Lado Korenč, Janko Filipič, Franc Jureš in zdaj Tone Jerina. Ob tej priliki se zahvaljujemo Občini Logatec, županu Bertu Menardu, logaški izpostavi JSKD, sponzorjem in dona-torjem ter vsem, ki pomagate pri delovanju društva. Tone Jerina, PD Logatec Zeleni oblaki izdali nov zbornik r o 0Q fa fC 3 O n o e m fC ^ 2 O Član literarnega društva Zeleni oblaki so 5. novembra v kulturnem domu KS Tabor predstavili že svoj šesti zbornik. V njem 19 članov predstavlja besedila iz štirih literarnih branj v lanskem letu v vezani in nevezani besedi. Večer je popestril kitarist Mario Kurtjak. Na literarnem večeru, ki so ga naslovili Ubesedovanja z obronkov časa, je svoja dela bralo 15 članov. Anja Sedej in Tim Uršič, ki je napisal vezno besedilo, sta blestela v dvojni vlogi povezovalcev in igralcev. Njuna vloga je bila odkriti tatu ogrlice, na katero so bile nanizane pripovedi sodelujočih. »Pisali smo, spet smo pisali. Brali smo, spet smo brali. Družili smo se, spet smo se družili. In spremljala nas je glasba, spet nas je spremljala glasba ... Odkrili smo nove besede, našli nove ljubezni, stopili v neodkrite svetove ustvarjalnosti ^ Že šestič zapored smo izrekli zahvalo dozoreva-jočim sadežem naših pisanih besed. In odeli smo jo v zeleno barvo, našo knjigo. Lahko si jo privoščimo, saj smo vendar Zeleni oblaki,« o izdaji šestega zbornika meni urednica Vanda Lavrič. Svoje sledi so v knjigi pustili Tilka Jerič, Jože Omerzu, Marcel Štefančič, Ana Balantič, Barbara Bezek Rot, Bojana Levinger, Borut Petko-všek, Branka Novak, Francka Čuk, Gregor Jakopič, Helena Frece, Manja Plešnar, Mateja Hajdinjak, Nada Kržan, Tim Uršič, Vanda Lavrič, Vladimir Kržišnik, Jan Martinšek in Eva Neža Kermavnar. Z risbami jo je opremil Vid Sark. Izdajo knjige je sofinancirala ob- Ob predstavitvi zbornika so literarnega društva Zeleni oblaki so avtorji prebirali svoja dela. (foto: Brane Pevec) čina Logatec. Za organizacijo večera, za podporo in naklonjenost literarni umetnosti gre zahvala Krajevni skupnosti Tabor, Osnovni šoli Tabor in Občini Logatec pa tudi posameznikom, ki poskrbijo, da so večeri Zelenih oblakov unikatni literarni dogodki. Brane Pevec Logaški godbeniki v polnem pogonu Aktivnosti logaških pihalcev so sredi novembra v polnem razmahu Godbeniki so zelo uspešno izpeljali že kar nekaj nastopov. Sezono smo odprli s tradicionalnim srečanjem godbenikov, družinskih članov, prijateljev in podpornih članov v Centru vojnih veteranov Slovenije. Na njem se v sproščenem vzdušju ob športnih igrah, glasbi in mojstrovinah godbenih kuharskih mojstrov glasbeniki prvič po počitnicah srečajo in zasnujejo načrt dela za prihajajočo sezono. Razglasijo najbolj pridne člane, ki vestno obiskujejo vaje, v svoje vrste pa sprejemajo nove mlade godbenike in godbenice. Ob letošnjem praznovanju občinskega praznika je občinsko priznanje prejel tudi Pihalni orkester Logatec, ki je praznik občine obogatil s koncertnim nastopom v Narodnem domu in na prireditvah v Centru veteranov vojne za Slovenijo. Že nekaj let manjša skupina godbenikov, imenovana Golaž godba, vsako jesen odpotuje v goste v nemški Niedergrundau. Gostitelje vedno znova postavijo na realna tla, kateri narod v Evropi najbolj s srcem igra »govejo« glasbo. Prav tako pa so bili godbeniki spet nepremagljivi v številnih igrah in spretnostih na Oktoberfestu. Celoten orkester je 30. oktobra nastopil v Tržiški Bistrici, kjer so na pobudo duhovnika Jožeta Gregoriča, ki je po rodu z Logaškega, organizirali dobrodelni koncert za gradnjo prizidka k njihovi cerkvi. Loga-tčani so se predstavili z nekaj deli filmske Koncerti Pihalnega orkestra Logatec 27. 11. Koncert Pihalnega orkestra Logatec v Unionski dvorani v Ljubljani 1. 12. Koncert za našega sponzorja, podjetje Valkarton, v Zapolju 17. 12. Tradicionalni Novoletni koncert, v večnamenski dvorani v Logatcu 23. 12. Ponovitev Novoletnega koncerta v Rovtah Pihalni orkester Logatec je pridobil status društva v javnem interesu, tako da mu lahko namenite del dohodnine. (foto: Valter Leban) glasbe in novimi skladbami sezone. Gorenjcem se je predstavila še ena logaška godbena skupina, trobilna. Poimenovali so se Longaticum brass, sestavljajo pa jo izkušeni trobilci orkestra. Zaigrali so nekaj zabavnih skladb, prirejenih za tovrstne zasedbe. Koncert so sklenili domači Tržiški godbeniki, ki se jim je na koncu pridružil še cel logaški orkester. Polna Dvorana tržiških olimpijcev je s stoječimi aplavzi nagradila vse godbenike. Lahko nam namenite del dohodnine Pihalni orkester Logatec je pridobil status društva v javnem interesu in s tem med drugim tudi možnost pridobitve dela dohodnine od članov, sorodnikov, podpornih članov in ostalih simpatizerjev. Na ta način lahko dobimo nekaj prepotrebnih sredstev za svoje delovanje. Recesija se je močno dotaknila tudi finančnih prilivov orkestra, vsi projekti so izpeljani na meji zmožnosti vodstva in članov. Zato se obračamo na vse zaposlene prijatelje, simpatizerje, sorodnike, da nam s svojim prispevkom omogočite, da nadaljujemo naše delo. Spodaj so kratka navodila in spletni naslovi, kjer lahko izveste več o tej možnosti podpore. Podatki, ki jih potrebujete za vpis so: Kultur- no društvo Pihalni orkester Logatec, d. š.: 72427191. Člani orkestra vam bomo za vaš prispevek zelo hvaležni in se vam bomo še naprej oddolževali s svojimi nastopi. Upravičenci, ki jim je mogoče nameniti del dohodnine, so določeni v Uredbi o na-menitvi dela dohodnine za donacije (Uradni list RS, št. 30/07, 36/07, 37/10), seznam (z imenom oziroma nazivom upravičencev in davčno številko) pa je objavljen na spletni strani Davčne uprave Republike Slovenije: http://www.uradni-list. si/files/RS_-2011 -057-02653-OB~P001-0000.PDE Davčni zavezanec lahko posameznemu upravičencu nameni 0,1 %, 0,2 %, 0,3 %, 0,4 % ali 0,5 % dohodnine, seštevek vseh pa ne more presegati 0,5 % dohodnine. Davčni zavezanec zahtevo za namenitev lahko poda kadar koli prek sistema eDavki na spletni stani http://edavki.durs.si, pisno ali ustno na zapisnik pri davčnem organu. Davčni organ upošteva veljavne zahteve, s katerimi razpolaga 31. decembra leta, za katero se dohodnina odmerja. Zahteva velja do trenutka, ko davčni organ prejeme novo zahtevo ali preklic zahteve. Robert Albreht, PO Logatec O (N !-h m S ^ n ^ o O n D M O hJ Upogibanja Andreja Kosa Od 14. do 22. oktobra je v Stekleni galeriji v Logatcu razstavljal kipar Andrej Kos z Vrhnike. Najprej so njegove umetnine nastajale iz lesa, kamna in gline, nato je spoznal siporeks in ugotovil, da se ga da hitro obdelovati, z gibanjem, upogibanjem preoblikovati, z barvanjem pa tako dodelati, da je videti kot odlitek iz železa oziroma brona. Torej je siporeks neke vrste krinka. Središče, osnova njegovih del je krogla, okrog katerega se ovijajo, upogibajo oziroma dotikajo posamezni elementi uravnotežene celote. Za te elemente je značilno še to, da nastopajo tudi v paru, kar ponazarja, da je v slogi moč, da dva zmoreta več. »Ne govorim še dovolj dobro njegovega jezika, ampak zdaj se že sporazumeva in ta pogovor je lahko prav čaroben,« je zapisal avtor. »Avtorju želim veliko mavričnih pogovorov, čebljanj s siporeksom,« pa je svoj nagovor ob odprtju razstave zaključila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Andrej Kos ima še eno skrito ljubezen: glasbo. Ob odprtju je njegova dela na diatonično harmoniko odigral Tomaž Dobnikar iz Katarine nad Ljubljano. Na odprtju razstave je bil tudi župan občine Log-Dragomer Mladen Su-mina, saj je razstavljalec direktor tamkajšnje občinske uprave. Razstavo je organiziralo Društvo likovnikov Logatec, podprla pa jo je Občina Logatec. Brane Pevec r o 0Q fa fC n i^. o n o e m fC ^ O »Prvi bom v vrsti za razstavo, ko bo Logatec dobil svojo galerijo. Dotlej pa ne,« pravi Andrej Korenč, ki je fotografije razstavil med stebri požganega kozolca, ki so jih poslikali okviru projekta Stebri družbe. (foto: Miran Antončič) Logatec nima posluha za kulturno infrastrukturo Andrej Korenč, ki je svoje fotografije projekta Stebri družbe razstavil pod Sekirico, je razočaran, ker Logatec nima osrednje mestne galerije Andreju Korenču, avtorju mini fotografske razstave, s katero se je v drugi polovici oktobra zaključil projekt Stebri družbe, največ pomeni to, kje je razstava ponujena na ogled. Glede na to, da Logatec ne premore svoje galerije, upa, da je skupaj z avtorjem projekta Stebri družbe Vidom Sarkom in udeleženci podrl kak majhen zid v vsaj glavah pristojnih. Kot je poudaril Andrej, v galeriji na prostem pod Sekirico ne predstavlja izbora svojih najboljših fotografij ali zaključenega fotografskega dela. Pravi, da gre le za nekaj naključnih posnetkov dogajanja med delavnico. Z razstavo je dogajanju želel postaviti piko na i. »Zato se mi je zdelo primerno, da se s to razstavico zahvalim vsem tistim, ki so sodelovali pri projektu ali pomagali pri izvedbi. Kot sponzor sem s svojim podjetjem tudi sam pomagal pri izvedbi še na bolj »klasičen« način,« dodaja. Pod Sekirico je razstavljenih 22 fotografij, 19 Andrejevih, avtor treh pa je Rafael Marn in prikazujejo dopoldansko pogorišče kozolca po noči s 13. na 14. avgust 1994, v kateri je po udaru strele pogorel. »Deloma sem se za lokacijo razstave odločil tudi zato, ker me že leta bode dejstvo, da Logatec kot mesto z več kot 15 tisoč prebivalci nima osrednje mestne galerije, ki bi si zaslužila ta naziv,« je kritičen logaški fotograf. »Imamo nekaj pobeljenih hodnikov in kakšen predprostor v objektih, postavljenih v druge namene, galerije pa ne.« To se mu zdi grozno; ne le kot fotografu, tudi kot prebivalcu mesta, kjer kultura kljub nekaterim poskusom ni dobrodošla, saj nima svojega doma. Kot ugotavlja, se je v zadnjih petnajstih letih Logatec prenovil, le od kulturne infrastrukture se vsi obračajo stran. »V nekem smislu je razstava pod Sekirico tudi protest, češ, če se odgovorni vlečejo ven z argumentom, da so za logaške ustvarjalce dovolj dobri hodniki, kleti in predprostori, bo v redu tudi pogorišče.« Pravi, da ga znanci večkrat nagovarjajo, naj tudi v doma razstavi svoje delo. »Prvi bom v vrsti za razstavo, ko bo Logatec dobil svojo galerijo. Dotlej pa ne,« odvrne vsakemu, Andrej še poudarja, da dogajanja na Sekirci v avgustu zaradi številnih drugih obveznosti ni uspel fotografirati toliko, kot bi si želel, zato »razstavljeni fotografski material ni kak vrhunski dosežek«. Andrejev najljubši fotografski motiv je domači kraj, spremljanje sprememb ali razvoj okolja, v katerem živi. Logatcu je posvetil tudi blog fotoBLOGatec, ki je po prvem enomesečnem odmoru od junija 2007 prav v teh dneh dobil svež zagon. »Na njem se trudim vsak dan objaviti fotografijo, nastalo znotraj meja Logatca.« Projekti, kot je bil Stebri družbe, se mu zdijo zanimivi in koristni, ker kreativnost spravljajo izven institucionalnih oziroma ateljejskih okvirov. »Dobra cesta ni samo tista, ki je asfaltirana, in dobra slika ali risba ne nastane samo na platnu.« Še bolj pomembno se mu zdi, da taka večdnevna delavniška ustvarjalnost ljudi sili ven, v naravo in družbo podobno mislečih, za razliko od številnih priljubljenih prostočasnih dejavnosti, ki nas silijo med štiri stene, na primer, ko smo v fitnes centrih namesto v naravi in s prijatelji komuniciramo prek socialnih omrežij namesto iz oči v oči. Zadnji pravi fotografski projekt je Andrej razstavil v Galeriji KUD Franceta Prešerna avgusta 2008. To je bila razstava Niet_1.3, ki je na ploščah, velikih 115 x 65 cm, prikazovala fotoreportažne kolaže o vnovičnem vzponu glasbene skupine Niet v prvi polovici leta 2008. S to serijo fotografij je zmagal na fotografskem natečaju Slovenia Press Photo 2009 v kategoriji Zabava in ljudje. Blanka Markovič Kocen Glasbila z vsega sveta Danijela Jerkovič in Alojz Studen-Luj sta 29. septembra v Narodnem domu v Logatcu predstavila dvajset ljudskih glasbil iz različnih delov našega planeta. O vsakem glasbilu sta povedala, od kod prihaja, s kakšnim namenom se uporablja, kako je sestavljeno in kako deluje. Ker sta precej časa preživela na Indijski podcelini, sta največ glasbil prinesla od tam. Nanje sta tudi zaigrala, še najlepše so zvenela pihala v kombinaciji z godali. Med drugim smo slišali indijski in ameriški bendžo, balalajko, bulbultaran, ki naj bi oponašal slavčkov glas, ektaro, najstarejšo glasbilo, ki ima le eno struno, ramantho, harmonij, rainmaker, didžiridu, krišna flavto, bino (z njo krotilci kač zazibajo hladnokrvne »prijateljice« v trans) in vrsto bobnov. Na govoreči boben sta Danijela in Alojz zaigrala skladbo Čuk se je oženil. Najmlajši poslušalci se jima je z veseljem pridružili na odru in se preizkusili v bobnanju. Predstavitev je pripravila Knjižnica Logatec. Bane Pevec Pohajkovanje s haikuji Bojana Levinger izdala knjigo s 186 haikuji, od katerih jih je Darja Rupnik nekaj likovno upodobila V Narodnem domu Logatec so jesen med drugim pozdravili s predstavitvijo knjižne novosti Pohajkujeva s podobami haikujev skozi najin čas Bojane Levinger, učiteljice slovenščine in angleščine na osnovni šoli Tabor, in ilustratorke Darje Rupnik, ki na isti šoli uči razredni pouk. S knjigo nas avtorici popeljeta skozi zanimiv svet haikuja, pesniške oblike, ki izhaja iz japonske kulture zena. Zaradi natančnih pesniških pravil to zagotovo ni bila preprosta naloga, zato smo o podrobnostih povprašali kar Levingerjevo. »Zamisel o zbirki haikujev sem imela že dlje časa, celo več let,« je uvodoma povedala Levingerjeva. »Ko sem 2004. v samozaložbi izdala zbirko pesmi, sem ugotovila, da je haiku tako posebna oblika, da ne sodi med ostale pesmi.« Haikuji so se z leti nabirali in ko sta s prijateljico Darjo Rupnik skupaj ugotovili, da bi bili zelo primerni tudi za likovno upodobitev, sta idejo počasi začeli uresničevati. »Da sva jo lahko uresničili, je zaslužen predvsem zavod za intelektualne dejavnosti Ad Pirum, ki je knjigo izdal,« poudari sogovornica. Gre za regijsko ustanovo, ki nosi ime po latinskem imenu za pogorje Hrušice. »Založba in njen direktor Anton Marn sta pokazala polno mero posluha za najino delo, od zasnove do izida.« Priljubljenost haikujev med Slovenci narašča Mojo domnevo, da nam je Slovencem omenjena pesniška oblika nekoliko tuja, popravi. Meni, da nam je haiku kot pesniška oblika vedno bližji, saj število avtorjev nenehno narašča, tudi med naj -mlajšimi. Vsako leto je namreč kar nekaj literarnih natečajev za najboljši haiku, tako za učence kot tudi za dijake in odrasle. »V času, ki ga doživljamo zdaj, ko se neprestano nekam mudi, ko vsi hitimo, je oblika z omejenim številom vrstic in zlogov še toliko primernejša, saj jo lahko hitro ustvariš - le pravo sporočilo mora imeti.« Večina haikujev sledi pravilu treh vrstic in sedemnajst zlogov, nekateri pa imajo tudi dva, tri zloge več. »Preden ustvarim haiku, se mi mora utrniti misel, ki se mi zdi vredna, da jo povem O pohajkovanju s haikuji so na predstavitvi pred številnim občinstvom spregovorile avtorica Bojana Levinger, Darja Rupnik in Anja Sedej. (foto: Rafael Marn) tudi drugim, misel potem dodelujem, odvzemam, dodajam besede, dokler ne nastane haiku,« pojasnjuje sogovornica, ki ji, kot dodaja, velikokrat tudi ni uspelo nečesa izraziti na tako kratek način in je zato namesto haikuja nastala pesem. V knjigi je objavljenih 186 haikujev, od tega jih ima 22 tudi likovno podobo, do zdaj pa jih je Bojana Levinger napisala okoli 270. Razmišljala je tudi o tem, da bi jih v knjigi razvrstila po tematiki, a se je odločila drugače. »Vsak haiku je kot delček sestavljanke, ki jo v vsakdanjem življenju tvorijo različni koščki -doživljanje narave, ljubezen, vsakdanji dogodki, ki nas veselijo in žalostijo ^ Ni nekega reda, občutja se rojevajo in umirajo. Želela sem, da bi to ob branju doživljali tudi bralci knjige.« Sporočilo v treh vrsticah Zanimalo me je, ali je pisanje haikujev napornejše od, na primer, pisanja sonetov. »Strogo določene pesniške oblike, kot je sonet, me osebno nikoli niso posebej privlačile, sem ljubiteljica prostega verza. Haiku pa me je pritegnil predvsem zaradi kratkosti, zgoščenosti sporočila v treh vrsticah. Pa še na rime ni treba paziti kot, na primer, pri sonetu. Le nekaj več zlogov je sporočilo haiku-ja včasih terjalo od mene _ v sodobnih haikujih je to tudi dopustno,« pojasnjuje Levingerjeva. Stik med poezijo in likovno umetnostjo Ob ogledu neke likovne razstave, kjer je šlo za upodobitev besedila, ki je bil del slike, sta si soustvarjalki nove knjige takoj rekli: »Nekaj takega pa bi tudi midve lahko skupaj ustvarili.« Tako pripoveduje Bojana Levinger in dodaja, da so se jima haikuji zdeli zelo primerni za spoj dveh umetnosti. »Upodobljeni haikuji predstavljajo povsem novo umetnino, ki lahko živi kot slika in jo haiku samo dopolnjuje.« Knjiga Pohajkujeva s podobami haikujev skozi najin čas predstavlja že njuno tretje sodelovanje, saj je Darja ilustrirala tudi naslovnici prejšnjih dveh Bojaninih knjig. Zbirka haikujev pa je resnično njun skupni projekt, saj sta ga ustvarjali skupaj vse od ideje naprej. »Zagotovo bova ustvarili še kakšen skupen projekt, zdaj pa obe potrebujeva malo miru od ustvarjanja. V novembru bo Darja v Stekleni dvorani pripravila tudi razstavo slik - vsaka podoba iz knjige je namreč samostojna slika, nova umetnina,« napoveduje Levingerjeva, ki je, kot pravi, prevodi v angleščino ali iz nje ne zanimajo. »Moja želja glede ustvarjanja je še naprej pisati poezijo, gledališke predstave za otroke in mogoče ^ nekoč ^ tudi daljšo prozo.« Blanka Markovič Kocen O (N !-h m B ^ C o C D ctí M O hJ Kulturni mozaik/Starejši Precej nor mesec N'a povabilo ravnanskih podokni-čark je konec septembra obrtniški pevski zbor Notranjska zapel na petem jesenskem koncertu. Sodelovali so še Tminski godci, domače skupine in osrednji gost prireditve, Marjan Zgonc. Za zbor je bilo gostovanje v Ravnah nad Cerknim še posebej zanimivo zato, ker od tam prihaja na vaje v Logatec Marija Tušar Bogataj, sicer tudi vodja ravnanskih podokničark in tamkajšnjega cerkvenega zbora, v »Notranjski« pa podpredsednica in referentka za javne razpise, na katere se zbor prijavlja. Naslednjo nedeljo je zbor pel pri maši v Starem trgu, kamor ga je povabil župnik Janez Kebe. Pri petju ga je spremljal organist Jaka Jerina. Petek zatem je bila revija obrtniških pevskih zborov Slovenije v Zagorju ob Savi. »Notranjska« je na reviji nastopila petindvajsetič. Zanimivost revije je bilo petje popularnih pesmi (šlagerjev, narodno-zabavnih) v zborovskih priredbah, saj je večina od desetih zborov zapela vsaj eno. Prihodnje leto bo revija v Polskavi. Že v nedeljo je zbor spet pel pri maši, tokrat na Vrhu Svetih Treh Kraljev. Orglala je Mihaela Kavčič. Mašo je daroval župnik France Maček in so se je udeležili bližnji in daljni sorodniki Trčkovih in Lomarjevih. V četrtek smo zapeli stanovalcem domov starejših na Vrhniki in v Grapovčniku. V domovih nas lepo sprejmejo, posebej še, ker pojemo pesmi, ki jih zvečine poznajo kot ljudske. In ko se ob koncu pomešamo mednje in skupaj zapojemo, se doživetja prelivajo v spo- Zbor Notranjska v slovenskem Narodnem domu v Trstu, spredaj prof. Tomaž Pavšič in Milan Božič. (foto: arhiv OPZ Notranjska) mine bogatejših, močnejših doživetij. Nato se je v soboto »Notranjska«, še tretjič pod vodstvom prof. Tomaža Pavšiča in po zamisli zborovega pevca arh. Milana Božiča, podala na Tržaško. V slovenskem Narodnem domu v Trstu jo je sprejel Milan Pahor, ravnatelj Narodne in študijske knjižnice v Trstu. Mogočna Fabianijeva zgradba v središču mesta ima burno zgodovino. Sprva je bila v slovenski lasti, leta 1920 so jo fašisti požgali skupaj s še 20 drugimi slovenskimi poslovnimi objekti. Danes ima slovenska skupnost v domu eno dvorano in nekaj pisarniških prostorov, sicer pa je v njej univerzitetna visoka jezikovna šola in še kaj, vendar ne slovenskega. Kljub temu je Pahor povedal, da o sodelovanju z italijansko večino v Trstu, kakršno je danes, Slovenci še pred 15 leti ne bi mogli niti sanjati. Zaščitni zakon je spodbudil izboljšanje odnosov, pri denarju pa se še zatika. Po tihem smo sicer upali, da se srečamo tudi z Borisom Pahorjem, a se upanje ni uresničilo. Sprehodili smo se po terezijanski četrti mesta in v pravoslavni cerkvi prisostvovali obredu krsta novorojenčka. Ogledali smo si še Miramar in Devin ter po kosilu v Bazovici odpeli koncertino. Ko se je večerilo, smo si od blizu ogledali spomenik padlim italijanskim vojakom Sredipolja. Tudi ta pot je sodila med tiste iz našega delovnega načrta, ki ga denarno podpira Občina Logatec. Jago r 0 0Q fa fC n 1 c 3 O e m fC ^ 2 O Oktober v Grapovčniku V začetku oktobra, 12., smo pripravili izlet z invalidskimi vozički po Logatcu. Ogledali smo si pomembna obeležja na poti od doma do sejma in nazaj. Program je pripravila naša Urška iz pralnice, organizacijski del pa je izpeljala Petra iz delovne terapije. Sodelovali smo zaposleni in prostovoljci. Na sejmu smo kupili posteljo za našega novega stanovalca, mucka Tigija, ki je svoj dom dobil v drugem nadstropju na oddelku za stanovalce z demenco. Še vedno polni vtisov od izleta smo naslednji dan dobili obisk pevcev obrtniškega pevskega zbora. Pričarali so nam zelo lep večer. Zelo smo jih bili veseli, še posebno našega Naceta. Veseli smo tudi malo mlajših obiskovalcev. Ti so prišli iz OŠ Tabor. Učen- ci likovnega pouka so pod vodstvom Marije Čehajic slikali na temo Podobe Logatca. S slikami smo polepšali drugo nadstropje. To je že naš tretji skupen projekt. Lepo vabljeni, da si razstavo ogledate. Simona Kunc, DS Logatec, foto: arhiv DS Logatec Med vinorodnimi griči Opremljeni s pohodno opremo smo se logaški planinci 25. septembra odpravili na pohod po Haloški planinski poti. Mimo Ptuja smo se najprej odpeljali do gradu Borl, ki stoji na visoki skali nad Dravo. Grad je od daleč zelo mogočen in je delno prenovljen, toda ključavnica pri vhodnih vratih in napis na njih nas je opozoril, da je kulturni spomenik državnega pomena in z njim upravlja ministrstvo za kulturo, vstop pa na lastno odgovornost in brez dovoljenja lastnika, Republike Slovenije, ni dovoljen. Na gradu se začenja Haloška planinska pot, ki omogoča razširjen sprehod čez hribovje vse do Donačke gore. Haloze so znamenita vinorodna pokrajina nad Ptujskim poljem. Ime Haloze naj bi izviralo iz latinske besede colles, ki pomeni vinorodne gorice. Vzhodni del je pokrit z vinogradi, zahodni del pa je poraščen in je poznan kot gozdnate Haloze. Pod vodstvom Alenke Mrak smo po markirani planinski poti prišli do cerkve sv. Ane. Nudil se nam je lep razgled na Dravsko polje in vinske gorice. Ob stavbi pri cerkvi raste zaščitena trta žametna črnina - modra kavčina, potomka najstarejše trte na svetu z mariborskega Lenta. Pot smo nadaljevali po naseljih, ki se raztezajo po gričih. Na teh se po prisojah širijo vinogradi, ponekod so strmo posajeni navpik. Okrog zidanic in vinogradov je bilo veliko avtomobilov, ker je bila trgatev, nekaj pa jih je ob zidanicah kosilo. Tudi klopotci so se oglašali. Prijazna domačina se nista izneverila tradiciji, čeprav nas je bilo 16, in sta nas povabila na kupico. Vinogradi segajo globoko pod zidanice. Za obdelavo potrebna človeška roka, saj je za stroje preozko in strmo. Prišli smo na najvišji haloški vrh Jelovice (623 m). Nadaljevali smo pohod in med lepo urejenimi hišami in vinogradi prišli v Hrastovec. Okrog opoldneva smo poma- Vzpon do cerkve sv. Ane na Haloški planinski poti. (foto: Marinka Petkovšek) licali hrano iz nahrbtnika. Potem nas je pot vodila blizu državne meje s Hrvaško. Nismo se mogli upreti vabljivim grozdom, pod drevesi so ležali jabolka in hruške. Pohod smo po petih urah hoje in postanki zaključili po nekaj klancih navzgor in navzdol in spustu v dolino v kraju Cirkulane. Z avtobusom smo se peljali v Terme Ptuj, kjer se je del pohodnikov dobro uro kopalo v lepo urejenem kopališču, ostali pa so se sprehodili po Ptuju. Marinka Petkovšek, PD Logatec Potepanje po Gorenjskem Loška planinska pot je dolga okrog 200 kilometrov. Logaški planinci smo že prehodili nekaj etap te poti. 16. oktobra smo nadaljevali s pohodom od Čepulj do Dražgoš. Z manjšim avtobusom smo se odpeljali skozi Škofjo Loko, obšli Kranj in se pripeljali do Čepulj. Pod vodstvom Alenke Mrak smo s po-hodniško opremo krenili po Loški planinski poti na Špičasti vrh (837 m) in v Zabrekvah prišli do cerkve sv. Mohorja. Med hojo po gozdu smo srečali nabiralke jurčkov, ki so z veseljem pokazale svoje najdbe. Čez Prevoje (666 m) smo v sončnem in že nekoliko hladnem vremenu po gozdnih markiranih poteh prišli na cesto v Lajšah, kjer smo se ustavili pri podružnični cerkvi sv. Jederti, zavetnice kmetov, vrtnarjev, čebelarjev in bolnikov. Na portalu, najdenem med ruševinami stare cerkve, je letnica 1560. Med prvo svetovno vojno so veliki zvon odpeljali v Nemčijo, leta 1923 pa so Nemci za odškodnino plačali novega. Med drugo svetovno vojno je bila cerkev v celoti porušena. Po projektu arhitekta Petra Kregarja ter z veliko pomočjo selškega župnika Franceta Šuštarja in vseh vaščanov je bila cerkev leta 1992 zgrajena v današnji obliki. Leto dni pozneje so cerkvi dodali tretji manjkajoči zvon in po 48 letih so spet zapeli vsi trije zvonovi. Med hojo smo v daljavi videli Škofjeloško hribovje, pogled je segal na Jelovico, Lubnik, Blegoš, Ratitovec, lep je bil pogled na Selško in Poljansko dolino. Planinci pred cerkvijo sv. Mohorja. (foto: Marinka Petkovšek) Okrog 13. ure smo po cesti prišli Dražgoš (793 m). Razprostirajo se po prisojnem pobočju. Ogledali smo si spomenik žrtvam Dra-žgoške bitke, ene večjih bitk med drugo svetovno vojno v Sloveniji. Potekala je med 9. in 11. januarjem 1942 in je omajala mit o nepremagljivosti nemške vojske. V Dražgošah nas je že čakal avtobus in po krajšem počitku smo se odpeljali domov. Marinka Petkovšek, PD Logatec O (N !-h m B ^ n o O n D a M o hJ Novičke NTK Logatec 5. krog 1. SNTL za članice, 3. 11., Muta: Dekleta so odigrala so dlične igre in prepričljivo slavila s 5:1. Izpostaviti je treba zmago naše četrte igralke Katje Gutnik nad prvo igralko domačink Vesno Rojko, ki je letos okrepila njihov klub. Naša dekleta so letos slavila že tretjič ob edinem porazu proti prvouvrščeni ekipi lige. Na lestvici 1.SNTL so na tretjem mestu. 4. in 5. krog 2. SNTL za člane, 5. 11., Logatec: Ob odsotnosti prvega moža ekipe Kožul Denija smo doma gostili najprej ekipo NTK Sobota II iz Murske Sobote in izgubili s kar 5:0. V popoldanskem dvoboju smo igrali proti NTK Branik iz Maribora in tudi to tekmo smo izgubili s 5:2. Tako ostajamo na zadnjem mestu lestvice brez osvojene zmage. Tone Okorn, NTK Logatec Spomnili so se na nastanek Logaške čete Odbor Tabor krajevne organizacije združenja borcev za vrednote NOB Logatec je 10. septembra pripravil prvi pohod k spominskemu obeležju, posvečenemu nastanku logaške partizanske čete. Stoji nad sotesko Laih kamen v Žibršah, kjer so se aprila 1942. začeli zbirati partizani z Logaškega v skupino, ki jo poznamo kot Logaška četa. Sredi maja jih je bilo že okoli 20. Organizirali so se v četo in za komandirja izbrali Rada Pehačka. Delovali so v okviru smernic Osvobodilne fronte in partizanskega zakona, ki je krožil tudi med prebivalstvom. Vojaških akcij niso izvajali, po hišah so zbiral vojaški material in med prebivalci širili idejo upora. Glavna oskrba je potekala iz Logatca prek Rečanovih, pa tudi ostali so jih sprejeli s simpatijo in jim pomagali. Italijani so slutili prisotnost uporne skupine in poizvedovali za njo. Zato se je četa 20. maja preselila na Vranje pečine nad Miznim dolom, kjer je doživela ognjeni krst. V začetku junija se je s podobno skupino z Vrhnike združila v četrti bataljon Notranjskega odreda, iz katerega je bil v poletju 42 oblikovan Dolomitski odred. V globino Tumletovega gozda, kjer je na mestu zbirnega taborišča Logaške čete že od leta 1982 spominsko obeležje, se je 20 pohodnikov napotilo od odcepa ceste k Povžkovi domačiji. Po razvitju prapora, uvodnem nagovoru in položitvi cvetja, se je iz Jeraj eve harmonike po gozdu razlegla partizanska pesem in doživeta recitacija Kajuhove pesmi Marinke Dolenc. Viktor Šen je zbranim podal kratek pregled takratnega dogajanja, ki ga je za to priložnost pripravil Franc Dolenc iz Žibrš, aktivni udeleženec narodnoosvobodilne borbe. Žal mu zdravje ni dopustilo, da bi nam sam približal občutja borcev, ki so od tam krenili v dolg in nevaren spopad z okupatorjem in krivicami tistega časa. Nekateri so v tem boju izgubili ži- Zbranim je o nastanku in pomenu Logaške čete spregovoril Viktor Šen. (foto: Branko Rupnik) vljenja, drugi zdravje, iz moštva Logaške čete pa sta izšla tudi narodni heroj Rado Pehaček in komandant Prešernove brigade Karel Leskovec. Nastanek in delovanje Logaške čete nosi bogato sporočilo tudi v današnji čas. Domoljubje, tovarištvo, poštenost, osebna odrekanja in brezmejno upanje v končno zmago so vrednote, ki so jih gojili v četi in se jih velja oprijeti tudi danes ob vsakodnevnem jadikovanju nad družbeno krizo, katere temelj je kriza vrednot današnjega sveta. Uro spomina so udeleženci pohoda zaključili pri Tumletovih, kjer se je po prigrizku med zvoke harmonike pomešala tudi pesem navzočih. Branko Rupnik r 0 0Q fa fC n 1 o n o e m fC ^ 2 O 12. septembra 1943 so šli množično v partizane Kot vsa slovenska borčevska organizacija se tudi Združenje borcev za vrednoste NOB Logatec zaveda svojih korenin iz narodnoosvobodilnega boja 1941-1945, temelja današnje samostojne Slovenije. Zato med najpomembnejše dogodke iz NOB na svojem območju umešča množični odhod domoljubov z logaškega in širšega prostora v partizane 12. septembra 1943 in ustanovitev Logaškega partizanskega bataljona. Letos smo temu dodali še 70-letnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda in 20-letnico osamosvojitve Slovenije. V ta namen se je na srečanju v CVVS Logatec v Blekovi vasi 11. septembra zbralo prek 130 članov združenja, občanov in gostov. Med njimi je bil eden od še živečih udeležencev dogodkov izpred 68 let, Franc Puntar z Unca. Prisotne je pozdravila predsednica združenja Vesna Jerina. Kulturni del so s partizanskimi pesmimi in drugimi besedili upora z napovedovalko Marinko Dolenc napolnili pevcu društva invalidov in upokojencev Logatec, recitatorki Vesna Petkovšek in Milena Herblan Gostiša, harmonikarji Matic in Gašper Klevišar ter Franc Jeraj. Z zgodovinskimi prvinami NOB, še posebej 12. septembra 1943 in obeh obletnic, je bil obogaten govor člana združenja Franca Pupisa. Udeležence sta vzpodbudno in prijazno pozdravila župan Berto Menard in predsednica logaške SD Vanja Uvalič Kosijer. Po sporedu so se udeleženci tovariško družili ob skromni pogostitvi. Dostojanstvena prireditev s poudarkom na vrednotah NOB in spominu žrtev za svobodo in samostojnost domovine, so vsi dobro sprejeli. Ob tej priložnosti so se poklonili vsem žrtvam vojne in časa po njej, k obeležju prvima padlima borcema Logaškega partizanskega bataljona, Jožetu Tollazziju in Zdenku Gregoriču, pa je delegacija položila cvetje. Viktor Šen, ZB NOB Logatec Ob kolinah Milo prašiček je zadnjič zacvilil, zelo se nam vsem je ubožec zasmilil. Na to smo bolest takoj pozabili, saj smo se dobre masti veselili. Res grda žival je umazan prašiček, strašno smrdi njegov blatni kotiček. On pa v tem smradu udobno živi, za snago, lepoto prav nič ne skrbi. Ko pa na silo odroma iz solzne doline in ga predelamo v slastne koline, brezmejno tedaj se prav vsi veselimo, ker mastnih kolin si tako pridobimo. Špeh in klobase pa šunka in mast -vse te dobrine gredo nam v slast. Tebe, prašiček, zato le redimo, da mastnih dobrot se prav res radostimo. Tomo Alojzij Pesem je za dobro voljo v času kolin napisal nekdanji rovtarski župnik Tomo Alojzij (1947), uredništvu pa jo je poslal Janko Petkovšek iz Rovt. ^^ A • • m * ^ • • ^ -u • • • »vv Otroci iz Ticnice si želijo igrisca Bivanje na prostem je ena izmed prednostnih zadolžitev v enoti Tičnica Vrtca Kurirček Logatec. Vzgojiteljice se trudijo, da otroke vsak dan peljejo v naravo; zaradi lokacije s tem ni večjih težav. Bližina narave jim nudi veliko možnosti za gibanje in spoznavanje narave in svojega kraja. Kljub temu v enoti zelo pogrešamo igrišče. Igrišče je sicer umetno naravno okolje, a otrokom nudi obilo zabave in različnih možnosti gibalnih dejavnosti. Med seboj se družijo in so pozorni drug do drugega, upoštevajo dogovorjena pravila pri igri, sodelujejo pri pripravljanju, pospravljanju in urejanju igral, razvijajo gibalne spretnosti in sposobnosti, se družijo v peskovniku, ki jim daje možnost spoznavanja snovi, oblikovanja z mivko in sodelovanja z vrstniki. Zunanji prostor otrokom omogoča socialni, čustveni, intelektualni, govorni in gibalni razvoj. Vloga vzgojiteljev je, da jih navdušimo za življenje, sledimo njihovim potrebam po gibanju in druženju z vrstniki, jim omogočamo, da se za igro organizirajo sami. Igrišče ni le prostor, opremljen z igrali, peskovnikom in prostorom za tekanje, temveč je prostor, kjer lahko vzgojitelji organiziramo in oblikujemo igralne kotičke, v katerih se otroci igrajo glede na njihov interes. Vzgojiteljice ga uredimo kot bogato učno okolje s tematskimi kotički, v katerih dobivajo konkretne izkušnje in smiselno nadgrajujejo svoje znanje. Je tudi pomemben prostor za otroke, ki so prvič vstopili v vrtec. Za najmlajše je naravno okolje še vedno predaleč. Na poteh proti Tičnici lahko opazite tudi najmlajše, ki se držijo vrvice, a je to za njih le sprehod, ki je sicer zelo pomemben za razvoj gibalnih spretnosti in sposobnosti. Prav za njih bi bilo igrišče večji izziv za gibalne dejavnosti in skupno igro, ker se na manjšem, bolj organiziranem Ker nimajo zunanjega igrišča, se lahko otroci iz enote Tičnica logaškega vrtca na prostem igrajo le v naravi, kije srečo blizu. (foto: Tanja Paravinja) in pestro opremljenem prostoru počutijo bolj varne in bližje ciljem, ki so jih sposobni doseči. Igrišča si želimo tudi zato, da bi lahko pri odhodu iz vrtca v vedrem vremenu otroci na starše počakali na prostem. V tem času sicer že potekajo nekatere aktivnosti na nivoju občine in vrtca, ki kažejo, da bo enota Tičnica le dobila igrišče. Ker se bližajo zimski dnevi, bomo lažje počakali na pomlad, ko pričakujemo, da se bomo lahko igrali tudi na igrišču, ki ga čakamo že tretje leto. Mira Oblak, Vrtec Kurirček Logatec Prenovljena podoba Sv. Mihaela V cerkvi sv. Mihaela v Rovtah so letos obnovili sliko farnega zavetnika svetega Mihaela Boj nadangela Mihaela z zavrženimi angeli, ki jo je leta 1914 naslikal Vrhničan Simon Ogrin. Prenovljeno sliko je na Mihaelovo nedeljo ob farnem žegnanju blagoslovil msgr. Franci Petrič. Pohvalil je vse, ki za cerkev res lepo skrbijo in prispevajo svoj čas, material in denarna sredstva. Slika sv, Mihaela je nad glavnim oltarjem, vlaga in dim pa sta v desetletjih naredila svoje, zato je potrebovala temeljito prenovo. Novo, svežo podobo ji je dal Matjaž Vilar. Okvir pa je po zaslugi Restavratorstva Miha Legan zasijal v pozlačeni podobi in je obogaten z napisom Quis ut deus (Kdo kakor bog). Cerkev v Rovtah v zadnjih letih počasi obnavljajo. Uredili so zunanjo podobo, lani pa poskrbeli za oltar, talno oblogo, obnovo posli-kav in napisov, ogrevanje in pleskanje. Želijo si, da bi čim prej prenovili tudi orgle. Besedilo in foto: Metka Bogataj Podobe Logatca skozi oci devetošolcev V drugem nadstropju Doma starejših Grapovčnik so 19. oktobra odprli stalno razstavo Podobe Logatca, ki so jo v dveh letih ustvarili devetošolci OŠ Tabor pod mentorstvom profesorice likovne vzgoje Marije Čehajic. Razsta-vljalce sta pozdravili direktorica doma Helena Primc in ravnateljica OŠ Tabor Miša Stržinar, v kulturnem programu so sodelovale učenke Katja Hodnik, Katja Albreht in Urša Rožmanc, učenec Tomaž Martinšek je podrobneje predstavil, kako so začeli z ustvarjanjem podob iz Logatca in katere tehnike so uporabljali. Mentorica je povedala, da je ponosna na učence, ki so ustvarili prave male umetnine, še posebej pa je vesela, ker jih oskrbovanci doma prepoznavajo in so nad njimi navdušeni. Pred njihovimi očmi so spet oživeli gornjelogaški grad, logaške cerkve, osrednje ulice, zanimive stare hiše _ Zahvalila se je za pomoč delovni terapevtki Petri Šmid Seljak, ki je povedala, da so mladi likovniki iz OŠ Tabor oskrbovancem pripeljali Logatec v dom in jim na ta način omogočili, da se vsaj prek slik sprehodijo po njem. Bojana Levinger O (N !-h m B ^ n o O n D M O hJ r o 0Q fa fC 3 O n o e m fC ^ O Ze zelo daleč z novo evangelizacijo Pogovor z ljubljanskim nadškofom in metropolitom dr. Antonom Stresom Nadškof dr. Anton Stres je septembra maševal ob odprtju La-zarjevega medgeneracijskega doma v Dolenjem Logatcu, v dneh, ko so v tamkajšnji župniji praznovali tudi dvajseto obletnico Miklavževega vrtca in Doma Marije in Marte. Ob tej priložnosti je z ljubljanskim nadškofom in metropolitom ter predsednikom Slovenske škofovske konference stekel krajši pogovor. Dr. Stres je med drugim spregovoril o novi evangeliza-ciji, pojasnil pa je tudi, kaj pomenijo njegove besede, da je pri nas več ljudi, ki so blizu Cerkvi, kot tistih, ki poznajo Boga. Po starem smo imeli navado reči, da bo duhovnik bral mašo; pri vaši daritvi slovesne maše pa smo opazili, da ste z bogoslužnimi besedili nagovarjali zbrano številno občestvo nekako mimo mašnih bukev - na pamet. Namenoma? Po tolikih letih pastoralnega dela sem nekako osvojil mnoga bogoslužna besedila, da jih znam že kar na pamet. Moram kar priznati, da se brez knjige počutim mnogo bolj sproščeno. Namreč, hočeš-nočeš, se knjiga, če je človek preveč odvisen od branja, vsiljuje v neposrednost besede, ki se naj dotakne kar najbolj neposredno vernega občestva. Glejte, hvalospev je trenutek posveče-nosti; ta naravnost kliče po najtesnejši povezanosti med mašnikom in vernim ljudstvom. Ja, neposrednost je namenoma izbrana, da gre beseda prepričljivejše iz srca. Ob vašem imenovanju za ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita je veljalo prepričanje, da je Sveti sedež odbral dobrega krmarja. a veliko jih je pomislilo, da bo v javnem življenju kar primanjkovalo klenih misli, ki ste jih umeščali v naš družbeni prostor, še posebej prek medijev. Je bila zaskrbljenost odveč? (hudomušen nasmeh) Je že res, da se moj glas zdaj drugače sliši. Res je tudi, da se kot nadškof ne morem pojavljati vsepovsod. Tako kot prej, denimo, ko sem bil bolj pogosto sogovornik na različnih radijskih ali televizijskih omizjih. To pač zdaj ne gre. Je pa treba reči, da beseda učinkuje na svoj način, če jo izreče Tone Stres, drugače in seveda odmev-nejše pa, če jo v javnost pošlje nadškof. Dr. Anton Stres, ljubljanski nadškof in metropolit. (foto: Marjan Verč) Gre za učinek na različnih ravneh, ki jih je treba razumno ohranjati. In vendar me včasih mika, da bi nastopil zoper nizkost ali ničevost nekaterih izjav v javnosti. Pa anonimno tega ne želim početi, položaj pa mi narekuje primerne zadržke. Kaj si lahko danes Cerkev obeta od nove evangelizacije? So očitki o reka-tolizaciji Slovenije upravičeni? Ah, kakšna rekatolizacija neki! Nova evangelizacija želi biti odgovor na se-kularizacijo, ki ni le slovenski pač pa evropski pojav sploh. Sekularizacija, ki temelji na napačnih predpostavkah razsvetljenstva, razširja misel, da javnost ne sme biti religiozno obarvana; vera naj nima zunanje podpore. Človek pa je bitje, ki ne more mimo podpore, da ohrani in poglobi vernost. Prav v veri je človek drugačen od tistih, ki so veri odmaknjeni. Nenadoma sekularizirani svet prepoznava vernega kot plavajočega proti toku. Obstanejo tisti, ki znajo plavati in zmorejo napor plavanja proti toku seku-larizacije; taki morajo biti močni v osebni prepričanosti. In za to gre pri novi evangelizaciji. Zato mora kristjan krepiti notranjo gotovost v veri, doživeti mora ponos v veri. Pojav sekularizacije je zelo zaresen. Očitki o rekatolizaciji Slovenije pa, ne samo da niso upravičeni, so tudi zlonamerni. Kako se da pojasniti vaš znani paradoks, da je pri nas več ljudi, ki so blizu Cerkvi, kot tistih, ki poznajo Boga? V našem sodobnem okolju je specifično, da je religiozna kultura nizka, sploh če upoštevamo naše šolstvo, ki ne omogoča pouka o verah; med evropskimi državami je Slovenija glede verouka v šolah v druščini z Albanijo in Francijo. Tako ni čudno, da so mnogi ljudje šibki v veri, da vere ne poznajo dovolj. Če pa človek ni v veri dovolj gotov, hitreje zapade vplivu nasprotnega mnenja. Je pač tako, da je neznanje gojišče predsodkov. Zvesti tradiciji, ostajajo mnogi Cerkvi blizu, vsebina njihove pripadnosti Cerkvi, ki bi morala biti jasno versko prepričanje, pa je pomanjkljiva. In vidite, prav tu je deficit, ki ga nameravamo popraviti z novo evangelizacijo. Pri čemer naj ne bi težili za količino, pač pa za kakovost notranjih spreobrnjenj. In vaše sporočilo našemu občestvu? Predvsem iskrene čestitke za zgledno pomemben medgeneracijski dosežek, ki ga je zmogla živost župnije, s čimer izkazuje, da je že zelo daleč z novo evangelizacijo. Očitno je, da je vaša župnija skupnost manjših skupnosti, kjer je župnik vodja vodij posameznih skupnosti. V skupinah je praviloma več čvrstih odnosov v verskem prepričanju. Nova evangelizacija, ki jo živi vaša župnija, bo prav gotovo drugim župnijam v dragoceno pomoč. Marcel Štefančič Praznovanje jeseni v enoti Tičnica »Rjavi so listki v jeseni, in kostanj je tudi rjav. Z rjavimi listki bo ježek, svoj zimski brlog si postlal. Rjava sta srna in medved, pa debla in listje in veje in izpod rjavega grma jurček rjavo se smeje.« Nežni glasovi Rjave pesmi so se razlegli po telovadnici enote Tičnica vrtca Kurir-ček 13. oktobra. Otroci in vzgojiteljice so prepevali pesem, ki jo je bilo slišati daleč naokoli, tako da jo je v svoje uho ujela tudi teta Jesen, ki nas je počastila s svojim obiskom. Z jesensko obarvanimi listki je razveselila otroke, starše in vzgojiteljice, zastavila težko uganko, ki so jo otroci s pomočjo bratcev in sestric hitro rešili in nas povabila k ustvarjanju na jesenskih delavnicah. Tako so otroci s starši oblikovali iz slanega testa, izdelali slike iz različnih semen, jesensko dekoracijo, gozdne škrate in se poigrali z jesenskimi plodovi. Otroci so se zabavali s starši in razvijali svojo in njihovo kreativnost, domišljijo, ročne spretnosti. V poznih popoldanskih urah se je teta Jesen poslovila in odšla v gozd barvat listje, otroci pa so se polnih rok izdelkov vrnili domov. Vzgojiteljice bi se rade zahvalile vsem staršem in otro- kom za pomoč pri zbiranju materiala in udeležbo na delavnicah. Mateja Corn, dipl. vzg., Vrtec Kurirček Logatec, foto: arhiv vrtca Raziskovanje na čutni poti N'a igrišču vrtca v Hotedršici je 12. oktobra zaživela čutna pot, pot raziskovanja naravnih materialov. Pri njenem nastajanju so poleg vzgojiteljic sodelovali tudi otroci. Na sprehodih v vrtcu in doma so nabirali jesenski material, plodove, pridelke ... Vse to so prinašali v vrtec in se seznanjali s tem, kaj nam narava v jeseni ponuja. Vzgojiteljice smo ta material in tisti, ki je zrasel na naših domačih vrtovih in zeliščnih lončkih, povezale v skrbno izdelano čutno pot. Otroci so se na čutno pot podali s svojimi starši, ki so otroke vodili, jih usmerjali, jim brali navodila, spodbujali pri opravljanju različnih nalog ter si beležili njihova spoznanja. Čutna pot je otroke spodbujala k reševanju gibalnih problemov, jih vodila k pozornemu tipanju, opazovanju, okušanju, vonjanju in poslušanju. Vonjali so zelišča in označili tista, katerih vonj jim je bil všeč, pokušali so različne okuse in ocenjevali, ali je sladek, kisel ali grenak. Premagovali so različne ovire, se poskušali prebiti skozi gosto vejevje in ohraniti ravnotežje na ozki brvi. Poslušali so zvene ropotulj z jesenskimi plodovi in ugotavljali, katera najbolj glasno ropota. Starejši otroci so z zavezanimi očmi otipali različne materiale, od bodeče neže do koruznega storža in kostanja, ter ugibali, kaj držijo v rokah. Namen čutne poti izhaja iz aktivnega razvoja vseh čutil v predšolskem obdobju, saj se predšolski otroci najhitreje učijo prav v neposredni okolici z uporabo vseh čutil. Otroci so raziskovali, opazovali, ustvarjali in se ob tem igrali. Obenem so s starši preživeli prijetno, aktivno in sodelovalno urico. Karmen Kogovšek in strokovne delavke enote Hotedršica, Vrtec Kurirček Logatec, foto: arhiv vrtca Prehitro je minilo poletje in že je v naše kraje prišla jesen. V tednu otroka smo vzgojiteljice in otroci iz enota Rovte Vrtca Kurirček Logatec 5. oktobra starše in družinske člane povabili na praznovanje jeseni. Bilo je lepo jesensko popoldne, ko smo se zbrali na Kovku. Vodja enote Irena Leskovec je po uvodnem pozdravu starše povabila k sodelovanju na delavnicah. Najmlajši otroci so s starši odšli v bližnji gozdiček, kjer so v košarice nabirali plodove, liste in vejice, starejši pa so s starši iz nabranega materiala že začeli z delom na de- Pozdravljena, jesen lavnici, kjer so z idejami in spretnostjo počasi izdelovali botro Jesen. Prav vsi smo se trudili. Hiteli smo sem ter tja, se pogovarjali, dogovarjali. Botra Jesen je zaživela med nami in težko je bilo skriti navdušenje. Kmalu je prijetno zadišalo po pečenem kostanju, ki so ga za nas pekli očetje otrok. Posladkali smo se, okrepčali z domačim moštom, sladkim grozdjem, še malo poklepetali in se nasmejali, nato pa še skupaj pospravili in se poslovili. Vsak je prispeval, da je bilo popoldne res nekaj posebnega. Seveda pa ni naključje, da smo praznovali je- sen na Kovku, saj živimo v lepem kraju, sredi neokrnjene narave, ob gozdičku, ki nam je velikokrat tudi prostor za igro. Ob koncu bi se radi otroci in vzgojiteljice iz skupin medvedki, zajčki, veverice in lisice še enkrat zahvalili staršem, da so nam s toliko dobre volje pomagali pri zbiranju sredstev in naravnega materiala, sodelovali na delavnicah in pripravili pogostitev. Vzgojiteljice in otroci iz enote Rovte vrtca Kurirček O (N !-h m B ^ C o O C D M O hJ Teden otroka v OS Tabor N'a OŠ Tabor že nekaj let učencem popestrimo teden v oktobru. Letos smo praznovali od 3. do 7. oktobra. Načrtovanje dejavnosti, dogovori z učitelji in zunanjimi sodelavci so bili že med poletnimi počitnicami. 3. oktobra smo si v zgornji avli ogledali risani film. Veliko platno, projektor in računalnik so pričarali pravo filmsko vzdušje. Torek je bil dan za tretjo Otroško olimpijado. Ob suhem in sončnem vremenu smo učitelji zavihali rokave in pripravili teren. Prijeten logaški kotiček, Grajski park, ponuja nešteto možnosti za rekreacijo. Igre so bile namenjene druženju, zabavi in sprostitvi. Naš cilj ni bil tekmovati, temveč sodelovati. Tudi letos smo bili veseli, da so se nam pridružili učenci iz podružnične šole Hotedršica. Dodobra smo se utrudili, saj smo brez odmora migali od devete do enajste ure. Sredi tedna smo se odločili za krajši pohod v času podaljšanega bivanja. Sprostili smo energijo in se zadovoljni vrnili v šolo na zasluženo malico. V četrtek smo že drugič med nas povabili lutkarje s predstavo Kam pa kam, kozliček. Ogledali so si jo učenci od prvega do petega razreda. Ta dan so se nam pridružili tudi učenci iz podružnične šole Rovtarske Žibrše. Humorna in razgibana predstava je vse navdušila. Petkov igralni dan je bil po- Ob tednu otroka so na osnovni šoli Tabor pripravili veliko aktivnosti. (foto: arhiv OŠ Tabor) učen tudi za učitelje, saj smo imeli možnost spoznati nove igrače na tržišču. V tednu otroka nismo pozabili na vse tiste, ki potrebujejo pomoč. Dobrodelna akcija Otroci pomagamo otrokom je vsako leto ena izmed aktivnosti, ki nas bogati. Posebna zahvala gre vsem otrokom in staršem, ki so se odzvali vabilu k sodelovanju. Letos so se akciji spet pridružili učenci obeh podružničnih šol. Teden otroka je potekal po načrtu tudi zaradi pomoči sodelavcev. Letos bi se še posebej rada zahvalila Lutkarstvu Zajec, najemnici Grajskega parka gospe Oblak, učiteljem in drugim delavcem šole, ki so pomagali, gospe Silvi Kranjc Debevc iz RK Logatec ter gospe Petrovčič, ki je prijazno priskočila na pomoč ter prepeljala zbrane stvari na RK Logatec. RK se zahvaljujemo tudi za prijetno presenečenje. Vsak izmed nas je podaril otrokom delček mozaika. Nastala je celota, neobičajen teden, ki je nadebudnežem polepšal sicer običajni vsakdan. Anita Čretnik, vodja projekta Teden otroka, OŠ Tabor Teden otroka na Osnovni šoli 8 talcev Oktobra je bil tudi na OŠ 8 talcev teden otroka. Skupnost učencev je izbrala temo Pojdiva s knjigo v svet, s katero je želela opozoriti na pomen branja in preživljanja prostega časa s knjigo, in pripravila številne aktivnosti. Učenci so si v tednu otroka lahko v avli šole ogledali power point predstavitev na izbrano temo branja. Po šolskem radiu so poslušali besedila iz literarnih del, ki so ilustrirala temeljne otrokove pravice, ki temeljijo na mednarodno sprejeti konvenciji o otrokovih pravicah. Na ogled je bilo tudi nekaj plakatov z vsebino, posvečeno tednu otroka. Svoj delež so prispevali tudi razredniki. V okviru projekta Prijateljstvo, ki na šoli poteka med nižjo in višjo stopnjo, so učenci na razrednih urah skupaj ustvarjali in se igrali. Kot predvideva projekt prijateljstva, so se tudi tokrat povezali učenci prvih in šestih, drugih in sedmih, tretjih in osmih ter četrtih in devetih razredov. V tednu otroka je bila na željo učencev izjemoma odprta terasa, ki so jo lahko izkoristili med glavnim odmorom. Naj se ustvarjalnost zariše v srca. Teden otroka naj bo mesec in mesec leto. Gabrijela Nagode, OŠ 8 talcev r 0 0Q fa fC n 1 c 3 O e m fC ^ 2 O Z gornji naslov je v albanščini in po slovensko pomeni: Ali razumete slovensko? OŠ Tabor v Logatcu obiskuje kar 18 učencev priseljencev, katerih materni jezik je albanščina. Da bi se v novem okolju hitreje in bolje znašli, smo na OŠ Tabor pripravili tri projekte. Prvi je namenjen učencem, ki so različno dolgo v Slovenji. Dvakrat tedensko bodo lahko brezplačno obiskovali 60-urni dopolnilni pouk slovenščine, ki ga bomo izvajale učiteljice. Njihovo po- A folni sllovenisht? znavanje in razumevanje slovenščine je različno. Dopolnilni pouk bo prilagojen njihovemu nivoju znanja. Omogočili jim bomo tudi učenje albanščine in pouka v albanščini. Gospa Hajrije Ajazaj, profesorica fizike in matematike, bo učence enkrat tedensko poučevala v njihovem maternem jeziku. OŠ Tabor Logatec se zahvaljuje Občini Logatec, ki bo projekt finančno podprla. Načrtujemo tudi brezplačen tečaj slovenščine za odrasle, ki ga bo finančno podprlo ministrstvo za notranje zadeve. Nanj so vabljeni starši priseljencev, ki se želijo naučiti slovenskega jezika. Tečaj, na katerega se morajo prijaviti na upravni enoti v Logatcu, bo na OŠ Tabor v Logatcu, če bo dovolj prijavljenih. Izvedla ga bo Anja Toma-zin, sodelavka Centra za permanentno izobraževanje Cene Štupar iz Ljubljane. OŠ Tabor želi, da bi projekti uspeli in bi s tem pomagali našim učencem priseljencem in njihovim družinam. Barbara Facija, OŠ Tabor Tabor nadarjenih je uspel I ep in sončen zadnji septembrski vikend je bil kot nalašč za srečanje nadarjenih učencev OŠ Rovte. Približno štirideset se jih je letos udeležilo tabora na podružnični šoli Vrh Svetih Treh kraljev. V dveh dneh so spoznavali naravoslovne zakonitosti. Ob pridobivanju novih znanj in spoznanj na delavnicah so se tudi imenitno zabavali. Na delavnici Sijaj, sijaj, sončece so dekleta z nekaj spretnosti in domišljije iz deščic, slamic in žebljev izdelovala dve vrsti barometrov. Fizikalne naloge, izdelovanja in gradnje mostov iz papirja so se lotili predvsem fantje, pa tudi šest deklet. Koliko vzdrži most, so pokazali na končnem tekmovanju. Mehurčki, pena in nekaj dima so bili rezultat kemijskih reakcij, ki so ustvarile znanstveno razpoloženje v učilnici. Umetniške duše so pristale na delavnici plešočih hobotnic. Plastenke so oblikovali v hobotnice, jih povezali z elastiko, po žensko oblekli in naličili ter zavrteli. Slu-zek je bila glavna atrakcija v filmu Trčeni profesor. Prav take, le barvno pestrejše so izdelali učenci iz raznih kemijskih snovi. Da papirnati aviončki niso le za izzivanje učiteljeve potrpežljivosti, so dokazali učenci, ki so z njimi priredili tekmovanje. Raziskovanja človeških kosti pa so se lotili učenci na delavnici Petre Leben Seljak. Fizična antropologinja je učencem poveda- Le kaj se tako peni? (foto: Metka Rupnik) la in pokazala, kaj vse se lahko prebere iz človekove kosti. Po učenju in delu je bila na vrsti zabava. Izdelovali so zanimive jesenske buče in pekli kostanj. Topel jesenski večer je bil kot nalašč za posedanje in pogovarjanje v soju luči. Klub nekoliko neudobnem spanju so bili na taboru zadovoljni tako učitelji kot učenci. Na zaključni pred- stavitvi, na kateri je bilo zelo malo staršev, so udeleženci pokazali, kaj so delali. Tabor nadarjenih bo ustaljena praksa še naprej. Naslednje leto bodo prišli na vrsto tisti, ki prisegajo na šport. Tabor so letos oblikovali ravnatelj, mentorji delavnic in osebje, ki je skrbelo za hrano in udobje. Metka Bogataj, OŠ Rovte Družinska olimpijada Na velikem šolskem igrišču pri športni dvorani OŠ 8 talcev Logatec je bila 4. oktobra Družinska olimpijada. Ko si prišel na igrišče, si se moral prijaviti pri učiteljici, kjer si dobil kartonček, na njem so bile napisane vse države (članice projekta Let's be eco-friendly/Bodimo prijazni okolju in nekaj drugih) ter ime in priimek tekmovalca. Na olimpiadi je bilo deset različnih držav, ki so predstavljale nekaj značilnega, npr. Španija bikoborba, Litva metanje na koš. Moj bratranec Žan in jaz sva bila predstavnika Slovenije, kjer je bilo treba z nogo voditi žogo okoli stožcev in nato ciljati v gol. Ko je tekmovalec opravil nalogo, mu je učenec, ki je vodil postajo, pobarval krogec z državo. Ko je igralec izpolnil vse naloge, je izpolnjeni kartonček nesel pokazat učiteljici, ta ga je preverila in potem je dobil čokolado in sok. Na koncu so imeli vsi igralci izpolnjenih več kartončkov, kot je bilo treba, saj so ugotovili, da za vsak izpolnjen kartonček dobiš nagrado. Vsi učenci, ki smo bili predstavniki držav, smo na koncu pomagali pospraviti in smo zato dobili čokolado, sendvič, vodo in sok. Pohvalil bi vse učitelje in šolski sklad Ježek, ker so se potrudili in pripravili zelo zanimivo in prijetno Družinsko olimpijado. Naslednje leto pričakujemo še več udeležencev. Matic Kužnik, 8. a, OŠ 8 talcev Bili smo na Mini olimpijadi v Postojni Iz OŠ Tabor smo 29. septembra po pouku z avtobusom proti Postojni odpeljali 25 učencev iz 1. triade oddelkov podaljšanega bivanja. Na avtobusu so nam družbo delali učenci 3. razreda OPB OŠ 8 talcev. Vsi smo se na Mini olimpijado, ki jo za otroke stare od 5 do 9 let organizira Olimpijski komite Slovenije v sodelovanju z Športno zvezo Postojna, odpravljali prvič. Športni park Postojna je bil poln otrok, ki so prišli iz Pivke, Rakeka, Postojne ^ Pridružili smo se jim. Med otroškim vrvežem se je iz zvočni- kov zaslišal voditeljev pozdrav, ki mu je sledila olimpijska himna, istočasno je na prizorišče prišla olimpijska zastava. Maskota Papi je poskrbela za fair play zaprisego pri sodelovanju. Otroci so se po starostnih skupinah poizkusili v metu vortexa, vodenju žoge in metu na koš, teku na 200 metrov in štafetnih igrah. Za njihov počitek pa je poskrbel Papi s prijateljem, čarodejem Tonijem. Družili smo se z otroki iz drugih šol, s katerimi smo se srečali prvič, a nas to ni motilo. Zabavali in veselili smo se, saj so aktivnosti potekale v popolnoma netekmovalnem duhu. V potrditev temu so sodelujoči otroci dobili priznanja in praktične nagrade. Ves čas nas je spremljalo toplo sončno vreme in dobra volja ter zadovoljni in nasmejani obrazi sodelujočih otrok. Polni vtisov in malce tudi utrujeni smo se vrnili srečno v Logatec, kjer so nas že čakali pred šolo. Z otroki sva se trudili in udeležili olimpiade tudi Anita Čretnik in Milojka Rupnik. Milojka Rupnik, OŠ Tabor O (N !-h m B ^ C o C D M O hJ Tridnevni festival za tretje življenjsko obdobje V Cankarjevem domu v Ljubljani je bil od 27. do 29. septembra 11. Festival za tretje življenjsko obdobje, dogodek, ki mu ni primere v državah članicah Evropske unije. Festival, na katerem sodelujejo vse generacije, nudi pestro vsebinsko, razstavno in kulturno dogajanje. O starejših ni mogoče govoriti, ne da bi hkrati skušali razumeti tudi drugih generacij. Starejša generacija je tudi vse bolj zanimiva tržna populacija. Festival je tako priložnost, da na tem področju starejši pokažejo, kaj je pomembno, kakšne so storitve in izdelki, ki jih potrebujejo, kakšne standarde želijo, da bi bili enakopravni potrošniki. To so tudi dnevi utrjevanja starih vezi in spleta-nja novih, posvečeni veselju, radosti, druženju, ustvarjanju in medsebojnem sodelovanju. Pevke zbora društva invalidov in upokojencev Logatec, ki deluje že 24 let, so 28. septembra v veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma pod vodstvom zborovodja Matija Logarja zapele šest pesmi: Pojdem na ravno polje Radovana Gobca, Dve beli brezi , Tam na vrtni gredi in Kaj ti je Jožeta Lesko-varja, Sem se rajtov ženiti Janeza Boleta in Nocoj pa, oh nocoj Frana Venturinija. Ob veliki udeležbi poslušalcev so ubrano zapele. Poslušali smo petje drugih zborov, nato pa si ogledali razstavni in prodajni del festivala, ki je bil dobro obiskan, posebej tam, kjer je bila brezplačna pokušina napitkov in hrane. Sponzorji so za nastopajoče prispevali kosilo. Besedilo in foto: Marinka Petkovšek, DU Logatec S kolesi po logaški občini Športno društvo Baron DU Logatec je 28. septembra organiziralo kolesarjenje. V sončnem dopoldnevu se je na dvorišče Društva upokojencev Logatec pripeljalo nekaj kolesarjev. Predsednik ŠD Marijan Kržič jih je pozdravil in jim opisal traso 25-kilometrske poti. S spremljajočim avtomobilom smo se po kolesarski stezi peljali do Gorenjega Logatca, zavili proti Ži-bršam in v Reški dolini počakali na počasnejše. Pred vzponom smo se odpočili in odžejali ter se pripeljali ali prišli peš do vrha Židovnika, kjer smo se po krajšem počitku spustili proti Cestam. Srečali smo kolesarje društva invalidov, ki so kolesarili v obratni smeri, in z njimi popili kavico ali čaj. Z novimi močmi smo pot nadaljevali skozi Ložansko dolino in Zaplano. Po nekaj vzponih in spustih smo tudi hodili ob kolesu in prišli do glavne ceste Vrhnika-Logatec. Označeni z redarsko službo smo previdno peljali po skrajnem desnem robu ceste, zavili v Zapolje, kjer smo prevozili še en krog in se mimo Valkartona in čez Konjik vrnili do stavbe društva upokojencev. Topla malica nam je teknila. Namen kolesarjenja je bil predvsem druženje, ki naj bi pripomoglo (foto: Marinka Petkovšek) k aktivnosti upokojencev. V lepem toplem vremenu je bilo kolesarjenje pravi užitek. Prihodnje leto se nam pridružite. Marinka Petkovšek, DU Logatec r 0 0Q fa fC n 1 o 3 O e m fC ^ 2 O Logaški upokojenci v Dalmaciji Društvo upokojencev Logatec je med 8. do 15. septembrom organiziralo letovanje na hrvaški obali v Gradcu na koncu Makarske riviere. V hotelu Labi-neca nas je sprejela vodička in anima-torka Vesna. Po nastanitvi nas je seznanila z aktivnostmi-animacijami, izleti in ogledi. Morje in plaža sta bila le nekaj stopnic od hotela, v hotelu pa je bilo dvigalo. Sonce nas je grelo, voda je bila sanjsko topla. Ohladili smo se s plavanjem, ležanjem v senci borovih dreves in mrzlo pijačo. Animatorke so z glasbo ob 10. uri vabile na jutranjo gimnastiko, ob 11.00 uri ali popoldne so bile športne igre, balinanje, pikado, s posebnimi pravili igre. Po večerji je bilo nekaj glasbe, enkrat družabna igra ter večer pred odhodom tombola. Prva nagrada je bila predbožični izlet za eno osebo. Dobila jo je Marta, ki je praznovala okroglo obletnico. V ta namen smo imeli družabno srečanje. Za planinske ture sem izrabila nekaj markiranih poti na planino Biokovo z najvišjim vrhom Hrvaške (1762 m), iz Gradaca Paškal in Brista. Na eni turi sem prišla na slabo izhojeno pot in se znašla med trnji, ki so mi pustili sledi na koži. Turistična agencija je vabila na izlete z barko in avtobusom. Nismo lenarili, saj so nekateri večkrat na dan kartali, balinali smo s plastičnimi krogci (igro je nadzoroval Marjan), zanimivi so bili klepetanje ob zibanju in čofotanju v morju ali v senci borovcev in sprehod po poti ob morski obali. Teden je hitro minil. V četrtek smo morali do 11. ure pospraviti sobe. Preostali čas smo se kopali, šli na zadnji sprehod in obiskali stojnice s spominki. Po kosilu smo se odpravili proti domu z avtobusom, ki je pripeljal dopustnike iz Maribora, pomahali animatorki Vesni in se z nekaj postanki srečno pripeljali v Logatec. Glede na lepo preživeto letovanje upokojenci pričakujemo, da bo Vinko tudi drugo leto uspel organizirati podobnega. Marinka Petkovšek, DU Logatec Decembra se pa bomo nasmejali Decembra v Narodnem domu tudi dve komediji, abonmajska Balkanska špijonka in silvestrski Sašo Hribar show Abonenti lanske sezone gledališkega abonmaja komedije Občine Logatec so za ogled v 13. sezoni izglasovali štiri predstave, ki nas bodo nasmejale oktobra in decembra 2011 ter predvidoma februarja in marca 2012. Abonenti so izbirali med 24. komedijami, največ glasov so dobile predstave: 39 stopnic (15,71 %), Balkanska špijonka (8,7 %), Čefurji raus! (7,86 %) in Nežka se moži (10 %). Blizu so bile predstave Jožef Slehernik - Pepi, Ljubim te - spremeni se! in Sašo Hribar show (vse 7,14%). Prvo abonmajsko predstavo Čefurji raus smo si že ogledali in igralca Saša Ra-jakovica, sicer Vrhničana, presenetili z zelo dobrim odzivom. Balkanska špijonka Uspešnica Špas teatra je spet na odrih, tokrat v novi, drugačni izvedbi, saj je glavno špijonsko palico prevzela ženska. Predstava v Logatcu bo prva gostujoča predstava po novembrski premieri. V komediji igrajo Ksenija Mišič, Brane Šturbej, Mustafa Nadarevic, Aleš Valič in Vesna Vončina, režijser je Mustafa Nadarevic. Milica (Ksenija Mišič) si domišlja, da je njen podnajemnik (Aleš Valič) špijon. Ker državni organi sedijo križem rok, se odloči, da ga bo razkrinkala sama. Zasleduje ga, opazuje, slika in se podaja v zelo smešne situacije, ko pa ne zmore več sama, na pomoč pokliče brata Dura (Mustafa Nadarevic). Ob strani ji zvesto stoji mož (Brane Šturbej). Slovenijo je treba rešiti. Kako do vstopnic? Druga abonmajska predstava bo 15. decembra ob 20. uri, vstopnice za izven pa bodo na voljo uro pred predstavo na blagajni Narodnega doma, drugje pa že od 1. decembra dalje. Vstopnice za proste sedeže (določajo sedežni red) v parterju nudi Upravni center Logatec, recepcija, Tržaška cesta 50 A, Logatec, tel.: 01 759 06 00, www.logatec. si. Proste sedeže na balkonu pa nudita Knjigarna in papirnica DZS Logatec, Tržaška cesta 19, Logatec, tel.: 01 759 98 41; in Turistična pisarna Naklo, Tržaška cesta 17, 1370 Logatec, tel.: 01 754 15 18. Priporočamo, da se pred nakupom po telefonu prepričate o razpoložljivosti vstopnic. Prednovoletna zabava s smehom December je tudi čas prednovoletnih Komedijo Balkanska špijonka si lahko ogledate 15. decembra. (foto: Marko Ocepek) zabav, zato tistim, ki bi si radi ogledali predstavo Balkanska špijonka svetujemo, da si vstopnice rezervirate, še preden gredo v redno prodajo. Povpraševanje o prostih mestih in številu želenih sedežev do srede, 30. novembra, pošljite na renata.gutnik@logatec.si. V novo leto s Sašom Hribarjem Zadnja leta Občina Logatec silvestrski večer podkrepi s smehom. Tudi letos vas vabimo, da se nam pridružite v Na- Silvestrski večer lahko podkrepite s smehom v družbi Saša Hribarja. (foto: Borut Dvornik) rodnem domu, kjer se boste lahko za uvod v silvestrsko praznovanje sprostili in se nasmejali Sašu Hribarju. Na koncu bomo vsi nazdravili prihajajočemu novemu letu. Predstava se začne ob 19. uri in traja 90 minut. Kako do vstopnic? V prodaji bodo od 1. decembra v recepciji Upravnega centra Logatec, Knjigarni in papirnici DZS Logatec, Tržaška cesta 19, ter v Turistični pisarni Naklo, Tržaška cesta 17, Logatec. Če bodo na voljo tudi še 31. decembra, jih boste lahko kupili na blagajni Narodnega doma. Vstopnice ne določajo sedežnega reda. Sašo Hribar, za nekatere živa legenda, za druge trn v peti, na odru na svoj lasten način preseneti z iskreno izpovedjo lastne življenjske zgodbe. Vsebino svoje duše izlije s pomočjo akustične kitare in ob podpori »legendarnih glasbenih gostov« dokaže, da nima le izjemnega talenta za imitacijo, humor in satiro, ampak tudi glas, ob poslušanju katerega se marsikomu naježi koža. Obeta se vam zabaven in čustven večer, mogoče celo premislek o lastnem življenju, seveda z obvezno mero humorja in (samo)ironije. Da bi bili vsi dobre volje ^ Obiskovalce naprošamo, da na predstave ne zamujajo. Začnejo se ob točnih urah; abonmajske ob 20. uri, silvestrska ob 19. uri. Priporočamo, da se nam v Narodnem domu pridružite ne prej kot 15 minut in ne pozneje kot 5 minut pred začetkom predstave. Obvezno utišajte mobilne telefone, saj sicer lahko motite ostale obiskovalce in nastopajoče. Dodatne informacije o predstavah bodo na voljo na spletišču občine Logatec www. logatec.si, oziroma na zavihku, namenjenem prav gledališkemu abonmaju: http://logatec.si/vsebina/Gledališki--abonma/ v dneh pred posamezno predstavo. Kje parkirati? Narodni dom Logatec je na Tržaški cesti 44, desno od Upravnega centra Logatec, gledano s Tržaške ceste. Parkirišča so na voljo pri Narodnem domu ter nasproti in pred Upravnim centrom Logatec. Vhod na parkirišče poleg UCL je izven delovnega časa z zadnje strani, zapornica za izstop se odpre samodejno. Renata Gutnik, občinska uprava O (N !-h m B ^ C o C D M O hJ r 0 0Q fa fC n 1 c n v e m fC 2 O Zgodil se je veliki pok - imamo svojo državo Gornji naslov je del sporočila iz uvoda v proslavo dneva državnosti, 25. junija 2011, v svečanem večernem času, na prizorišču pred novo upravno stavbo na Tržaški cesti 50 a v Logatcu. Veliki pok, lastna država!? Neizmerno vzvišeno, vzneseno in blagodejno za dušo. A kaj, ko je bil v isti sapi »veliki pok« utišan na sobno moč, »svoja država« pa je bila, žal, okrcana s praznino, pomanjkanjem dostojanstva, pravičnosti, ničnosti uresničevanja danih zavez. Državi - družbi v pomoč je bil poklican mlad veter. Podobnih proslav je letos po vsej naši domovini izredno veliko. Poleg kulturnega dela sporeda je obvezen tudi govor. Kulturni in drugi deli sporedov se sicer v odtenkih razlikujejo, temu pa ni mogoče pritrditi glede govorništva, ki navadno poteka takole: najprej nekaj zgodovinskega, nekaj o žrtvah, sledi močan poudarek, da smo Slovenci samostojni s svojo državo, priznano v širnem svetu, nadaljuje pa se z zaskrbljenim ugotavljanjem slabosti današnjega časa; za konec sledi klic po rešitelju. V uvodu navedeni primer torej ni osamljen. Čas bi že bil, da se spet zgodi veliki pok, nastlano družbeno in ekonomsko nesnago pa namesto mladega vetra temeljito počisti vihar. Sicer pa je bila proslava ob dnevu državnosti izjemen dogodek v našem okolju. Posrečeno izbran prostor, velika množica udeležencev, izbran spored in vsa organizacija so vtisnili močan pečat nečesa večjega in novega. Kljub temu pa v upanju, da ne bo prevelike zamere, naslednje: Visoki kakovosti nastopa simfoničnega orkestra Cantabile bi se prileglo tudi več petja v domačem jeziku, za praznovanje dneva državnosti, ta korenini v davnini in tudi v polpreteklosti, pa bi k praporoma veteranskih organizacij osamosvojitvene vojne s postavnima praporščakoma sodil tudi borčevski iz NOB, s sicer nekoliko starejšim praporščakom, a prav tako urejenim, s triglavko na glavi. Naj se vremena zjasnijo. Počakajmo 40. obletnico z željo, da bi takratni uvodničarji v proslave laže kot danes opravili svoje delo in bi država ter vse v zvezi z njo dejansko postalo vseh vrednost vrednota. Naj na up posije sonce! Viktor Šen, Logatec Prvomajsko praznovanje Obvestilo gospoda Braneta Pevca v Logaških novicah glede prvomajskega praznovanja v CVVS Logatec terja nekaj popravkov in dopolnil. Za kaj gre? Na prizorišče prvomajske prireditve so poleg logaških prišli tudi po-hodniki iz Hotedršice. Pevski zbor društva invalidov in društva upokojencev Logatec vodi in ga je tudi na proslavi vodil Matija Logar, ne Viktor Šen. Na proslavi so bila dvema od v zapisu imenovanih vročena priznanja Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, ne pa priznanja logaškega združenja, tov. Vida Vavken pa je priznanje prejela že prej. V dopolnitev obvestila je treba povedati, da je šlo dejansko za tradicionalno prireditev, bila je enajsta po vrsti. Pobuda zanjo je pred leti prišla s strani Krajevne skupnosti Naklo oz. g. Antona Vladiča. Šlo je za prekinitev večletnega mrtvila na področju praznovanja dneva upora proti okupatorju, praznika dela in dneva osvoboditve logaškega območja. Prireditev je zasnovana na pohodu in kulturno-politič-nem sporedu ter se podaljša v družabno srečanje. Osnovni nosilec je bila do zdaj borčevska organizacija ob sodelovanju Planinskega društva Logatec, Društva tabornikov Rod Srnjak Logatec, Pevskega zbora DI DU Logatec, Pihalnega orkestra Logatec in mažoretne skupine, OO SD Logatec in gmotni podpori Občine Logatec. Za spremembo je letos k organizaciji pristopilo tudi OZ VVS Logatec, dodana je bila 20. obletnica osamosvojitve, namesto občine pa je na pobudo g. Antona Vladiča prireditev podprlo devet prijaznih podjetij. Na izredno lep prvomajski dan je tako CVVS Logatec gostil nad 550 občanov vseh starosti, od tega 178 pohodnikov. Vse druge navedbe v zapisu g. Pevca veljajo, zato se mu zanj zahvaljujemo in želimo, da bi o naši dejavnosti poročal tudi v bodoče. Viktor Šen, za ZB NOB Logatec S skupnostjo učencev šole in s sorodniki osmih talcev, po katerih je dobila ime naša šola, OŠ 8 talcev Logatec, smo se 27. oktobra dopoldne odpravili spomeniku talcev v Horjulu. Tam smo talce počastili s pesmimi, ki so jih pripravili glasbeniki, in z recitacijami, na katere so se učenci pripravili pod vodstvom Melite Mihevc Sark. Poslušali smo tudi govor, ki nam je predstavil zgodovino in pomen osmih talcev. Barbara Istenič, 8. c, OŠ 8 talcev ZtLtHIl DtLOVHB MESTA ... ZDRAV ODNOS DO OKOLJA VAROVANJE JAVNEGA INTERESA ZELENI PREBOJ! STRANKA MLADIH ZELENI EVROPE Kandidatka za vaš okraj je Eva CemigOj- ZELENA KWLIC1JA EUROPEANGREENS.EU E a [|_Og Oglasi Lista Virant Državljanska lista Gregorja Viranta Za boljšo Slovenijo Spoštovani, na volitve se podajamo, ker menimo, da je treba državo upravljati profesionalno in učinkovito. Dovolj nam je delitev, za prepire je škoda energije. Potrebovali jo bomo za delo, za reševanje problemov. Ključ do boljše Slovenije je v znanju in sodelovanju. Dr. Gregor Virant Celoten program je objavljen na: http://www.lista-virant.si/ in https://www.facebook.com/GregorVirant Za Državljansko Listo Gregorja Viranta v Logatcu kandidira Rihard Braniselj. DeSUS ZA USPESNO SLOVENIJO ^ Ivan Hvala Medved M DeSUS iñ'W^fl M [ZBRANE TEME ZA KATERE S£ ZAVZEMA Strartka ta Trajnostni wwfj SJovenij« (TRS) IN rOEN iKAfiWCWVT V VASEM KRAJU l.SmD proti urniku države iz gospodarstva, ftililiki nesm^Dbezati pf&i oiJgovofnostjo za uspeinosl delovanja gospodarstva! Drža^ s« mor? priizatteväTi ia iim več^ g05(i0()ar3l((j aktivnost tudi dinettriol Z uničevanjem smo padH v krizDv r ustvarjanjem tmmo iz nje izšli. 2.ventokakada vsaj 30.ooodetavniriniestvnssi«injih4retiri. F=öspe4evanje i20liran>a stavb v Sfovefiijl, vellKo poviefanje sanrwoskrtje SJovenije 5 hr^rto, Miene tehnologi je, boljia iiralw Igstnihvinpv, Hd- 3.Smo za vlaganja države tudi v poslovne pnojektE našiti državljanov, ki nimajo kapitaFa. Kriia j» doVAiala, da je prizadevanje posameznikom i kapltakm pnernalo, V kolikor Izkoristimo tudi gospoilarsl« pobude državljanov i id^mi a bna kapital?, temo rajeli ie ideje, inovatije in psCenle rjstaliri gS'ii državljanov. 4.Sma proti vsesploineiruj zmanjievaitju števila za poslan i ti v javnem sektorju, saj to pomefil manjie ätevjlo uiiteljev, zdravrnkov, polidstJVr sodnikov, iti., Itar nas oddaljuj od druibe znanja, rfostiopnosti zdravstveoiti storitev, zmanjšuje uänknvitost sodstva, itd. 5, Država ni slab lastnik, Slaba delajo z njeno lastnino tisti, kija vodijol C.Kazalac človekove blaginje ni samo BDP. Pomemben je tudi prosti socialni stiki, varnost zapcslitve, psitioldlki vplivi, zdravje, zdrava hrana, praivna država, dom, rarart, enake možnosti, itd. s Ma? kandidat v vašem kiaju je Jože PetkovSet, mggistef poslovnih ved, star 35 le», poroiien qiüe dveh grtnjk, zapcslen v podjstju Mercator, v ^^ pf etieuosti Vi hunsKi iportmk vte*unasmuieft, Alibomolalikourie5™(iliz3dianeoilje,jeodvisnoo(tvasl Vcf iniormadj lahkü poi^ietc na Kttj3://www.9itanje-tri,SPi'. Kandidata lahko kiontaktirate na e-naslovu tr^.lpzerSgmail.com. ^^^ Pomembno je, da vsi, ki imamo voljo, vizijo in željo ustvarjati skupno prihodnost, ponovno združimo moči in skupaj pogumno stopimo »NAPREJ«! Zato pojdimo na volitve in glasujmo ZA Socialno Demokracijo. SD o (N !-h m B e (J o e D CÖ M O hJ ZAHVALA Če solza mrtve bi budila, tebe, dragi Ludvik, črna zemlja ne bi krila. Ludvik Bizjan 5. 8. 1944-16. 9. 2011 Vsako slovo je težko. Najhuje je, ko izgubimo bližnjega. Bolečina, ki vznikne, prežema telo, ga lomi, sprašuje, zdi se neskončna neznanka. Bil je lep septembrski dan, z žalostjo zaznamovan, ko je od nas odšel naš dragi Ludvik. Posebno zahvalo smo dolžni g. župniku Janezu Petriču, družini Pečkaj, sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih bolezni in zadnjega slovesa. Hvala za podarjene sveče, cvetje, za izrečena sožalja in spremstvo na njegovi prezgodnji zadnji poti. S hvaležnostjo vsi njegovi ZAHVALA Marko Korenč 1958-2011 Ob boleči izgubi ljubega sina in brata se najlepše zahvaljujemo vsem Markovim sodelavcem, sorodnikom, sosedom, sošolcem in drugim prijateljem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na zadnji poti. Hvala za vsa izrečena sožalja ter darovane sveče in cvetje. Hvala Policijski postaji Vrhnika, še posebej g. Nuniču za poslovilni govor, združenju Sever in OŠ Ivana Cankarja Vrhnika. Zahvaljujemo se zdravstvenim delavcem ZD Logatec, še posebej dr. Katarini Turk, in Komunalnemu podjetju Logatec za lepo opravljeno pogrebno slovesnost. Najlepša hvala tudi Stani Leskovec za vso podporo in pomoč. Vsi njegovi r o 0Q fa n n i^. c n e fC m fC 2 O Delovni čas ponedeljek - zaprto torek, sreda, četrtek - 14.00 do 22.00 petek in sobota - 10.00 do 24.00 nedelja - 10.00 do 22.00 Trenutno vam ponujamo pijačo in manjše prigrizke, v prihodnje pa vam bomo zagotovili dobro hrano in zabavo. Ob dobri kavi, najboljši vroči čokoladi, prijetnem okolju in nizkih cenah vam dan pri nas popestri igranje ročnega nogometa, pikada, kartanja, najmlajšim pa igri človek ne jezi se in štiri v vrsto. Če načrtujete pomemben dogodek, smo pravi za vas, saj bomo skupaj našli primerno rešitev za nepozaben dogodek. Pridite in se prepričajte! Okrepčevalnica Pod Ulovko Hesper gostinstvo, d.o.o. ZAHVALA Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. S. Gregorčič Vilma Flajnik 8. 4. 1955-12. 10. 2011 Z žalostjo v srcu se počasi zavedava dokončnosti slovesa od najine drage Vilme. Iskrena hvala vsem, ki ste nama najtežjih trenutkih izrekali tolažilne besede, podarjali sveče in cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoča Marko in Maruša z družino ZAHVALA Strti smo v bolečini, a ostali so ljubezen in spomini. Jože Čepon 8. 1. 1938-24. 10. 2011 Iskreno se želim zahvaliti vam, ki ste meni in mojim najbližjim v bolečih in žalostnih trenutkih stali ob strani in čutili z nami. Hvala vam za vsak ljubeč stisk roke, za vse tople in sočutne objeme, hvala za vsako iskreno besedo v tolažbo. Hvala vsem, ki ste možu v spomin prinesli in prižgali sveče ter darovali cvetje. Iskrena hvala tudi vsem vam, ki ste se udeležili zadnje slovesnosti in z nami delili nepopisno bolečino ob izgubi našega dragega moža, očeta in dedija. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in stanovskim kolegom čebelarjem Čebelarskega društva Logatec. Hvala osebju zdravstvenih domov Logatec in Vrhnika za vso nego in skrb v času bolezni. Hvala tudi sosedoma Jožici in Frenku ter gospodoma Marjanu Lukanu in Ivanu Korenču za podporo in obiske v času njegove težke bolezni ter za pomoč pri izpeljavi poslovilne slovesnosti. Vsi njegovi ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi mož, ata, stari ata in brat Peter Petrovčič mizarski mojster v pokoju 09. 1. 1936-22. 10. 2011 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se mu poklonili v spomin in ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za izrečena sožalja in tolažilne besede, darovano cvetje in sveče. Hvala osebju Zdravstvenega doma Logatec, pogrebnemu zavodu Menart, gospodu župniku Janezu Kompare za opravljen obred, Obrtno-podjetniški zbornici Logatec za govor, pevcem in Pihalnemu orkestru Logatec. Hvala tudi Matildi Molk. Pogrešali te bomo! Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Pojdi naprej, vedno naprej za soncem, našel boš vse, kar si nekoč zaman iskal. Smiljan Železnik 2. 11. 1964-19. 8. 2011 Ob boleči izgubi našega Smiljana se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in ga pospremili k zadnjem počitku. Posebna zahvala gre Jožici in Jožetu Tominec, sorodnikom, vsem sostanovalcem Tovarniške 18, kolektivu podjetja Matex, RK Zvezda Logatec, prijateljem, Komunalnemu podjetju Logatec in gospodu župniku Janezu Komparetu za lepo opravljen obred. Vsi njegovi ZAHVALA Veliko prezgodaj se je končala življenjska pot našega dragega Toneta Menarta iz Logatca, Klanec 9a. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, kolegom svetnikom, kolegom iz ZDOPS-a, obrtni zbornici, Gardeniji in kolegom z Notranjske 14 za darovano cvetje in sveče, za ustna in pisna sožalja. Posebej smo hvaležni gospodu županu Bertu Menardu in gospe Anki Vavken za čuteče misli ob slovesu. Zahvalo smo dolžni tudi pevcem, trobentaču, gospodu župniku, citrarkama Ani in Maruši ter pogrebnemu moštvu. Obenem se zahvaljujemo vsem, ki ste našega Toneta imeli radi in ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Knjižnica Logatec/Napovednik r 0 0Q fa fC n 1 c n e fC m fC 2 O Novo v knjižnici LEPOSLOVJE Slovensko *KARLIN, Vesna: Obžalovanje: resnična zgodba o nasilju v družbi (avtobiogr. r.) *KOCBEK, Edvard: Razumnik pred odločitvijo: izbrani eseji (eseji, pisma) KOKALJ, Tatjana: Zima z ognjenim šalom *KUŠAR, Meta: Kaj je poetično ali Ura ilegale (eseji, pisma) *LEVINGER, Bojana: Pohajkujeva s podobami haikujev skozi najin čas (poezija) (domoznanstvo) *MANČEK, Marjan: Hribci kreme-niti (strip) *MI smo ablast! (730 novih šal) PODSTENŠEK, Tomo: Dvigalo: krajši roman Š0MEN, Branko: Plave talige: slovenski triptih Tuje *BORUTA, Kazys: Baltaragisov mlin ali Kaj se je zgodilo nekoč v Pa-udruvski deželi BUSHNELL, Candace: Poletje v mestu *CLEAVE, Chris: Druga roka COELHO, Paulo: Alef (avtobiogr. r.) ESTERHÁZY, Péter: Ženska *FALLADA, Hans: Vsakdo umre sam (zgod. r.) FOSSE, Jon: Melanholija I GARWOOD, Julie: Odrešitev GARWOOD, Julie: Ponosna srca GERRITSEN, Tess: Skrivnost zapuščenega vrta (krim. r.) GRUNBERG, Arnon: Plavi ponedeljki KECMAN, Zdravko: Scabiosa Trenta: (srednjeveški roman) (zgod. r.) KIYOSAKI, Robert T.: Bogati brat, bogata sestra: dve poti do boga, denarja in sreče (spomini, dnevniki) KUZNESKI, Chris: Božji meč (krim. r.) LEHANE, Dennis: Zlovešči otok (krim. r.) *MANDANNA, Sarita: Tigrov grič MASLOVSKA, Dorota: Poljsko-ruska vojna pod belo-rdečo zastavo MERINO, José María: Nisem knjiga: vlaki poletja (zf) MORGAN, Sarah: Viharni zakon *MÜLLER, Herta: Vrat tiči v zrcalu: (eseji) (eseji, pisma) *NABOKOV, Vladimir Vladimiro-vič: Bledi ogenj *NÁDAS, Péter: O nebeški in zemeljski ljubezni: uvod v temo o ne- beški in zemeljski ljubezni; podobe prapodob *NDIAYE, Marie: Tri močne ženske *NESB0, Jo: Brezskrbno (krim. r.) *NICHOLLS, David: En dan PENNAC, Daniel: Deklica s knjigami (krim. r.) PHILLIPS, Susan Elizabeth: Razva-jenka ROGERS, Rosemary: Drzna strast *SARAMAGO, José: Kajn SMITH, Lisa Jane: Vampirkin dnevnik. Snidenje/4 (zf) THOMAS, Sherry: Ne pravi mož TOYNE, Simon: Sanctus (krim. r.) STROKOVNA LITERATURA Splošno VLOGA slikovnih sestavin pri sporazumevanju: zbornik Bralnega društva Slovenije Znanost GOLDACRE, Ben: Slaba znanost Filozofija HEIDEGGER, Martin: Zgodovina biti *SALECL, Renata: (Per)verzije ljubezni in sovraštva Psihologija *BERNE, Eric: Transakcijska analiza v psihoterapiji: sistematična in individualna socialna psihiatrija GOSTEČNIK, Christian: Inovativna relacijska družinska terapija: inovativ-ni psiho-biološki model WISEMAN, Richard: 59 sekund: razmišljaj malo, spremeni veliko Etika BASTIAT, Frédéric: Zakon RAMŠAK, Mojca: Čast ni balast Krščanstvo BEZJAK, Sonja: Kristusove neveste: žensko redovništvo na Slovenskem v 20. stoletju PEYROUS, Bernard: Življenje Marthe Robin - mistikinje 20. stoletja Sociologija PANARIN, Aleksander Sergeevič: Skušnjava globalizma: prevlada mednarodnih centrov moči nad nacionalno suverenostjo kot pot v enopolarni svet RUTAR, Dušan: Teze za teorijo in kulturo hendikepa Politika GODEŠA, Bojan: Čas odločitev: Katoliški tabor in začetek okupacije Gospodarstvo Napovednik BASTIAT, Frédéric: Ekonomija svobode ŠTEFANČIČ, Marce, jr.: Zadnji blišč somraka: vzpon in propad ideologije prostega trga Pravo *MEDIACIJA v teoriji in praksi: veliki priročnik o mediaciji *TICAR, Bojan: Ignorantia iuris nocet - nepoznavanje prava škoduje: spremljevalec za razumevanje osrednjih pojmov prava in države Socialno skrbstvo MALI, Jana: Socialno delo z osebami z demenco: raziskovanje potreb oseb z demenco in odgovorov nanje Pedagogika GINOTT, Haim G.: Med staršem in otrokom: klasična uspešnica, ki je re-volucionirala komunikacijo med starši in otroki Živalstvo BRAZDASTI kit, Balaenoptera physa-lus, v Prirodoslovnem muzeju Slovenije Medicina PROSTOVOLJNO gasilsko društvo Vrh Sv. Treh Kraljev: prost ovoljstvo včeraj, danes in jutri (domoznanstvo) *SMITH, Laura L.: Depresija za telebane *STRONG, Jeff: Motnja pozornosti in hiperaktivnost za telebane: zlahka razumljiv vodič po možnostih obravnave in življenjskih strategijah za otroke in odrasle Alternativna medicina FORBES, Bo: Joga za čustveno ravnovesje: enostavne vaje za lajšanje tesnobe in depresije FROBOSE, Ingo: Nova vadba za zdrav hrbet: kako se hitro znebimo bolečin HAINBUCH, Friedrich: Progresivno sproščanje mišic *REDDEMANN, Luise: Zdravilna moč domišljije: o obravnavi posledic travm s pomočjo miselnih predstav Nosečnost LIČINA, Milan: Poporodne duševne motnje Kmetijstvo *PERKO, Franc: Gozd lahko živi brez človeka, ljudje ne morejo brez gozda: raba in gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji od začetkov do danes Domače živali MESARIČ, Matjaž: Konjereja v Sloveniji Gospodinjstvo *MALALAN, Ana: Superkrojenje Management SCHUSTER, Klaus: Upaj si postati supermenedžer!: sedem presenetljivih vodstvenih načel za pogumne mene-džerje Umetnost STOPAR, Ivan: Podoba Slovenije Arhitektura, Urbanizem SMREKAR, Aleš: Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib Uporabna umetnost *BOŽIČNA knjiga Film *FRELIH, Tone: Vojko Duletic - ob-stranec: ustavljeni čas filma Šport ANALIZA za uspešnosti različnih načinov vadbe smučanja predšolskih otrok Alpinizem, Gorništvo ERDLEN, Andreja: Škofjeloško in Cerkljansko hribovje: planinski vodnik JUSTIN, Jelena: Pozdravljene, gore/1 Jezikoslovje KLEMENČIČ, Simona: Pregled indo-evropskih jezikov MICHELSTAEDTER, Carlo: Prepričanje in retorika Prijazno vabljeni na našo spletno stran http://www.log.sik.si, na kateri so poleg ostalih aktualnih obvestil, splošnih informacij, povezav in zanimivosti objavljeni tudi seznami mesečnih knjižnih novosti. Izbranim naslovom so dodane povezave, ki podrobneje predstavljajo knjige oz. njihove vsebine. Tako bo morda odločitev, katere vzeti v roke, lažja. Ne gre namreč za vprašanje, ali brati, temveč, kaj brati. Pridružite se nam tudi na face-booku; dobrodošli so vsi komentarji, predlogi, pripombe, ^ Geografija SANJSKE poti po svetu Geografija - Slovenija *ZELENA Slovenija Zgodovina sveta PAVLIHA, Boris: Zgodovina na maturi 2012 Zgodovina - Slovenija JUREN, Mitja: Pozabljeni Kras: ofenzive v jeseni 1916 * Še posebej priporočamo. Maja Gregorič 25. 11, 19.00 1. nastop učenk in učencev dislociranih oddelkov GŠ Logatec, dvorana Stare šole v Rovtah. Oig.: GŠ Lcgatec, 01 759 07 30. 25. 11., 14.00-19.00 Tradicionalni Miklavžev semenj, t^ pred cerkvijo sv. Nikolaja v Dolenjem Logatcu. Ob 17. uri bo lutkovna predstava Sebični oblak in Pujsa Pepa raziskuje podstrešje. Org.: JSKD OI Logatec, 01 759 17 40. 26. 11, 19.00 Slavnostni koncert ob 100-letnici Pevskega društva Logatec, Narodni dom Logatec. 2. 12., 10.00 Ekološko kmetijstvo - animacijsko predavanje o tem, kaj je, kakšne so zahteve, kako se vanj vključiti, Narodni dom Logatec. O^.: KSS Logatec, 041 310 186. 2. 12., 19.00 Odprtje razstave Dareta Heringa in Tončke Madon, Steklena galerija v Logatcu. Razstava je na ogled do 10. decembra, od 18. do 20. ure. Or^.: Društvo likovnikov Logatec, 040 707 300. 3. 12., 19.00 Koncert ob 40-letnici delovanja Logaškega okteta z gosti, Narodni dom Logatec. 4. 12., 9.00 5. Pohod po Hrušici, Novi Svet-Hrušica. Pohod s tekaškimi smučmi iz Novega Sveta na Hrušico in nazaj, če ne bo snega, bo pohod šli peš, zbirno mesto je v Grajskem parku. O^.: Šola smučarskega teka Ad Pirum, 041 707 274. 8. 12., 18.00 Predavanje Kako postati človek, kakršen bi rad bil - kako premagati strah in izraziti sebe?, jedilnica OŠ 8 talcev Logatec. Predava spec. pedagoginja Majda Lašič. Org.: DKPŽ Logatec v sodelovanju s Svetovalno službo za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti, 01 756 49 32, 041 310 187. 10. 12., 10.00 5. sejem smučarskega teka, dvorana Kulturnega doma KS Tabor. O^.: Šola smučarskega teka Ad Pirum, 041 707 274. 10. 12., 18.00 Novoletna prireditev Twirling kluba logaških mažoret z obiskom Božička, Narodni dom Logatec. O^.: Twirling klub logaških mažoret, 040 505 596, ^0 520 590. 14. 12., 19.00 Baletni večer Glasbene šole Logatec. O^.: GŠ Legatee 01 759 07 30. 15. 12., 20.00 Balkanska špijonka, 2. predstava gledališkega abonmaja komedije Občine Logatec, Narodni dom Logatec. Vstopnice za izven: teden dni pred predstavo v recepciji UC Logatec, knjigarni DZS na Tržaški 19 in Turistični pisarni Naklo v Logatcu. Oi^.: Občina Logatec, renata.gutnik@logatec.si. 17. 12., 19.00 Božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Logatec, Večnamenska športna dvorana Logatec. Praznični koncert pod vodstvom Marjana Grdadolnika s predstavitvijo številnih solistov. O^.: KD Pihalni orkester Logatec, 031 561 40. 20. 12., 19.00 3. nastop učenk in učencev GŠ Logatec v šol. l. 2011/2012, dvorana GŠ Logatec. O^.: GŠ Logatec, 01759 07 30. 20. 12., ob 18.00 Prednovoletno srečanje za vse logaške otroke, Narodni dom Logatec. S čarodejem Tonijem in vsemi tremi dobrimi možmi. Org.: OOZ Logatec in Občina Logatec. 21. 12., 19.00 Odprtje skupinske razstave Društva likovnikov Logatec, Steklena galerija v Dolenjem Logatec. Razstava je na ogled do 29. 12., od 18. do 20. ure. oi^.: Društvo likovnikov Logatec, 040 707 300 Zaupam v razvoj in prihodnost Slovenije! 10+100 mag. Andrej Sircelj Mag. Andrej Šircelj , v zadnjem času vas spremljamo predvsem kot predsednika odbora za finance pri strokovnem svetu SDS? Lahko kaj več poveste o sebi, kakšna je vaša poklicna pot, ki ste jo prehodili? Diplomiral sem na Ekonomski fakulteti in opravil magisterij znanosti s področja davčnega prava. Imam dolgoletno prakso na davčnem, finančnem in bančnem področju. Med drugim sem bil zaposlen tudi na ministrstvu za finance, Gospodarski zbornici Slovenije, Deloitte &Tou-che ... Ustanovil sem uspešno podjetje, v katerem sem z davčnim in poslovnim svetovanjem tako malim kot velikim podjetjem odkrival pasti preveč zapletenega davčnega sistema. Koncem leta 2005 sem se pridružil vladi Janeza Janše kot državni sekretar v njegovem kabinetu, z mandatom na ministrstvu za finance. Ponosen sem, da sem v tistem obdobju sooblikoval ekonomsko in finančno politiko vlade, v okviru odbora za reforme, kot predsednik skupine za davčni sistem, pa vplival na zmanjšanje davčnih bremen in na poenostavitve davčnega sistema. Vsi se še spomnimo, kakšno je bilo napovedovanje dohodnine pred tem, ko smo kupovali obrazce, zbirali dokazila, pisali napovedi in stali v dolgih vrstah pred poštnimi okenci; to je bilo, preden smo uvedli informativne izračune dohodnine, s katerimi so vsa ta opravila odpadla. Poskrbeli smo tudi za manjša davčna bremena podjetij, tako da smo znižali stopnjo davka od dohodka pravnih oseb iz 25 % na 20 %, poenostavili postopke obračunavanja in plačevanja davkov ter zmanjšali obdavčitve osebnih prejemkov, med drugim tudi z odpravo posebnega davka na plače. V želji, da odgovorno in s ponosom sodelujem pri nadaljnjem razvoju Slovenije, sem se odločil, da kandidiram za poslanca v državni zbor. Kako bi v naši občini in regiji prišli do novih zaposlitev in kje vidite vlogo poslanca pri reševanju tovrstnih problemov? Predpogoj za nova delovna mesta v posamezni občini oziroma regiji je izboljšanje poslovnega okolja na ravni celotne države, pri čemer bom kot poslanec storil vse, kar je v moji moči, da se ukrepi za izboljšanje poslovnega okolja in povečanje konkurenčnosti gospodarstva sprejmejo in izvedejo. Ti ukrepi so: - uvedba neomejenih investicijskih olajšav in olajšav za raziskave in razvoj, odprava obdavčitve inovatorjev, opro- stitev plačila davka v prvih letih poslovanja, razbremenitev najbolj ustvarjalnih delavcev s spremembo dohodninskih razredov, uvedba pavšalne obdavčitve za mala podjetja in samostojne podjetnike; - sprememba delovnopravne zakonodaje, in sicer tako, da podjetniki svobodno izbirajo, kdo dela zanje, in delavci svobodno izbirajo, kje se zaposlijo; pri tem bomo poskrbeli, da bodo zaposleni imeli pravno varnost, da bodo prispevki za socialno varnost pravočasno plačani, kdor prispevkov ne bo plačal, bo kaznovan; - pospešili bomo delo sodišč in ustanovili specializirane policijske oddelke, tožilce za preganjane gospodarskih kaznivih dejanj; - z namenom, da se izboljša likvidnost bomo uvedli 15 dnevni plačilni rok za vse proračunske uporabnike. Ti ukrepi bodo uvedeni s ciljem, da se v gospodarstvo in življenje ljudi začne vračati optimizem, da v gospodarstvu začnejo nastajati nova delovna mesta, da začne Slovenija delovati kot pravična država in da poraste blaginja ljudi. Na kakšen način bi po vašem mnenju lahko skrajšali postopke za potrditev občinskih prostorskih načrtov? Pospešili bomo postopke prostorskega načrtovanja. Odpravili bomo administrativne ovire ter s tem odpravili krč pri umeščanju objektov v prostor. Na podlagi potreb ljudi in strokovnih izhodišč bomo spremenili, poenostavili in občutno pospešili prostorsko načrtovanje. Odpravili bomo nepotrebna in večkratna soglasja. Odziv zaposlenih na ministrstvih se bo štel v dnevih, ne v mesecih ali letih. Občutno bomo skrajšali in poenostavili umeščanje razvojnih projektov v prostor. Na drugi strani bomo preprečili zemljiške špekulacije s spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Zakaj je po vašem mnenju Slovenska demokratska stranka pametna rešitev za slovensko prihodnost? Slovenska demokratska stranka in njen program odgovarjata na izzive, ki jih je pred državljane Slovenije postavilo obdobje zadnjih let in na izzive, ki jih pred svet postavlja čas. Program SDS »10 + 100 rešitev za pravičnost, delovna mesta in razvoj«, ki ga je pripravljalo več kot 600 strokovnjakov, je pretehtan in ni pisan samo za čas do volitev in zgolj za volitve, temveč za čas po njih, ko bo šlo zares. Prvi del vsebuje 10 nujnih proti kriznih ukrepov, ki jih bomo izvedli v prvih 100 dneh po volitvah. Teh deset ukrepov meri na preobrat, ki ga je potrebno doseči takoj na začetku mandata. Številka 100 pa predstavlja ostale potrebne ukrepe, ki bi jih nova vlada izvedla tekom celega mandata. Imamo daleč najkvalitetnejšo listo kandidatk in kandidatov doslej, ki združuje izkušnje in svežo moč, in ta ekipa je sposobna nemudoma začeti z delom in izpeljati zastavljeni program. Imamo stvaren in uresničljiv program in kompetentne ljudi - za pravičnost, delovna mesta in razvoj. O H m >« i,: C^ s^ 9 iS J D r ca fa ^ n 0 1 o n o < fC m fC ^ O EKOLOŠKO KMETIJSTVO VABILO NA ANIMACIJSKO PREDAVANJE 2. decembra 2011 ob 10 uri v Narodnem domu Logatec Z^aradi -praviliAt odločitve (razvyni/y'fl tržiA^e poti I iiA-^rijewiov,...) vfls vflbt.kVLo na predstavitev kaj je ekološko kmetijstvo, kakšne so zahteve in kako se vključiti v omenjeni način kmetovanja. Predstavila se bo tudi kontroina organizacija KON-CERT Maribor. Izvajalci izobraževanja; J. Ocepek, R. Rupnik in predstavnik instituta KON-CERT Maribor ^up^lfe N.Si Blizu liudem. VRNIMO UPANJE SLOVENIJI SLS RADOVANA ŽERJAVA www.radovanzerjav.si SIS. Slovenska ljudska stranka ZA SPOSTOVANJE DELA IN ZNANJA »Kandidiram za poslanca, s trdnim prepričanjem, da mora biti slovenska politika ljudska, zmerna in dosledna.« Vabim vas na pogovor: v torek, 22. novembra, ob 18. uri v Narodnem domu Logatec v četrtek, 24. novembra, ob 18. uri v Stari šoli v Hotedršici. Jakec: s spretnostjo in modrostjo do cilja Jakec je skavtski dnevno-nočni orientacijski izziv, ki ga pripravljajo logaški skavti stega Logatec 1, letošnjega oktobra že 14 leto zapored. Udeležilo se ga je več kot 600 skavtov iz vse Slovenije. »Prireditev je namenjena izvidnikom in vodnicam, popotnikom in popotnicam ter odraslim skavtom,« pojasnjuje Jure Žagar, ki je letos od Mateja Mihelčiča prevzel vodenje projekta. Jakec je nastal leta 1997 po vzoru taborniškega nočnega orientacijskega teka. Postal je tradicionalen dogodek, znan večini skavtov in širši javnosti v Sloveniji. »Imeli smo eno samo pavzo, zaradi katere je udeležba nekoliko padla, v zadnjih letih pa imamo spet od 600 do 700 udeležencev, starih od 12 do sto let.« »Jakec poteka dva dni. Najmlajši, stari od 12 do 16 let, in nekateri starejši prihajajo že v soboto zjutraj in se odpravijo na dnevni orientacijski pohod, torej se do noči že vrnejo,« pojasnjuje Kira Rupnik, skavtinja, nekdanja klanovodja, ki je pomagala pri administraciji. Nekoliko starejši, stari od 16 do sto let, kot se je pošalila, se odpravijo na dnevno--nočni pohod oziroma orientacijski tek. Po njenih besedah je najzahtevnejša kategorija Jakec na kvadrat, ko udeleženci ponoči iščejo točke na progi. »Imamo šest živih in glede na kategorijo še mrtve točke,« pravi Kira. Žive točke so skavti, ki čakajo tekmovalce in imajo za njih Jakec je vedno izzivajoč in zanimiv. (foto: David Kunc) zanimive naloge, mrtve pa prizme, kjer se registrirajo. Šteje tudi čas. Udeleženci imajo s seboj zemljevide, na katerih so narisane proga in točke, in kompas. Na izziv Jakec prihajajo skavti iz vse Slovenije, od Kopra do Maribora, tudi zamejski Slovenci, ki pa jih letos ni bilo. »Prireditev je finančno izdatno podprla Občina Logatec, pomagala je tudi župnija, ki je posodila kuhinjo, kjer so nam kuhali obroke,« pove Jure Žagar. »Imeli smo tudi sponzorje, nekateri med njimi so donirali finančna sredstva, drugi pa gmotna, ki smo jih porabili za nagrade. Nekaj denarja smo dobili s startnino, ki je bila 15 evrov na osebo za vikend.« Prireditev ima tudi nekaj verskih vsebin. Na začetku udeleženci molijo, za zaključek imajo mašo. »Vmes je še kratka katehezna zgodbica, kaka dinamična igra za vse skupine, da se še nekoliko povežemo z vero,« dodaja Kira. Uvedli so več novosti. Po novem, na primer, vsak udeleženec rešuje svoj test, uvedli smo pravo preverjanje znanja, postavili več živih točk kot prejšnja leta, podelili več nagrad. »Ker starejših ni veliko, smo najboljšim starejšim skupinam podelili posebne nagrade za spodbudo,« dodaja Kira, Jure pa poudarja, da se za prihodnost Jakca ni bati. Blanka Markovič Kocen Po medvedovih stopinjah Veš mogoče, kako so videti drevesne vrste gorski brest, beli javor, trpetlika in druge. Ne? Pojdi na Medvedje Brdo, kjer so uredili gozdno učno pot, ki smo jo zaposleni v domu Medved centra šolskih in obšolskih dejavnosti poimenovali Po medvedovih stopinjah. Pot se začne pri cerkvi svete Katarine in se nadaljuje proti Tratam. Na polovici prehojene poti zavije desno do maka-dama, ki vodi do Pikelce. A cilj ni tako daleč. Po približno kilometru hoje po makadamu zavij desno v hrib. Kolovoz te pripelje na izhodiščno točko. Pot je opisana tudi v zgibanki, ki jo lahko dobiš na kmetiji odprtih vrat Pri Šinkovcu, v gostilni Tavžentroža in v domu Medved. Bo zanimivo? Vsekakor. Videl boš lahko hotel za žuželke, stoletno smreko in nekatere drevesne vrste. Izkusil boš, kakšen pogled na svet imajo čebele. Si že navdušen? Le pridi, ne bo ti žal. Oči bodo hvaležne za pogled na čudovito naravo. Naši gostje, učenci in učitelji osnovnih šol po Sloveniji, ki na Medvedjem Brdu doživljajo šolo v naravi, so nad gozdno učno potjo navdušeni. Postavitev učne poti so omogočili dobrosrčni lastniki zemljišč. Iskreno se zahvaljujemo Jožetu Brenčiču, Francu Žaklju, Antonu Mlinarju in Ivanki Mivšek pa tudi podjetju Ibera, ki je izdelalo in informativne table in Ob poti je veliko zanimivosti. (foto: Simona Žibert Menart) nam jih poklonilo. Občina Logatec in center šolskih in ob-šolskih dejavnosti sta projekt podprla finančno, s strokovnimi vprašanji pa smo se obrnili na Roberta Brusa in Mateja Skvarčo, ki sta nam z veseljem pomagala. »Medvedje« smo res zadovoljni, da je nova učna pot zaživela in si želimo, da bi jo čim obiskalo več ljudi. Simona Žibert Menart, CŠOD Medved O (N !-h m B iš C