IZDAJA CP-GORENJSKI TISK« - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOČIJ AN - TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-75 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-133 LETO XV KRANJ, SREDA, 14. FEBRUARJA 1962 ST. 18 A IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN LJUDSTVA ZA GORENJSKO Reševanje urbanističnih probremov - pomembna naloga prihodnjih let Naša naselja so se v zadnjih letih razvijala predvsem stihijsko, saj ni bil v kranjskem okraju iz delan noben urbanistični program niti ureditveni načrt. To gre z obstoječimi republiškimi predpisi sicer nekoliko navzkriž, 6aj ti predvidevajo, da mora imeti ustrezne urbanistične projekte sleherna občina. Zakon o urbanističnih projektih bo tako v prihodnje prisilil občine, da bodo v naslednjem obdobju v čimkrajšem času izdelale ustrezne urbanistične načrte s posebnimi odloki. Ti naj bi namreč na zazidalnih površinah zagotovili najbolj smotrno graditev stanovanjskih in drugih za gospodarstvo pomembnih objektov. Občinske ljudske odbore čaka tako v sedanjem planskem obdobju tudi na področju urbanizacije kopica nalog. Pristojni občinski organi bodo morali temeljito proučiti vse možnosti in pogoje na področju urbanizacije in na podlagi teh študij določiti smernice za urbanistični razvoj naseli ' smotrno izkoriščanje težiti za tem, da bi posamezne urbanistične projekte izdelali za vsak gradbeni okoliš. Pri sprejemanju oziroma potrjevanju teh projektov pa bo treba budno paziti na to, da bodo ti upoštevali tudi perspektivni razvoj naselja oziroma okoliša, za katerega so sestavljeni. Vsem tem nalogam pa bodo verjetno vsaj v prvih nasledniih letih občine le težko kos. Urbanistična služba namreč zahteva epo-soben kader, ki ga pa občine nimajo. Zato je na vidiku ustanovitev zavoda za„urbanizem, ki bi imel okrajni značaj. Omenjeni zavod bi na podlagi splošnih smernic in načel družbeno-ekonomsko-ga razvoja kranjskega okraja reševal tudi vprašanja z urbanističnega področja. Predvideni okrajni zavod za urbanizem naj bi v okviru vnaprej določenega delovnega programa prevzemal izdelavo osnov urbanističnih načrtov za posamezna naselja, izdelavo regulacijskih in zazidalnih načrtov kakor tudi vsa ostala dela s tem v - P. Mesto, vloga in perspektive - osrednja tema razprav na včerajšnjem posvetovanju o obrtništvu in komunalni dejavnosti Kranj, 14. februarja — Včeraj dopoldne so se v dvorani Zbora proizvajalcev OLO Kranj sestali predstavniki obrtništva in komunalnih dejavnosti z namenom, da bi proučili in določili mesto, vlogo in perspektive obrtne in komunalne dejavnosti. Razen drugih problemov nam nadaljnji uspešni perspektivni razvoj pogosto ovira tudi pomanjkanje osnoine^a koncepta, iz katerega naj bi izhajali. Zato naj bi prav včerajšnje posvetovanje pomenilo pozitivnejši korak v tej smeri. Včerajšnje širše posvetovanje o problemih s področja obrtništva in komunalne dejavnosti, ki so se ga udeležili tudi predsednik Zveze obrtnih in komunalnih zbornic Jugoslavije Tone Fajfar, predsednik republiške zbornice Ivan Novak in predstavniki občinskih ljudskih odborov ter drugi, je sklical v soglasju z Obrtno-komunalno zbornico predsednik OLO Kranj. Uvodno poročilo v razpravo Je nakazalo nekaj osnovnih stvari s področja obrtništva in analiziralo podatke, kih jih je zbrala pristojna zbornica in tako sestavila posebno poročilo, ki ga je OLO Kranj zaradi temeljitejše proučitve predhodno dostavil vsem udeležencem včerajšnjega posveta. Iz uvodnega poročila povzemamo, da stanje obrtnih obratov vse od leta 1946 stalno pada in so predvsem zaradi združevanja, tfla« pa s2 število zaposle- nih v celoti stalno povečuje. Ne glede na to, da je napredek družbene obrti v preteklih letih dokaj pomemben, pa lahko kljub temu ugotavljamo nekatere pomanjkljivosti. Nedvomno bi se namreč lahko družbeni sektor uspešno uveljavil tudi v drugih obrtnih dejavnostih, kjer ima sedaj še vedno vodilno vlogo privatni sektor. Vse to kaže, da je družbeni sektor še premalo samoiniciativen in da ne zna izkoristiti obstoječih pogojev. Vprašanje mesta, vloge in perspektive obrtne dejavnosti vse doslej še nismo resno in dovolj prizadeto reševali. Zato je sedaj skrajni čas, da tudi na tem področju zavzamemo v kranjskem okraju neko določeno orientacijo. Pri vseh teh razpravah pa je treba obravnavati proizvodnjo, storitveno in zasebno obrt ter komunalo ločeno. To je v svoji razpravi poudaril tudi tovariš Tone Fajfar. Storitvena obrt je na našem področju najbolj zanemar-na. Toda tako stanje ne moremo še naprej reševati na dosedanji klasični način, z raznimi privilegiji, temveč je treba tudi poslovanje storitvene obrti postaviti odločno na ekonomsko osnovo. Razna domne-r vanja in govorico, da stori'vena obrt ne more biti rentabilna, so zgrešene. Pač pa je treba pri njej (Nadaljevanje na 2. 6trani) i Perspektivni razvoj trgovine v sedanjem petletnem razdobju predvideva 700 novih trgovskih delavcev Prihodnje leto bo v Kranju zgrajen Center za izobraževanje trgovskega kadra V načrtu perspektivnega razvoja trgovine na Gorenjskem v razdobju do leta 1965 je posebej predvideno tudi to. koliko novih delavcev in uslužbencev se bo moralo vključiti v to panogo gospodarstva. Da bo trgovina lahko nemoteno povečala blagovni promet v planiranem obsegu, bo postopoma vključila še 715 delavcev in uslužbencev, tako da bo število zaposlenih ob koncu leta 1965 skupaj nekaj več kot 2700. Predvidevajo, da bo Center za izobrazbo trgovskih delavcev v Kranju v tem obdobju usposobil 660 prodajalcev. 70 blagovnih minipulantov, 60 poslovodij in 25 komercialistov. Izobraževanje bo potekalo v dveh smereh: praktično na delovnem mestu in v Centru, kjer se bodo razen mladine izobraževali in izpopolnjevali tudi odrasli, in sicer za vsa delovna mesta. Največji del na novo vključenih delavcev pa bo seveda iz vrst mladine. Vsako leto naj bi se za trgovski poklic odločilo povprečno (Nadaljevanje na 2. strani) O gospodarjenja z gozdovi Opredeliti področje dela S plenuma ObSS Radovljica v dvorani občinskega ljudskega odbora Od danes do jutri Škofjeloško tovarno -Šešir- so včeraj obiskali strokovnjaki iz Zavoda za gospodarski razvoj Kranja, da bi ocenili stvarno (ne knjižno amortizacijsko) iztrošenost strojev in osnovnih sredstev. To je prvi poskus, da bi našli določena merila za enotno ocenjevanje stvarne iztrošenosti proizvajalnih zmogljivosti v naših podjetjih. To naj bi bil eden izmed pokazateljev pri raznih analizah in študijah o sposobnosti in smotrnosti posameznih podjetij in drugih dejavnosti. Gre za zbiranje raznih podatkov in hkrati za začetek pripravljanja osnove za načrtno usmerjanje našega gospodarstva. Ob tem se odpira misel o načrtnem usmerjanju našega gospodarstva sploh! V zvezi z združevanjem raznih podjetij smo slišali že o' mnogih težavah. Nekateri občinski politični ali družbeni organi so prispevali posamezne konkretne predloge. V nekaterih primerih so tudi predlogi pri pri zadetih kolektivih povzročili zelo hudo kri ali pa v najboljšem primeru — občutek, da se -oni zgoraj mešajo v pristojnosti njihovih kolektivov*. Tako je bilo zlasti v Radovljici, Kranju, Železnikih in drugod. Gre za dolgoročno usmerjanje pri gospodarskem razvoju. Ta pa ni potrebna le v okrajnem okviru, marveč že v podjetjih, zlasti pa v občinskih okvirih. Zadnja leta so v podjetjih usposobili precej socialnih delavcev, osnovali so kadrovske oddelke in druge službe. Toda analitske in planske službe niso najbolje usposobljene, razen nekaterih izjem v večjih podjetjih. Se bolj pa takih služb primanjkuje v okviru občin. Planski odseki, statistične službe itd. so večinoma zelo slabo kadrovsko zasedene in ponekod so ta delovna mesta sploh nezasedena. Tako stanje močno ovira perspektivno politiko gospodarstva, ki pa je vse bolj potrebna, zlasti ob novih sproščenih ekonomskih zakonitostih, ko se bodo morala podjetja sprijazniti s svobodno konkurenco, ne le na domačem, marveč tudi na zunanjem trgu. To je že lani nekatere kolektive privedlo do minimalnih zagotovljenih dohodkov. Letos in prihodnje leto pa se bo stvar še bolj zaostrila. Za usmerjanje te politike oziroma v pomoč kolektivom nekateri pretirano zvračajo odgovornost na samoupravne organe, zla- kruto in neizprosno zadeva kolektive in celoto. Zato je treba odstopili od standardnih planov -od danes do jutri«, treba je z večjo odgovornostjo gledati v prihodnost. — K. Makuc V decembru lani je bil v Kra nju občni zbor kranjske sekcije Zveze gozdarjev Slovenije. Dotlej sta obstajali za Gorenjsko področ je dv'i sekciji, in sicer triglavska in kranjska sekcija. Prav z občnim zborom kranjske sekcije sta se obe sekciji združili v enotno kranjsko sekcijo Zveze gozdarjev Slovenije. Na občnem zboru kranjske sekcije so se temeljito pomenili, s kakšnimi problemi se srečujejo gozdarji pri svojem poklicu. Se več pa smo o teh problemih zvedeli iz razgovora s šefom odseka za gozdarstvo ObLO Kranj tovarišem Troho in inž. Kosirnikom. Problem pri gozdarjih je trenutno izobraževanje. Ves gozdarski kader je nizko kvalificiran. Delo pa, ki ga gozdarji opravljajo, zahteva precejšnjo strokovno z wn lJ , NalVeĆ ima Stika kran*ki oWi* tudi do 200 pre- z lastnik; gozdov, ki jim odkazu- krškov nepravilnega in SMoW e les 2a poseko, potem se ukvar- Ijenega poseka gozda L ja z gojenjem m varstvom gozda itd. Vsi ti gozdarji, v kranjski občini jih je 18, so naredili 6trokov ne tečaje. Sedaj pa jim je že orno gočeno, da se lahko vpišejo na dveletno gozdarsko šolo v Postojni. Za izobraževanje gozdarskega kadra ima tudi Občinski ljudski odbor v Kranju na razpolago nekaj sredstev. Na kakšne probleme še naletijo gozdarji pri svojem delu? Večkrat pridejo v nasprotja z lastniki gozdov, predvsem s tistimi, ki imajo slab gmotni položaj in želijo posekati čimveč gozda. Večkrat so raznim razprtijam kriva tudi napačna tolmačenja predpisov v zvezi z izkoriščanjem gozdov. Gozdarji prijavijo letno v Prvi festival slovenske popevke V našem časopisu smo že pisali o tem, da bo maja letos na Bledu prvi slovenski festival popevk, obenem pa tudi že nekajkrat poudarili, kolikšna bo njegova vloga pri utrjevanju poti naši popevki do večje popularnosti in pri nuđenju priložnosti za uveljavitev naših skladateljev in izvajalcev. Priprave za ta festival so v polnem teku, zato je festivalni odbor že lahko sklical tiskovno konferenco in seznanil novinarje s podrobnostmi. Za člane žirije so sedaj izbrani: Mihael Gunzek (profesor na Akademiji 2a glasbo), Milivoj Korb-ler (zabavno-glasbeni urednik RTV temeljna načela naše ureditve, ki jih bo Predavanje v klubu gospod ar stvenikov V petek, 16. februarja, bo ob 17. uri v Klubu gospodarstvenikov v Kranju zanimivo predavanje o družbenih in političnih temeljih nove ustave. Predaval bo dr. Anton Zun, docent Filozofske fakultete v Ljubljani. Predavatelj bo prikazal nekatera I sti na občinske zbore proizvajal cev. Toda brez analiz, brez proučevanja proizvajalnih in tudi potrošnih razmer doma in v svetu, brez izdelanih predlogov o raznih izhodiščih s sončnimi in senčnimi obeležji vsake variante itd., so samoupravni organi nemočni. Dosedanji plani podjetij — s tem tudi plani občin in okraja — so večinoma zanemarili take študije. Večinoma plani predvidevajo samb določeno povečanje za toliko t/n železa, za toliko metrov platna, za toliko parov čevljev in podobno, težko pa bi našli primer, da so nekje črtali določeni izdelek, da so v planu predvideli konec posameznih dejavnosti in nastanek drugih. Toda boj za tržišče .hitri razvoj tehnike, okusa | in potreb potrošnikov vsak dan družbenoekonomske izrazila nova ustava, zlasti: vprašanja v zvezi z družbeno lastnino kot temeljnim produkcijskim odnosom, delavsko samoupravljanje z delitvijo dohodka, problemi privatne lastnine, osebne lastnine itd. Prikaz temeljnih načel naše pol;- J tične ureditve bo vseboval probleme v zvezi z ureditvijo odnosov med federacijo in republikami, vlogo ljudske republike, zlasti pa vprašanja, ki so v zvezi z vlogo komune v naši družbi. Prikazana bodo tudi nekatera različna stališča o navedenih temeljnih vprašanjih, ki se zastopajo v naši politični in pravni teoriji In ki prihajajo do zraza v Vonceptih tez za novo ustavo. Ideja o slovenskem festivalu ni prodrla brez težav, saj so mnogi menili, da nam tak festival ni potreben, ker imamo v naši državi že precej takih prireditev. Vendar vsi dobro vemo, da Slovenci na njih nismo najbolje uspevali. Festivalni odbor je sprva predvideval, da bi bila ta prireditev v Ljubljani, pa so ga menda zavrnili s trditvijo, da tak festival ni na visoki kulturni ravni in je zato po našem glavnem mestu brezuspešno iskal primerno dvorano. Blejsko turistično društvo, ki je prevzelo organizn fo~t'vala in ponudilo festivalno dvo-r.no na Bledu, zasluži za to ro^ v-iiko priznanje. V festivalnem odboru so razen predstavnikov TI") Bled šo Bojan Adamič, Vilko Avsenek in Matija Bari. Njihova želja je, da res le najboljše popevke, zato so bi bile na festivalu predvajane izključili vse možnosti, da bi kdo s svojim -glasbenim-« imenom vplival na odločitev žirije. Vso skladbe prihajajo v poštni predal 52 (seveda pri ljubljanski pošti), od koder romajo naravnost v banko. Sele celotni žiriji bo omogočeno, da poslane kompozicije pregleda. Vse njeno delo bo popisano, anonimnost pa bo zagotovljena do končnega izbora. Avtorjem so celo svetovali, naj 6kladb ne pišejo lastnoročno, da jih tako ne bi bilo mogoče prepoznati. Seveda člani žirije ne bodo mogli sodelovati s svojimi skladbami. Zanimivo je, da je zato tudi naš skladatelj Marjan Kozina odklonil sodelovanje v žiriji. Zagreb), Janez Martine (zabnvno-glasbeni urednik RTV Ljubljana), komponist in aranžer Mario Ri-javec ter pevka Marjana Deržaj. Besedila bodo pregledali: novinar Marjan Javornik ter pesnika Janez Menart in Ciril Zlobec. Na festivalu bodo izvajali 20-24 najboljših popevk. Organizatorji festivala se še niso dokončno odločili, kateri an-(Nadaljevanle na 2. str.) , je skupno celo do 1500 kubičnih metrov lesa. Gozdarji, ki opravljajo javno gozdarsko službo, so zaposleni pri kmetijskih zadrugah in dolnjo 60 do 70 odstotkov v javni gozdarski službi, ostalo pa v kmetijski zadrugi. Prav to, da so gozdarji zaposleni v kmalijskih zadrugah, ki so hkrati odkupovalci lesa in od-kazovalci, privede tudi do neka-ferih nepravilnosti. Gozdarjem se sedaj -ne izplača« prijaviti vseh nezakonitih sečenj lesa, 1 r so prav od količine in kvalitete lesa, ki ga odkupijo, premirani! To jasno kaž« tudi naslednji primer: V letu 1960 je bilo prijavljenih v kranjski občini 1?00 kubičnih metrov nepravilno pcs?kanega lesa, lani pa samo še 700 kubičnih metrov lesa. Gozdarji prav zaradi tega težijo za tem. da odkazujejo za sečnjo kar najbolj kvaliteten les. To početje vsekakor ni v skladu z gospodarskim izkoriščanjem gozdov. -lešitev tega problema bi ^ v naslednji varianti. Zadruge na} bi les samo odkupovale, medtem ko naj bi vsa ostala dela v zvezi z gospodarnim izkoriščanjem gozdov opravljala gozdna gospodarstva. Podobno imajo izkoriščanje gozdov urejeno v celjskem okraju. M. 2ivkovič TOKRAT V SLIKI* TOKRAT V SLIKI Ob Bohinjskem Jezeru »Pod Voglom« se odvija te dni že drugi tečaj za sekaee z motorno ža"o Te "al ki je bil zaključen pretekli teden, je obiskovalo 21 sekačev-začetnikov, sedanji — dopolnilni "tečaj na obiskuje 15 sekačev. štirinajstdnevna tečaja Je pri pravilo Gozdno gospodarstvo Bled k tečajuna i« Pritegnilo tudi nekaj sekačev zadružnega sektorja. — Na sliki: Ing. Hočevar pomaga z nasveti tečalniku Pri žaganju izredno kompliciranega debla, saj so iz nJega rasla kar štiri drevesa TE DNI PO S VETU NOVI STIKI Kakor se je zvedelo, potekajo v nekem mestu na meji med Švico in Francijo francosko-alžarski tajni razgovori na ministrski ravni, Is istih virov prihajajo vesti, da so se razgovori zaceli že pred-včerajšnjifm. V razgovoru sodeluje s francoske strani miniser za aiiirsko vprašanja io.\e. ki je vodja francoske dele acije in Krim Belkasem, ki vodi delegacij« začasne alžirske v uide. ZAUPNICA ADULOVI VLADI ' Predstavniški tlom ko*goškeg» parlament« je izglasoval »»ujbuj-eo vladi premiera Adule oziroma politiki, ki je, je ta Uada vadila turi ►►aferi Ciizeas«-«. Vprašanje zaupnice je postavil Adula po žolčai debati, ki je trajala pet ur in pol. Nekaj govornikov je od Adule zahtevale, naj nujno rekonstruira svoju vlade, ker »sede v vladi ministri, ki delaj« proti vladnim interesom.« PREURANJEN PREPLAH? Kranj, 13. februarja — Včeraj popoldne je bila neka pacientka v Zdravstvenem domu Kranj osumljena, da je obolela za črnimi kozami, čeprav ta sum de ni potrjen, je to Kranjčane in okoličane precej vznemirilo. Na Zavodu za zdravstveno varstvo v Kranju so nam povedali, da ni osnove za preplah, ker so zdravstveni organi takoj ukrenili vse potrebno, da se bolezen — kolikor gre res za črne koze — ne bi mogla širiti. Vsem prebivalcem, ki se še niso cepili, priporočajo, da to čimprej storijo. ŽRTVE NESREČE V SAARSKEM PREMOGOVNIKU Po uradnem poročilu je pri nesreči v premogovnikih Luisanthel izgubilo življenje 288 rudarjev. Trupla štirih rudarjev še niso našli, v bolnici pa je 62 rudarjev, med katerimi jih je več še v kritičnem položaju. PROSTOVOLJCI ZA ZAHODNI IRIAN Indonezijski predsednik je izjavil, da bodo Surabajo navzhod-r.i Javi kmalu zapustili prostovoljci za boj v Zahodnem Irianu. Premestitev prostovoljcev bodo »pravili v skupinah. IZPOVED OČIVIDCA Očividec strmoglavljenega letala generalnega sekretarja Hamar-skjotda je izpovedal v Ndoll v Severni Rodeziji pred preiskovalno komisijo svetovne organizacije, da je letalo z generalnim sekretarjem eksplodiralo takoj zatem, ko ga je preletelo neko drugo manjše letalo. FROTIPREDLOG HRUSC-EVA Sovjetska zveza predlaga, naj Komite e razorožitvi 13 dežel začne delo na najvišji ravni ob sodelovanju šefov vlad ali držav. Ta predlog vsebuje poslanica, ki jo je premier Hruščev poslal vsem deželam, članicam tega komiteja. Iliiiitl!iii;ill!l,!::i! ll»llllll'!lllllillllllll!:illlllll«llllllll!ll!lllllilillillUUIIIillllilllllll illlUlllil!l!ll!!>llltl|l!!!:!!lil!l!UIUMIiUnii!UI U|iWll!lll,li!lll||tWliW H Politični horoskop ne temelji H na opazovanjih astronomskega g zaporedja. Malo presenečenja, Ig Id v današnjem svetu niso po-j§ pebkoma izključena v medseboj-3 nih odnosih med velesilami, je a izzvala tudi izmenjava dveh za-3 pomikov — ebsojenlh zaradi vo-J hunstva na dolge zaporne kazni. =§ Znova se je pokazalo, dr polili tična logičnost izrablja včasih i tudi neverjetna nasprotja in p protislovja, ki jih je v današ-3 njem svetu toliko, da se z njimi a včasih lahko napravijo ludi do- zbralo za novinarske pojme do rak, ki kaže, da si v Moskvi in nalno. zbližanje ali sporazum.« E takrat nepričakovane veliko šte- Washingtor.u prizadevajo zbolj- Svoj politični trudi in prizade- vilo poslušalcev iz vseh krajev sati sevjetsko-ameriške odnose, vanja je Adžubej v Ameriki s«. S sveta, ki so usedni tudi za svetovni govarjal s političnim svetova- j Za razliko od Powersove prve politični razvoj. V obrazložitvi njem »majhnih korakov«, vloge je bil njegov drugi nastop sovjetske pomilostitve je prišla Vsekakor pomenijo takšni k©, | za odnose med vodilnimi drža- že v besedilu do izraza težnja raki dobro znamenje in ublažitev 1 vami ohrabrujoče znamenje, po zboljšanju odnosov med obe- napetosti, ki je do nedavnega f Varovanje poHMenogra prestiža ma deželama. To pa je - kot prevladavala predvsem v Berli. 1 je najbrž krivo, da so se uradna vemo — ključ, ki zapira oboro- nu in na ženevski konferenci o I sporočila omejila na gola dej- žen spopad. jedrskih poskusih. Čeprav povi I Berlinska menjalnica! Določeno obnovo »campdavid- sovjetski veleposlanik v Wa- 1 siva o izmenjavi dveh obsoje- H kre stvari. Ameriški pilot Po- nih zaradi vohunstva nekje na skega vzdušja« je nakazal že shinstonu $e vedno čaka na zna- i 1 vvers je bil glavni povod, da se slikaiišču med obema taboroma, predprejšnji teden, ko so v Bell men je, da odpotuje na novo 1 fi je ob njegovem s?r^r?glav'jL'- v mesta, ki je izzvalo eno izmeri hiši predsednik Kennedy in zet službeno mesto, menijo da se I 1 »«W letalu U-2 razbilo pariško n?.josireJMh kriz v odnosih m«4 sovjetskega predsednika Hru- zet predsednika Hruščeva ni 1 g srečanje velike četvorice v ma- Vzhodom in Zahodom. Na me- šeeva glavni urednik molkov- vrnil brez ugodnih vtisov s k O- I g lo znano in precej klavrne med- ji med vzhodnim in zahodnim skih »Izvestij« Aleksej Adžubej sila v Deli hiši. Tega ugodnega I % narodno polomijo, še preden je Eerl'nom so pred dnevi zam?- obedovali pravcatega Fazana, Id razpoloženja najbrž ni ustvaril I prišlo do sestanka državniikov njeli Pawersa za polkovnika, so ga pripravili v VVashin^tonu fazan, ki se ga pripravili v w», £ J štirih največjih držav, Ameriški Abla. Nekaj značilnih odtisov kot zelo pikantno jod. Zakaj shingionski kuhinji na ameriški I I pUot je takrat usmeril svetavns tega spretnega in neprlčakova- vnaprej se je vedelo, ko je a me- način. Rezultat pomenkov »k I i nclHične ©dn-,~e m?d velesilami nega dejanja zasledimo že v riški predsednik poklical sovjet- fa2anu ^ že napovedani obi** § I v znano sotesko medsebojnega obrazlo-Jlvi ukazov za pomilo- skega gosta na korilo v \vashing- tisk«™™ t „ , 7?, I I obtoževanja in sumničonja. Ta stitev. Ni nobenega ''voma, da tonski salon, da to »omeni . *"vn?sa zastopnika Bele ni§e, | da bo konec aprila odpotoval voma, da ionski salon, da to pomeni 3. ameriški pilot ,fe prod dnevi od- J« izmenjavi dveh obsojencev, »majhen korak« k izboljšanju I igral svojo drugo pomembno za katere se je še pred kratkim odnosov med obema svetovnima Moskv(>< 3 vlogo. Njegovi vohunski poleti domnevalo, da je zelo male ver- velesilama. Mnogo takšnih ko- Po vsem tem, kar se je zadnji J in posnetki vojnih skrivnosti so jeinostl za njuno pomilostitev, rakov včasih lahko več zaleže čas zgodile, lahko za gotovo r«^ I flruščeva v Parizu pred pribllž- botrovala neka načrtnost in da kot pretirano korakanje z dol- čemo, da sta se \Vashington ta J no poldrugim letom privedli do sta obe vladi ob tem najbrž gimi nogami. Smisel te resnice Moskva odločila najprej odstr«. I takšnega srda, da je 8 pestjo vzpostavljali pogoste stike, Nc- je tudi moskovski urednik do- niti napetost v medsebojnih ] udarjal po mizi, za katero je ke določene ocene, kaj izmenja- kaj natančno odkril v svoji iz- nosih in se nameravata Sel« 1 odgovarjal na vprašanja novi- va pcmeni za odnnse med Sov- javi: »Ni še napočil namreč tre- pozneje, ko bo to doseženo, lo, v kratijo. Tu torej še zdaleč ne gre za spoznavanje objektivne nujnosr družbouega razvoja, ne gre tudi za vskiajevanje Interesov poszurc-. nika z družbenimi Interesi. Junaki so torej znanilci časa, kl ustv«: Jajo le za«e in se revoltlrrjo le rase! Prav zaradi tega, ker Jo fifcr ustvarjen izključno zaradi nekaterih okostenolih In preživelih u*-Sčanskih moraofsHh domislic, še zdaleč ni izpolnil naSlh prtčakovar. Potreba po analitski skupini Pri Občim^em sindikalnem svetu in Občinskem odboru SZDL v Kranju eo že govorili o nujnosti formiranja posebna analitske ckn-pine ali celo zavoda za analitsko službo, ki bi nadomestila - z drugimi problemi obremenjene — komisije pri vseh družbeno-politič-nih organizacijah v občinskem merilu .Doslej so bili članu ko- NEŠKEČE SAMOMOR ZARADI BOLEZNI V ponedeljek, 12. februarja, ob 18. uri so našli na železniški progi Kranj - Ljubljana mrtvega 19-letnega Petra Sušnika iz Gorir m pri Medvodah. Nobenega dvoma ni, da gre v tem primeru za samomor. Pokojni Sušnik je svojim prijateljem nekaj pred tem dejal, da si bo vzel življenje. Bolehal je namreč za epilepsijo. SMRT POD VLAKOM Istega dno je prišlo do železniško nesreče tudi na pro^'i Jesenice _ . - Hrušica. Okrog 14.30 uTe je šel ' še šupa za steljo, hlev in svinja, po železniški progi proti domu Pri tem je nastalo za i,«&fu 244eini Husein Kumalič. zaposlen ! materialne škode. misij pri občinskih organih obio menjenl> tudi z drugimi dolinami, tako da jim je za zbiranj* raznega gra iiva *n an^:zij%r* problemov občutno manjkalo. 6»-. ... Zaradi nezadostne izbi*^ j^. dra kaže, da se stanje ne bo spremenilo tudi poslej, zato ^ v Kranju tak zavod res nujno potrebovali. — 2. V 2elezarni na Jesenicah. Za njir : :,i vštric pripeljala dva vlaka -potniški in brzec za Avstrijo, k-malič se je umaknil z enega tir« na drugi. Kaže, da se ni nade.-dveh vlakov za hrbtom. Vlak | je do smri povozil. POŽAR V DOLENJI VASI Konec preteklega tedna j^ gp. rdo pri Janezu Demšarju v r lenji vasi v Sel* dolini. Do ro žnra jo prišlo zaradi nepravilne električne napeljave v skodm-v kjer je bil priključek speljan M posredno iz visoke napetosti, pj. meni so brž zajeli po^> nftto Pa i jO ogenj naglo širil. Zgorela Latos predvsem gradbena 1 »i! Leta 1959 so v Železnikih ustanovili obrtno podjetje Skupnost. Pravzaprav je to podjetje obstajalo že prej, saj je že leta 1950 takratni KLO' Cešnjica ustanovil tamkaj podobno podjetje, ki je združevalo krojaško in šiviljsko LOŠ KI DELAVEC obrt. Pred tremi leti pa je to podjetje prevzelo od takratne kmetijske zadruge Martinj vrh obrtne dejavnosti, medtem ko so šiviljsko-krojaško dejavnost opustili. Do teh organizacijskih sprememb je prišlo predvsem v težnji, da se združi pretežna večina obri-nih uslug oziroma dejavnosti, ki ieri^ i™ i 4T °h,Tn0 POd_ Na zadnji **V savskega sveta JMfc Skupnost 2elezniki splošno obrtnega podjetja »Skupnost« so ™IZ^ wJS5aVt, 5?°J!V' k°" ! ra^P^vljali o nabavi kiperja, ki bi ' ga s pridom uporabljali v grad- larno, kovaštvo, pleskarstvo in gradbeno 6kupino. Podjetje zaposluje sedaj 38 ljudi, računajo pa, da se bo med letom to število povečalo na 50. Pri tem povečavanju bo odigralo pomembno vlogo prav gradbeništvo. Sploh je gradbeništvo ena izmed dejavnost', ki bo letos in verjetno tudi v prihodnje imela pomembno vlogo v poslovanju podjetja. Gradbeništvo je dejavnost, ki jo obrtno podjetje Skupnost ni od nikogar podedovalo. Z njim so pričeli iz potreb in z željo, da bi z zidarskimi uslugami zajeli vso dolino. Za letošnje leto predvidevajo, da bodo ustvarili približno 75 milijonov bruto dohodka. Tako se bo ta v beništvu. Sprejeli so sklep, naj bi kiper nabavili, saj zanj imajo že del sredstev zagotovljenih. Prav tako je delavski svet že večkrat razpravljal o odkupu poslovne stavbe. Ta je sedaj last goz-darsko-kmetijske zadruge na Ceš-njici. Njihova želja je, da bi čimprej imeli lastne prostore. Zato so ta problem nakazali tudi v letošnjem predlogu za sestavo letošnjega plana. primerjavi s preteklim letom dvig nil za dvajset odstotkov. Poveča-so prej spadale pod kmetijsko za- I nje pa bo šlo predvsem na račun drugo. 'gradbeništva. Pet sto kilogramov umetnih gnojil na hektar Svet za kmetijstvo in gozdarstvo pri Občinskem ljudskem odboru Skofja Loka je dalj časa proučeval statistične podatke, ki so se nanašali na proizvodnjo sena Ugotovil je, da so celo maksimalni pridelki zadnjih let prenizki in da razen tega ne ustreza niti kvaliteta. Zato 6e je odločil, da je treba pri tem nekaj pokreniti in tako zagotoviti večje hektarske donose in obenem izboljšati tudi kvaliteto. Sestavil je poseben odlok o agrotehničnih ukrepih za pridelovanje krme na travnikih in njivah za trpežne krmne rastline in ga predlagal ljudskemu odboru v potrditev. Ta je odlok tudi uza- LITERARNO POPOLDNE Pretekli teden so prišli v ŠKOFJO LOKO znani slovenski književniki Tone Seliškar, Josip Ribičič, Lojze Zupane in rojak iz Poljanske doline — Vladimir Kavčič. Mladinske pisatelje je povabila škofjeloška osnovna šola, ki je tako pripravila svojim učencem v okviru slovenskega kun-irnega praznika ob obletnici Prešernove smrti literarno popoldne. Učenci in učenke škofjeloške osnovne gole so napolnili kino dvorano »Šora« in napeto prisluh-odlomkom iz del naših mladinskih pisateljev. Gvodno besedo ob obletnici našega največjega slovenskega pesnika in pozdravni govor je imela Prof. Jožica Bibič, nato pa 60 brali svoja dela literarni ustvarjalci, ki so s svojo prisotnostjo zelo navdušili mladino. Za konec so predstavniki mladinske in pionirske organizacije na škofjeloški osnovni šoli izročili vsem umetnikom šopke cvetja. Tako je škofjeloška osnovna j šola le+os v tej obliki proslavila j slovenski kulturni praznik. Otroci si takšnih in podobnih srečanj še želijo in upajo, da bo vodstvo šole še letos povabilo tudi nekatere druge P9Še literarne ustvarjalce. - V. R. konil. Omenjeni odlok določa, da morajo lastniki vsako leto travnike očistiti, da bo na njih mogoča strojna košnja. Odlok o agrotehničnih ukrepih zajema katastrske občine Dorfarje,. Draga, Go-dešič, Pevno, Puštal, Reteče, Stara Loka, Stari dvor, Suha in Skofja Loka. Na omenjenih področjih morajo pridelovalci krme potrositi na hektar travniške površine najmanj 150 kilogramov duši" h, 200 kilogramov fosfornih in 150 kilogramov kalijevih gnojil. Po potrebi pa naj bi gnojili tudi hlevskim gnojem. Na vsak hektar trpežnih krmnih rastlin na njivah pa morajo pridelovalci porabiti tri sto kilogramov fosfornih, 150 kilogramov kalijevih in 50 kilogramov dušičnih gnojil. Pridelovalci krme morajo gnojiti površine v času od začetka novembra do konca marca, prvo dopolnilno gnojenje z dušičnimi gnojili pa naj bi opravili v aprilu, drugo pa takoj po prvi košnji. Le zamočvirjene in poplavljene površine in tiste, ki so v 6trmih legah, so izvzete iz določil tega odloka. Tako oprostitev odobri V podjetju menijo, naj bi bil odkup stavbe ena izmed najpomembnejših investicij. Potrebno bi bilo sicer še to in ono, vendar je treba želje vsklajevati s finančnimi možnostmi. V obrtnem podjetju Skupnost imajo za vsako dejavnost svojo obračunsko enoto. Z novim pravilnikom o delitvi čistega dohodka so določili, da bodo delili čisti osebni dohodek na osebne dohodke in sklade v razmerju 85:15. Podjetju je v času svojega obstoja uspelo prebroditi vsaj začetne težave, ki so se prva leta dokaj ostro postavljale. Nekateri so sprva gledali na podjetje z nezaupanjem. Ti problemi so sedaj odpravljeni, ker se zavedajo, da so hkrati proizvajalci in upravljavci in da si ssmo s sodelovanjem ustvarjajo boljše pogoje. — P. Kakor jo videti, Jelovici na Trati pri Skofji Loki še ne bo zmanjkalo »kruha* Invalidska delavnica za poklicno rehabilitacijo in zaposlitev slepih Pretekli mesec je Občinski ljudski odbor Skofja Loka sprejel odločbo o ustanovitvi invalidske delavnice za poklicno rehabilitacijo in zaposlitev slepih. Ustanovitelja tega zavoda sta škofjeloški občinski ljudski odbor in Zveza slepih Slovenije. Invalidsko delavnico za rehabilitacijo in zaposlovanje slepih sta ustanovitelja ustanovila s posebnim namenom, da se nudi zaposlitev od rojstva Ureditveni načrt za Soriško planino Na dvanajstih planinskih pašnikih v Selški dolini se je p-slo v približno treh poletnih mesecih" minulega leta 515 glav goveje živine. 2e letos in prihodnje leto pa bodo glede pašništva nekatere spremembe. Sest pašnikov je namreč tudi v gozdu in za taka mesta poseben odlok prepoveduje pašo živine. Zato bodo na štirih planinah že letos ukinili pašo, na dveh pa prihodnje leto. Tako nastale izpade bo perspektivno nadoknadila ureditev Soriške planine. Gozdarsko kmetijska zadruga za Selško dolino na Ceš-njici je namreč že pripravila ureditveni in investicijski načrt za to področje. Soriška planina meri svet za kmetijstvo in gozdarstvo j 107 hektarjev oziroma 134 hektarna predlog področne kmetijske za- jev z gozdovi. Na teh površinah đmi«?e. — P. 'bi lnh>^ ^-"h *-*-"nkah paslo 220 glav mlade živine oziroma 150 odraslih govedi. Posebna strokovna komisija je že pregledala teren in določila tudi lokacijo za hlev. Ko bi pričeli s pašo na Soriški planini, bi tako v znatni meri razbremenili ostale pašnike, ki so sedaj še vedno premalo ali kasneje oslepelim osebam, ki so starejše o3 16. let. Delavnica je ustanovljena za območje naše republike. Ustanovitev delavnice so s svojimi sredstvi zagotovili Dom slepih Stara Loka, Svet za socialno varstvo LR Slovenije, Zavod za zaposlovanje delavcev LRS in republiški zavod za socialno zavarovanje. Dom slepih v Stari Loki bo vsa osnovna in obratna sredstva iz dosedanjih obrtnih delavnic metiarstva, pletarstva in šče-tarstva prenesel v novoustanovljeno delavnico za rehabilitacijo in zaposlitev slepih. Republiški 6vet za socialno varstvo je prispeval oziroma zagotovil 4 milijone dinarjev, republiški zavod za zaposlovanje delavcev poldrugi milijon in Zavod za socialno zavarovanje 11 milijonov dinarjev. ima 13 članov, od katerih štiri imenuje Občinski ljudski odbor Skofja Loka, enega glavni odbor Zveze slepih Slovenije, republiški svet za socialno varstvo in OLO Kranj, tri člane izvoli delovni kolektiv invalidske delavnice, po enega pa določita Zavod za rehabilitacijo invalidov LRS in repbb-liški Zavod za socialno zavarovanje. Upravnik je član sveta po položaju. Šestčlanski upravni odbor pa bo izvolil (izmed članov kolektiva) delovni kolektiv na skupnem sestanku s sklepom večine navzočih. Občinski ljudski odbor Skofja Loka ima kot soustanovitelj pravico in dolžnost potrjevati finančne načrte invalidske delavnice in pravilnik o osebnih dohodkih invalidov in drugih delavcev, ki so tukaj zaposleni. Prav tako oprav- M\t\ prekašajo hrm\w vloge Pravijo, da ni veliko večjih problemov, kot je ta, pred katerim se znajde človek, ko po trebuje poroke za najetje potrošniškega kredita. Ugodnosti kreditov 6e poslužuje večina našib državljanov in res1 težko najdemo nekoga, ki bi še ne imel kredita ali pa še ne bi bil porok svojemu sorodni ku ali prijatelju. Občani radovljiške komune so lani najeli za 277 milijonov dinarjev potrošniških kreditov in so tako skoraj podvojili vrednost kreditov za leto 1960. Najhujša nakupovalna mrzlica industrijskih predmetov je bila v decembru, ko je bilo tudi več kot 10 milijonov posojila uporabljenega za nakup avtomobilov Fiat 600. Obenem pa je potrebno povedati, da je tudi vrednost hranilnih vlog precejšnja, saj te iz leta v leto enakomerno naraščajo. Prebivalci z območja radovljiške občine so lansko leto 6hranili v Komunalni banki 225 milijonov dinarjev. Za preteklo leto je značilno, da so hrpnilne vloge prvič za 10 odstotkov manjše kot potrošniški krediti: vsa lota doslej je bila njihova vrednost vedno večja. Največ kreditov (65 odstotkov), ki jih je odobrila Komunalna banka v Radovljici, je bilo namenjenih za nakup industrijskega blaga: električnih aparatov In pripomočkov za gospodinjstvo itd. Po vrednosti jim sledijo krediti za nakup avtomobilov, krediti za nakup pohištva in krediti za nakup tekstila. Invalidska delavnica ima tri I lja pristojni občinski organ tudi oskrbovani in preveč ekstenzivno j upravne organe, in sicer svet. I družbeno nadzorstvo nad delom izkoriščani. I upravni odbor in upravnika. Svet' omenjene delavnice. O nalogah sindikatov v novem gospodarskem sistemu Radovljica, 13. februarja — Ce merimo delavnost vodstva političnih organizacij tudi po tem, kolikokrat zbere širši krog predstavnikov svojega članstva in se z njim pogovori o aktualnih problemih ter tako omogoči, da ti prodrejo med širok krog prebivalcev, moramo vsekakor pohvaliti Občinski odbor SZDL v Radovljici in Občinski sindikalni svet Radovljica. Oba zelo pogosto sklicujeta svoje plenume in zanje pripravljata obsežna poročila o najbolj perečih aktualnih problemih z raznih področij (n. pr. gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulturnoprosvetne dejavnosti itd.)« Darinka, Tončka in Irena Iz Bohinjske Bistrice se vračajo s sim> čanja domov. Na smučanje je odšel ves razred med telovadno uro, zato imajo deklice kar precej opraviti, saj so obložene s šolskimi torbicami in še s smučmi Gradnja vodovoda se nadaljuje Bohinjska Bistrica — Hudomuš-neži pravijo, da Bohinjsko Bistrico najlaže spoznaš po tem, ker v tom kraju pri vodovodni pipi zaman pričakuješ, da bi iz nje pritekla voda. Toda ta spoznavni znak ne bo mogel biti več dolgo v RADOVLJIŠKA KOMUNA rabi, zakaj sedaj je tu dovolj zagotovil, da bo v Bohinjsko Bistrico priteklo dovolj vode za vse potrebe vseh prebivalcev. Letošnje leto bodo! kot predvidevajo, dobili potreben denar in nadaljevali z gradnjo cevovoda do Bistrice, v prihodnjih letih bodo postopoma obnovili še omrežje v naselju samem, ker je že zelo slabo. Sedanji bistriški vodovod je star okoli 55 let. V ča^u, ko so ga gradili, je imela Bistrica okoli 700 prebivalcev, sedaj jih ima skoraj 1500. Razen tega, da je sedanji rezervoar vode premajhen za vse potrebe, pobočje zemlje nad zajetjem stalno drsi proti dolini in so tu potrebna skoraj vsakodnevna popravila. Zajetje za novi vodovod so že uredili »Za Bistrico*, ki je od kraja oddaljena 2,8 kilometra. Predračun za novi vodovod je 100 milijonov dinarjev; Letos bi radi zgradili le cevovod do Bistrice. Skupaj z zajetjem, predorom pri zajetju in potrebnim materialom bo po predračunih veljal 54 milijonov dinarjev. Po dogovoru o krajevnem sanx>prispevku bodo vse izkope opravili tamkajšnji prebivalci sami. Izkopali bodo 5 metrov dolg in 160 centimetrov globok jarek in ga po položitvi cevi tudi zasuli. Kdor ne bo sam delal, bo prispeval ustrezen delež v denarju. Vsi lastniki vprežnih živali bodo opravili po 2 dni brezplačne vožnje materiala. Doslej so za gradnjo razen prostovoljnega dela in samoprispevka prebivalcev in gospodarskih organizacij (skupaj okoli 2 milijona 700 tisoč dinarjev) uporabili že okoli 25 milijonov dinarjev, za nadaljevanje del pa bi za letošnje leto potrebovali še 20 milijonov. Včerajšnji plenum je pripravilo predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta in je bil namenjen razpravi o nalogah sindikatov pri čimdoslednejšem uveljavljanju novega gospodarskega 6istema. Razen članov plenuma so se ga udeležili tudi predsedniki in drugi predstavniki sindikalnih podružnic Udeležba na plenumu je bila zelo dobra. Zaključki, ki so jih sprejeli na plenumu, naj bi spodbudili člane sindikata, da bi razmišljali in razpravljali o dogajanju v svojih gospodarskih organizacijah in preko vodstev podružnic tudi sami predlagali in tako sodelovali pri upravljanju svoje organizacije. Tako je med zaključkom, ki jih je spre#el plenum, sklep, da naj vodstva sindikalnih podružnic čimprej skličejo svoje člane in z njuni obravnavajo problematiko svoje gospodarske organizacije in da naj o teh sestankih obvestijo tudi predsedstvo ObSS, da bo lahko sodelovalo in dalo svoja priporočila. Sestanki sindikalnih podružnic naj bi bili vsaj enkrat mesečno, ker jo problemov ob prehodu na novi gospodarski sistem izredno veliko. Kadrovska komisija bo pregledala kadrovske probleme sindikalnih vodstev in po potrebi predlagala izpopolnjevanje tega kadra ali njegovo zamenjavo. Uvodne misli je na plenumu podal predsednik ObSS Jože VI-dic. Navajal je posamezna nerešena vprašanja iz široke problematiko gospodarskih organizacij in pri tem poudarjal, da so vse to stvari, ki morajo zanimati čla-^ ne sindikata — proizvajalce in upravljavce, če hočejo sodelovati Pri upravljanju svoje gospodarske organizacije. Tako je podčrtal vedno večjo vlogo sindikalnih podružnic (ki pa se je same še ne zavedajo) in obenem tudi sindikalnih podružnic posameznih ekonomskih enot, ki morajo same reševati svoje probleme in izdelati svoja stališča do skupnih problemov. Ugotovil je, da novi pravilniki posebno v manjših podjetjih niso prinesli nič bistveno novega, saj so premnogokrat 1« drugače imenovani stari tarifni pravilniki. BŠ nekaterih pravilnikov je jasno razvidno, da pri oceni delovnih mest člani sindikata niso sodelovali, sicer se ne bi dogajalo, da bi bilo za osebni dohodek delavca upoštevano njegovo dek>, postavke za vodilne uslužbence pa bi bile prepolne raznih dodatnih faktorjev in koeficientov, ki odmikajo osebni dohodek dejanskemu za- služku. Spregovoril je tudi o težavah ob združevanju nekaterih podjetij na območju radovljiške občine. Tu se sedaj odvija proces združevanja trgovskih, mesarskih in lesnoindustrijskih podjetij, tečejo pa tudi prvi razgovori o združitvi kovinske industrije. — Posamezni problemi, o katerih je bilo govora na plenumu, (oddih in rekreacija, povišanje standarda zaposlenih, strokovni kader, komunalne potrebe in razumevanje gospodarskih organizacij itd.) pa zaslužijo, da o njih spregovorimo v samostojnih sestavkih, zato bomo o njih pisali kdaj v prihodnje. Doslej najTečje žrebanje za naročnike Glasa Dva mopeda, televizijski sprejemnik, dva radijska sprejemnika in drugi bogati dobitki Dobitki so lahko vaši, če boste pravočasno poravnali vsaj polletno naročnino za Glas (650 dinariev). Seveda pa bodo tudi tokrat imeli več možnosti tisti, ki bodo plačali naročnino za vse leto in tisti, ki so že dlje naročniki, in sicer: — kdor plača za pol leta, bo imel en glas, — kdor plača za vse leto, bo imel 3 glasove, — kdor je naročen že več kot 5 let, bo imel 4 glasove, — kdor je naročen že več kot 10 let, pa bo imel 5 glasov. NAROČNIKI »GLASA« SO NEZGODNO ZAVAROVANI! V letu 1961 je Državni zavarovalni zavod izplačal našim naročnikom nad pol milijona dinarjev zavarovalnine. POSEBNE NAGRADE ZBIRALCEM NOVIH NAROČNIKOV! Za vsakega novopridobljenega naročnika 100 dinarjev, za vsakih deset naročnikov pa en glas pri tradicionalnem nagradnem žrebanju, ki bo marca letos. Jeseničani razstavljajo v Ljubljani V prostorih Centralne Narodne banka LRS v Ljubljani jo bila preteklo soboto odprta prva republiška razstava iznajdb in teh- JESENIŠKI KOVINAR ničnih izboljšav, ki jo prireja Združenje izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav Slovenije pod pokroviteljstvom Zbornice za industrijo, rudarstvo, gradbeništvo in promet LRS. Med številnimi udeleženci razstave je tudi precej Jeeeničarov. saj je razstavni prostor Društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav z Jesenic največji. Na njem razstavljalo kar 32 predmetov. Med njimi vzbujajo pozornost nekateri že patentirani prototipi, ki so jih izdelali jeseniški žele-zarji. Mnogi so zelo uspešni in bodo verjetno razstavljeni na svetovni razstavi v Bruslju. Kmalu poti novo streho JESENICE (M. Z.) - V jeseniški Železarni so ugotovili, da je strešna konstrukcija nad livno lopo, kjer vlivajo surovo železo, zelo slaba m neprimerna za sodobno proizvodnjo. Zato 60 se odločili, da bodo zgradili novo. Načrte so že izdelali v domačem konstrukcijskem biroju in bo zgrajena iz aluminija. Računajo, da bo nova streha gotova do konca marca letos. Veljala pa bo nad 50 milijonov dinarjev. Pripojitev medzadružnega LIP »Jelka« Radovljica h KZ Dovje-Mojstrana Letno 800 milijonov dinarjev JESENICE - Ze na skupnem zasedanju 24. januarja letos sta delavski svet medzadružnega LIP »Jelka« iz Radovljice in zadružni svet Kmetijsko-gozdarske zadruge Dovje—Mojstrana sprejela sklep o pripojitvi »Jelke« h Kmetijsko--gozdarski zadrugi Dovje—Mojstrana. To sta potrdila tudi že ObLO Radovljica in ObLO Jesenice. »Jelka« v Radovi i j ci bo še naprej delovala kot samostojen obrat Kmetijsko-gozdarske zadruge Dovje-Mojstrana. K pripojitvi so silili izključno gospodarski vzroki. Podjetje »Jelka« je bilo ustanovljeno v letu 1955 kot medzadružno lesnoindu-striteko podjetje. »Jelka« in Kmo-tijsko-gozdanska zadruga Dovje-Mojstrana že od ustanovitve zelo tesno sodelujeta, predvsem zato. ker predstavlja območje Zgornje-savske doline glavno surovinsko bazo za hlodovino. S pripojitvijo podjetja »Jelke« k zadrugi se torej v bistvu ne spreminjajo v ničemer odnosi na področju lesne industrije in gozdarstva. Gro torej le za združitev dveh sorodnih dejavnosti, ki sta bili že doslej najtesneje povezani. Kot smo že omenili, bi obstoječa predelava lesa v zadrugi in pripojeno podjetje »Jelka« predstavljala samostojen lesnoindustrijski obrat v okviru zadruge. Obrat bi razpolagal letno z okrog 30.000 kubičnih metrov hlodovine. Ta količina je v današnjih merilih optimalna za gospoclarjenie z lesom v okviru ene organizacije. V združenem podjetju bo čisti dohodek na eneca p$aup*]ene.?i v okviru obrata znašal 1,250.030 dinarjev. Obrat bo dosegel letno okro<* B0O milijonov dinarjev realizacije pr' 130 do 150 zaposlenih delavcih. Cisti dohodek pa bo znašal 175 milijonov dinarjev, od česar bo dobršen del odpadel na sklade. Obseg žagarske proizvodnje tega obrata bo v celoti pokril potrebe domačega trga po žagarskih uslu- gah. Razen zadovoljitve domačih potreb po rezanem lesu, bo obrat proizvajal letno 10.000 kubičnih metrov lesa tudi za izvoz. Vzporedno s tem bodo pri zadrugi ustanovili tudi gozdarski obrat, ker se zadruga ukvarja tudi z gozdarsko dejavnostjo. Omenjeni obrat bo skrbel tudi za obnovo gozdov v privatni in družbeni lastnini, gospodarno izkoriščanje in preskrboval industrijski obrat s hlodovino. Kmetijska dejavnost zadruge bo še naprej organizirana kot samostojen obrat. Prav zaradi tega, ker bodo te dejavnosti omogočile formiranje več sredstev v skladih, so dani vsi pogoji za predvidene investicije v kmetijstvu. To bo omogočilo hitrejšo akcijo za odkup tistih zemljišč, ki jih lastniki ne morejo obdelovati. Lastna kmetijska proizvodnja in usmerjanje proizvodnje privatnih kmetovalcev bo omogočila močnejši poseg v preskrbi potrošnikov. V tem okviru bo sodelovanje med zadrugo in kmetovalci na področju gozdarstva in kmetijstva uspešnejše. — M. Zivkovi" PLENUM ODBORA ZA SPLOŠNO TELESNO VZGOJO Kritika na račun občinskih športnih zvez Ker osnovna šola v Cerkljah nima primerne telovadnice, se tamošnji šolarji s pridom poslužujejo igrišča za Zadružnim domom. Igre na prostem pa prihajajo v poštev le, kadar jc toplo sončno vreme. Proteklo 6oboto je bi! v telovadnici Partizana v Stražišču redni letni plenum strokovnega odbora za splošno telesno vzgojo pri Okrajni zvezi za telesno kulturo Kranj. Na Gorenjskem je trenutno 31 TVD Partizan, ki vključujejo 5329 članov. Od tega je 11 takih društev, ki imajo svoje domove s klubskimi prostori in telovadnicami, 8 je takih, ki imajo telovad- Zavarovanci so zadovoljni Prebivalci Cerkelj in okolice so bili do nedavnega vezani na lekarno v Kranju. To je bilo še posebno neprijetno v nujnih primerih. Cerklje so konec -koncev le precej oddaljene od Kranja. Ta nevSečnost pa je odpadla, odkar je začela v Zdravstvenem domu poslovati tudi lekarna. Sicer ne gre za lekarno v pravem pomenu besede, pač pa imajo zavarovanci na voljo bogato zalogo zdravil, e katerimi razpolaga kar tamošnji zdravnik dr. Jože Bohinc. Seveda mu ta nova dolžnost nalaga precej truda, saj ga že redna ordinacija preobremenjuje z delom. To pa je tudi vzrok, da si Cerkliani prizadevajo dobiti še enega zdravnika. Svojo namero bodo menda lahko uresničili, ko bodo imeli na razpolago nekaj stanovanj za zdravstvene delavce. Takrat bodo okrepili tudi zobozdravstveno službo. - š. POPRAVILI BODO CESTE Nekatere krajevne ceste na območju cerkljanskega krajevnega urada so zelo slabe. To velja predvsem za ceste proti PoženJcu, dalje za cesto Brniki — Polica L» cesto v Vasco. Brž ko bo vreme ugodno, ee bodo lotili dela. Pri tem bo zelo koristila gramoznica v Cerkljah, ki bo dala dovolj kvalitetnega materiala. Dela no bodo posebno draga, saj bo gradivo za posipanje cestišč iz las*ne gramoznice. SEDMA TRGOVINA S ČEVLJI Trgovski lokal na Titovem trgu v Kranju, iz katerega je lansko leto izselilo svojo poslovalnico podjetje »Borec«, ker lokal ni r7il primeren za oroda)? konfekcije, sedaj preurejuje tovarna Alpina iz Zirov. V njem bo že v bližnji prihodnosti odprla prodajalno svoje obutve. Tako bomo v Kranju dobili že sedmo prodajalno čevljev, saj imajo sedal tu svoje pos'oval-nioe tovarni »Planika« in »Peko« po dve, tovarna Borovo eno in trgovsko podjetje Gorenjka«, ki posreduje čevlje zasebnih izdelovalcev, eno. Povpraševanje po delovni sili upada GOSPODARSKE ORGANIZACIJE SPROšCAIO NOTRANJE REZERVE Z uvajanjem novega gospodarskega sistema je prišlo do znatnih sprememb tudi pri zaposlovanju delovne sile. Podatki Zavoda za zaposlovanje delavcev v Kranju kažejo, da je bilo zadnja leta pomanjkanje delovne sile dokaj občutno, vendar se je povpraševanje po njej postopoma zmanjševalo, zlasti Se v letu 1961. Na upadanje potreb po delovni sili so predvsem vplivali novi gospodarski instrumenti, ki so prisilili gospodarske in druge organizacije k smotrnejšemu zaposlovanju. Pri sprejemanju novih delavcev so organizacije predvsem zaostrile kriterij, sicer pa 6kušajo zapolniti vrzeli s sproščanjem notranjih rezerv. V glavnem je delovna sila težila za zaposlitvijo v industriji, manj v komunalno dejavnost, kmetijstvo, gozdarstvo, najmanj pa v gradbeništvo. To velja zlasti za domačo delovno silo, zato so bile ostale panoge — če odmislfrno industrijo — odvisne od dotoka ljudi, ki prihajajo v kranjsko občino iz drugih krajev. Tako je bilo konec preteklega leta zaposleno v kranjski občini 21.817 ljudi, od te-> sodelovanju vseh gospodarskih organizacij, ki imajo sredstva p stanovanja, laže rešili ta problerr Toda ob tem je bilo sližati poss-mezne pripombe, češ da so stanovanja v tej stolpnici dokaj dragB Cena za kvadratni meter je namreč predvidena na približno 7r dinarjev. Tako bi stanovanje veljalo (a stanovanja so od enosob-nih od trosobnih) v povprečju ©j 4 do 5,5 milijonov dinarjev. Tak so sedanji računi, ki pa se navadno mod gradnjo še povečajo. Zagovorniki tega načrta pa utemeljujejo te cene prvič z udobnostjo teh stanovanj, saj je previđeno centralno ogrevanje i^j; hkrati poudarjajo, da Je gradn; te hiše splošni interes Tržiča. Iz urbanističnih, turističnih n poslovnih vidikov bi ta stavba pomenil* ved k korak k napredku tega mesta. Zato naj bi bila morala ...znoust kolektivov, da sodelujejo pri reševanju tega problema. Nekateri predlogi so že bili, na.1 bi kolektiv BPT provzol vodatv-' kot investitor. Interesenti - drug« gospodarske organizacije - Pa ns: bi pofitonoma vplačevali svoj« & leže do 19C4. ali 1965. leta, ko po stanovanja vsfiljiva. Tako u lahko pri tem sodelovala tucu posamezna podjetja, ki so trenu-no preobremenjena z o..p«ac..3.-,ze,.icv,dJi-žano Sa *J anuitet in drugih obveznosti. Vsa stvar je sedaj v razpravi V kratkem je predvideno, nov posvetovanje vseh interesentov posvetu bodo skušali naj« pot. bi zagotovili denar in za«ait graditi to veliko stavbo, ki D° <»#-' Tržiču dokaj drugačno PodoJ^- mali oglasi •mali oglasi Večjo količino žganja prodam, naslov v oglasnem oddelku 598 Prodam telieo 5 mesecev brejo in 400 kg težko. Albin Okom, Srakovlje 2, Kranj 602 Poceni prodam 2 sedeža za motorno kdo, skoraj nove. Ciril Zupan, Mošnje 34, Brez'e 603 Prodam vratca »a krušno peč, skoraj nova, Prebačevo 26 604 Mlado kravo prodam po izbiri aQ zamenjam za bika oziroma vola, Naelov v OTlpisnem oddelku 603 Prodam zakcnoko spalnico. Naslov v oglasnem oddelku 606 Prodam brejo svinjo, Jože Nastran, Coin'-vk 23. Cerklje 607 Supe a »vinjakom in brzoparil-nik za kuho svinjske krme, prodam. Luže 29 603 Poceni prodam pianino in 20-Iitraki električni bojler. Naslov v oglasnem oddelku 609 Prodam 1000 kg korenja. Suha 31, Kranj 610 Prodani kotel za kuho svinjske krme, Jezerska 28, Primekovo 612 Prodam kravo s teletom ali brc?:. Naslov v oglasnem oddelku Prodam bojler »Elektron- 20-litrakt, popolnoma nov. Naslov v oglasnem oddelku 613 k lipi m Kupi« kotel za kuhanje prašičje krme cd 120 do 150 litrov. Oddati ponudbe v oglasni oddo-lek 53 9 Ovne za »Mosquitt»« 30(1.75, t zračnicam! ali brca brez, kupim. Praprotnik, Brezje 52 614 Kupim psa, čuvaja, Ivan Pla-ninsek. Jelenčeva 1, Kranj 615 Prosim najditelja, naj jih proti nagradi vrne v oglasni oddelek 618 Dne 14. februarja obhaja 50-let-nico poroke Ana Mali. Matijevče-va mama iz Leten c. Ob tej priliki ji iz srca iskreno čestitajo ter želijo še mnogo lepega in Zadovoljnega življenja vsi njeni domači 619 Iščem delavko, ki dela na 3 izmeni, za pomoč v kuhinji. Naslov v oglasnem oddelku 620 Oddam sobo s tremi posteljami, Irem mosk1ra. Opre^nikova 26, Kranj 621 Kravo z mlekom viamcm v rejo. Marija Proj, Zg. Bitnje 5 623 Zamenjam betonsko železo, premera 6 do 8 mm za 12 do 16 mm. Olševek 40 624 Sprejmr.n kovaškega vajenca. I Peric, Naklo 635 Gospodinjsko pomočnico aH osebo, ki bi nekaj ur dnevno pomagala pri gospodinjstvu, sprejmem k a-f-lamski dru?ini. Siilva Erjavec, Gradn:kova 9. Zlato polje, Kranj 595 Obrtno podjetje »Uniforma«, Kranj, sprejme obratnega knjigovodjo in skladiščnika. Nastop službe takoj ali po dogovoru 596 Opozorilo! Po 31. marcu bom razprodal vse slike in druge stvari, prinesene v uokvirjenje ali v delo v letu 1961, brez povrnitve vrednosti, v kolikor jih lastniki do tega časa ne bodo dvignili. Otmar Čolnar, steklar, Kranj 597 Šofer C kategorije išče službo v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 598 JUGOSLOVANSKA LOTERIJA Poročalo o žrebanju sredic 3. kola, ki je bilo 10. februarja 1863 v Beograda OR O RT objave Delavska univerza v sodelovanju EDS v Kranju ostalo t ženski za honorarno delo pri odpremi Glasa sprejmemo. -Gorenjski tisk«, Kranj Iščem sobo v Kranju. Plačam dobro. Ponudbe pod »Novinar« oddati V oglasni oddelek Čevljar ilee honorarno delo. Naslov v oglasnem oddelku 616 Podpisana Marija Zupin prekli-cujen Žaljivke, ki sem jih izre-j razpisuje kovinarske in elektro kla o Irančiški Zupin. Marija Zu- * - rojstni list, tečaj za poklice. Pogoj za sprejem je priznana polkvalifikacija podjetja, v katerem je kandidat zaposlen. Pouk bo trikrat do štirikrat tedensko od 16. ure dalje. Prijave sprejema Delavska univerza v Kranju, gimnazija (stranski vhod), tel. 27-33, vsak dan od 7. do 14. ure do vključno 24. februarja 1962. Kandidati naj prinesejo k vpisu: pin 617 V nedeljo sem v kinu Storžič od 10 .do 12. ure dopoldne izgubil meske usnjene rjave rokavice. - zadnje šolsko spričevalo, - potrdilo podjetja o zaposlitvi in delovnem stažu kot polkvalifi- cirani delavec. I Srečke s končnicami 0 397090 480700 47861 77771 2 52112 566592 03 93 02283 08943 29433 56153 04 764 11364 24414 37364 45484 90484 99944 55 95 415 625 0915 25145 20145 55655 94275 97055 119315 168825 290755 46 66 86 9226 32566 39616 47 57 217 09157 23687 28287 56778 142018 19 89 39739 77769 85589 93519 273429 so zadele dobitek din 400 400.4000 1,000.400 80.000 40.000 400 80.000 400.000 1.000 600 40.000 40.000 80.000 100.000 1.000 4.000 40.000 40.000 40.000 60.000 40.000 80.000 800 600 4.000 8.000 20.000 40.000 60.000 80.800 60.000 60.800 400.000 400.000 600.800 2.000 1.000 800 20.000 61.000 60.000 800 600 10.000 40.6000 60.000 80.000 40.000 600.000 600 600 100.000 80,000 80.000 60.000 5,000.000 Republiška kegljaška liga Odločitev v zadnjih lučajih Dvanajst moštev v republiški kegljaški ligi je v soboto in nedeljo opravilo zadnje lučaj« v letos njem prvenstvu in že zaključilo svojo bilanco podrtih kegljev. Ker pa o končnem vrstnem redu odločajo negaiivne točke, ki jih bodo »podelili« šele po zaključku prvenstva, njihov vrstni red še ni določen. Medtem ko je razpored pri dnu Že popolnoma jasen, prvo mesto še vedno ni oddano — vendar pa se zanj potegujeta le še Ljubljana in Triglav. Ljubljančani 60 v soboto pognali zadnje krogle po domačih asfaltnih stezah. To prednost so dobro izkoristili, saj so dosegli rekordno številko v letošnjem prvenstvu — 6789, s katero so si zagotovili 1. mesto na ljubljanskem kegljišču in hkrati maksimalno izkoristili zadnje možnosti, ki Jim še lahko prinesejo naslov prvaka. » Sedaj je njihova usoda v rokah Kranjčanov, ki 60 v eoboto in ne* deljo na vrsti, da odločijo, komu bodo morali Jeseničani prepustit! primat v Sloveniji. V zadnji boj gredo Triglavani z majhno prednostjo. V T Wbljanl, Mariboru in Celju - nabrali točko več kot n. "kmec, vendar igrajo še na domačih terenih, kjer je Ljubljana dosegla razmeroma skromne rezultate. Po planu bi morali Kranjčani doma zmagati, na Jesenicah pa se uvrstiti vsaj pred Ljubljano (6513). V tej borbi jim lahko precej pomagata tudi Jesenice in Ljutomer, če se vrineta med Triglav m Ljubljano ter tako prineseta Kranjčanom rezervne točke, ki b« jih potrebovali, če se Konstruktor v Mariboru ali pa Gradiš v Ljubljani prerineta na 2, mesto. Za ostala tri mesta, ki zagotavljajo udeležbo na državnem prvenstvu, so glavni kandidati Jesenic«, Ljutomer in ljubljanski Gradit, medtem ko je Branik zamudil to priložnost v nedeljo v Ljubljani s povprečnim rezultatom. Z odličnim izidom v Celju (6606) si je ravenski Fužinar skoro zagotovil na«top v hrvatako-slo-venski ligi, kolikor mu te račune ne prekrižata Konstruktor aH Ce-ljt, ki imata pred sabo še po dva nastopa. Kranjska gora je v zadnjem na $topu zabeležila na odličnem ljubljanskem kegljišču svoj najslabši rezultat v prvenstvu, ki jo bo ob koncu potisnil na 10. ali 11. mesto, jeseniški Gradiš pa se bo moral ob zaključku zadovoljiti s 14 mestom. OBRAČUN GORENJSKIH NOGOMETAŠEV Kranj (M. Z.) - Smo v času, ko so na vrsti razni ob*ni zbori različnih organizacij. V soboto, IT. februarja, bodo podali obračun dela tudi na Nogometni podzvezi za okraj Kranj. Skupščina bo ob 17. uri v dvorani Občinskega ein-dikalnega sveta Kranj (vhod št. 4 nasproti avtobusne postaje). Na skupščino Nogometne pod-zveze za okraj Kranj bodo prišli predstavniki vseh gorenjskih nogometnih klubov. Pogovorili se bodo o številnih novostih v našem nogometu, o disciplini in vzgoji mladih nogometašev itd. Vrstni red pred zadnjim kolom: S nastopov: Ljubljana 8, Branik 22. Fužinar 35, Kranjska gora 44, Maribor 46, Rudar 48, Gradiš -Jesenice 51, Domžale 60, Elektro 61, Slovan 70, Krilato kolo 75, Razlag 84. 4 nastopi: Gradis-Ljubljana 17, Pionir 33. 3 nastopi: Triglav 6, Jesenice 13, Ljutomer 13, konstruktor 20, Celje 23, Izola 49 kazenskih točk. L. S. Ob zaključku republiške namiznoteniSke lige Triglav brez konkurence ĆP GORENJSKI TISK KRANJ zaposli laboranta v fotooddelku Nastop službe možen takoj, ostalo po dogovoru. KRANJSKO GRADBENO PODJETJE Kranj sprejme a) dva gradbena tehnika - začetnika b) enega gradbenega delovodjo z daljšo prakso Ponudbe sprejema uprava podjetja v Kranja do 24. 2. 1962 ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše nepozabne mome in stare mame MARIJE AHAClC (Maželnove mame) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, kakor tudi vsem ostalim za številne vence In spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči sin Jože z družino Tržič, 12. februarja 1962 Z dvobojem Triglav : Ilirija, ki je bil prejšnjo nedeljo v Kranju je bilo zaključeno letošnje ekipno prverustvo Slovenije v namiznem tenisu. Prvo mesto je osvojil kranjski Triglav s 3 točkami prednosti in brez izgubljenega dvobo-j«. Republiško ekipno prvenstvo je bilo letos prvič po novem 1 i saškem sistemu, ekipo pa so sestavljali 3 moški in 2 ženski. Po okrepitvi 6 Frelihom in Oadeževo je bil Triglav v absolutni premoči, ki jo kaže tudi zbir točk in količnik v dobljenih in izgubljenih igrah. Edino točko so Kranjčani oddali že v 1. kolu Ljubljani, ko še niso nastopili kompletni. Večina poznejših dvobojev je bila zanje le formalnost, saj so kar trl-Ikrat zmagali z najvišjim možnim ' rezultatom. Od ostalih vrst sta bila precej boljša Odred In Ljubija- Po dolgi In mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša srčno ljubljena žena, mama, stara mama, sestra in teta: MARIJA ZUPAN, roj, Jenko (Muhovčeva mama) Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 14. februarja 1962 ob 15.30 uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Naklem. Žalujoči: Mož, sinovi, hčere z družinami ter ostalo sorodstvo Cegelnica. Duplje, Hrast je, Nakk», Kranj, Ljubljana, 12. II. 1962 na, Jeseničani pa so obtičali na zadnjem mestu z mlado, vendar pa perspektivno ekipo. Republiško prvenstvo ni odločalo le o naslovu republiškega prvaka, marveč tudi o uvrstitvi v višje tekmovanje. Najboljši trije bodo sodelovali v I. zvezni ligi. To tekmovanje bo v obliki dveh turnirjev, od katerih bo prvi v Krrnju od 8.—10. marca, drugi pa v Zagrebu konec aprila. Ostali trije iz letošnje republiške ligo ter Mladost (Kranj) in Novo mesto bodo nastopali v zahodnem delu II, zvezne Hge. Prva 4 moštva iz obeh delov II, avesne lige bodo na kvalifikacijah v Ravnah 3. in 4. marca določila med sabo še 2 člana I. zvezne ltge. Preostal'h 5 mest v najvišjem tekmovanju v državi bosta zasedli po i ekipi iz Hrvatske in Srbije ter ena iz Bosne. Ekipa Triglava (v postavi: Teran, Tomo, Frelih (Janškovec, Ma-rušič) Plutova, Cadeževa in Kna- pova) bo letos eden glavnih favoritov za 1. mesto v državi. Ker so razen te?a igralci precej izenačeni, še lahko računa'o na uspeh tudi v primeru, če komu ne bo šlo ajbolje. Najnevarnejša tekmeca Kranjčanom bosta izenačena vrsta Odreda in Zagreb z odlično moSko zasedbo. — L. S. „Paziti moram na smučko" osemletni skakalec v Podkorenu Blizu postaje v Podkorenu je bil ondan pravi vrvež. Na tamkajšnji 30-metrski skakalnici so se tekmovalci kar vrstili. • Med vsemi je vzbujal največ pozornosti 8-letni pionir. Imel je zlomljeno oziroma skrbno zbito in ovito smučko. Toda skakal je, da 60 ga vsi gledali. Samo tisto smučko j« nekako drugače držal v zraku. Paziti je moral nanjo, kot je sam povedal. Ime mu je bilo Andrej ček. £ »Ali ni nevarno skakati s tako smučko?* »Ah, saj vem, kako jo moram držati, ko priletim na tla.« 0 »Kdaj si se začel smučati?« »Ko sem imel 6 let. Takrat sem dobil smučke. Ce bi imel prave smučke, bi ie šlo.« q »Kako ti gre to zimo?« »Kadar nimam pouka ali naloge pridem smučat in skakat. Danes dopoldne som skočil že 30-kra«4 na tej skakalnici.« Potem je odhitej domov na kosilo. ■ Kako tiho in skromno rastejo in se kalijo mlad iskakalci - bodoči rekorderji in prvaki. K. M. Lestvica republiške lige: Triglav Odred Ljubljana Hirija Fužinar Jesenice 10 9 1 10 8 0 10 7 1 10 4 0 10 2 0 0 89:18 19 2 78:44 16 3 72:57 13 9 48:74 8 8 53:79 4 io o o !• nm o n JUTRI ZROR ROKOMETASEV MLADOSTI Jutri bo v fizikalni dvorani osemletke »Lucijan Seljak« v Stra-žiSču VI. redni letni občni zbor rokometnega kluba Mladost. Obračun dala — cn«ga izmed vodilnih rokometnih klubov v Sloveniji — bo prikazal plodno delo tega khiba. Med težavami, ki jih ima je prav gotovo na prvem rnrastu vprašanje igrršča. Vodstvo RK Mladost vabi na ta letni zbor rokometaSev vse simpatizerje in ljubiti jo rokometa, da bi s svojimi napotki prispevali k nadaljnjemu razvoju kluba. Začetek bo ob 18.30. V petek nadaljevanje v zimski rokometni Prihodnji petek- je na sporedu drugo kolo. Mladost ima za nasprotnika jesenskega republiškega prvaka Krim iz Ljubljane. Tekma bo ob 16.40. Isti dan nastopajo prvič za točke v ženski ligi tudi rokometaši-cq Mladost:'. Zaradi, pomanjkanja finančnih sredstev bodo ta dan odigrale kar dve tekmi. Ob 15.20 lErrajo s Partizanom iz Šiške, ob 17.25 pa s Slovanom. - J. J. \\"x'x'xvX-Xv:;X;X;.v.;.;.xv;v :::v>:x:x::::-....v::::x:::::::x:::: :-:-::x:x:::x:::X:X: •X*XvXxXv.;.X- »S plovbo,« je odgovorila. »Bil ja lastnik ladjevja obalnih ladij ia nekaj tankerjev. Njegovo podjetje nas je oskrbovalo z gorivom. V tej zvezi je tudi obiskoval mojega očeta. Razen tega je bil poslovno zainteresiran za eno od kitolovskih postaj in tako sfa se rada pogovarjala. Moj oče se je rad pogovarjal z vsakim, ki je bil pripravljen govoriti o kitolovu.« »Zakaj se Dahler boji vrniti na Norveško?« jem vprašal, »in zakaj pravi Jorgensen, da mora biti pripravljen na aretacijo?« »Tega ne vem.« Nagubala je čelo, kot bi hotela uganiti. »Vedno je bil tako prijazen človek. Vsakikrat. kadar je prišel, mi je prinesel kaj iz Južne Amerike. Se zdaj vem, kako je vedno govoril, da samo zato vzdržuje tankerje, ker mi tako lahko prinaša darila.«' Nasmejala se je. »Nekoč me je vzel s seboj na smučanje. Zdaj bi človek ne verjel, toda bil je dober smučar.« Umolknila sva. Poskušal sem si v duhu predstavljati, kakšen je bil takrat Dahler. Tudi ona je bila videti zatopljena v spomine na preteklost. Nenadoma je dejala: »Le zakaj major VVright tedaj nI oddal sporočila, o katerem je govoril?« Očitno ni čakala na odgovor, kajti takoj je nadaljeval: »Vsi ti ljudje na vaši ladji potujejo tja, da bi rideli njegov grob. To je — nekako grozljivo.« »Ali ste ga dobro poznali?« Pogledala me je. »Georvca? Oh da. Poznala sem ga — zelo dobro.« Za trenutek sem n obotavljal, potem pa dejal: »Ce naj umrem, mislite name sav o L'.o... — ali vam to besede kaj povedo,?« Na udarec, ki ji ga jc prizadelo moje vprašanje, nisem bil pripravljen. Za trenutek je sedela, kot bi vanjo treščila strela. Po-tam pa je zamrmrala kot človek v hipnozi se obe drugi vrstici- »-» v tuji deželi leži kos zemlje, ki bo večno angleški.« Dvignila se je in me pogledala. Njene oči so se zelo povečale. »Kje ste to slišali?« ja vprašala. »Kako ste mogli to vedeti —-!« Zastala je in zopet posvetila pozornost kompasu. »Oprostite. Nekoliko sem prišla iz kurza.« V šumenju vetra in morja sem komaj slišal njen glas. Zavrtela je krmilno kolo in ladja se jc zopet nagnila, ko se je veter z vso silo uprl ob jadra. »Zakaj ste mi citirali Ruperta Brooka?« Njen glas je zvenel trdo in obvladano. Potem je zopet dvignila oči in me pogledala. »AH je bila to vsebina njegovega sporočila?« »Da«, sem dejal. Odvrnila je pogled in se zazrla v temo. »Torej je vedel, da bo umrl.« Te besede so bile samo šepet, ki mi ga je veter prinesel do ušes. »Zakaj vam je poslal to sporočilo?« je vprašala in nenadno obrnila glavo. Njene oči so iskale v mojem obrazu. »Ni ga poslal meni,« sem odgovoril. »Sploh ne vem, komu so bile namenjene?« Ker ni ničesar več rekla, sem vprašal: »Kdaj ste ga poslednjič videli?« »To sem vam vendar že povedala,« je odgovorila. Spoznala sem ga, ko sem delala za Kompani Linge. Potem je odšel v akcijo Mal6y in — se ni nikoli več vrnil.« »In pozneje — ga niste nikoli več videli?« Zasmejala se je. »Vsa ta vprašanja?« Njen nasmeh je Izzvenel v tišino. »Nikar se o tem več dalje ne pogovarjajva.« »Ljubili ste ga, ali ne?« sem vztrajal, davi s pripravljenimi stvarmi, in odločeni za pot na Norveško? AH je bila to samo sentimentalna želja, da bi obiskali njegov grob?« »Ce vam to zadostuje,« sem odvrnil, »čemu ste potem prišli »Prosim vas,« je dejala, »zdaj je mrtev. To naj zadostuje.« »Njegovega groba sploh nočem videti,« je dodala v nenadnem razburjenju. »Nikoli ne bi hotela videti njegovega groba.« »Zakaj ste potem odpluli z nami?« sem vztrajal. Pripravljena je bila jezno odgovoriti. Toda nenadoma se je promislila in se obrnila. »Tega ne vem,« je dejala. Tudi to je rekla tako tiho, da je veter odnesel njene besede v noč, še preden mi je bilo popolnoma jasno, kaj je dejala. In potem je nenadoma prelagata: »Prevzemite prosim krmilo. Za trenutek bi rada odš]a dol.« S tem je bilo najinega pogovora konec. Ko se je vrnila na krov, se je postavila v veter poleg stranske luči. Celo v težkem dežnem plašču je bila videti njena postava ljubka, ko se je z ziban ladje premikala v mehkem ritmu. Jaz pa sem se ob krmilu pogovarjal z VVilsonom. ki je sedel za menoj in se čudil, koliko to dekle ve in koliko ji Farnell pomeni. Uro kasneje smo poklicali naslednjo stražo in jaz sem vnesel naš kura na zemljevid. Odkar smo razpeli jadra, smo ves čas, pluli S hitrostjo 8 vozlov in pol. »Kurz je sever, 3o stopinj vzhod,« sem dejal Dicku, ko sem mu predal krmilo. Bežno je prikimaj Zopet je bilo, kot da bi bil prvi dan na morju. V šestih letih, ki jih jc prebil pri mornarici, mu ni uspelo, da bi premagal morsko bolezen, Tudi VVright se ni počutil najbolje. Njegov obraz je bil zelen in znojen, le njegovi lasje so v soju luči iz navigacijske kabine sijali v toliko bolj žarkem rdečilu. Pač pa je Jorgensen v izposojenem puloverju in oljnem plašču prav tako dobro prenašal zibanje ladje kot Carter, ki Je bil mnoga leta vkrcan na starih tovornih lad;ah in se je na njih utrdil proti vsem morskim boleznim. Ob štirih zjutraj je prišla vrsta za stražo zopet name. Veter se je sicer okrepil do jakosti pet, toda ladja je ležala mirneje, Zvili smo eno jadro, vendar smo kljub temu zelo dobro napredovali. Tudi valovi so se povečali In »Diviner« je rinila valovom svoj kljun v hrbet kot bikoborec svoj meč. Ves ta dan je vztrajal jugovzhodnik, ki nas je na našem kurzu po Severnem morju gnal nenehno s sedmimi do osmimi vozli čez valove. Ko se je zmračilo smo imeli za seboj že 153 milj proti Norveški. Straža jc sledila straži in z vsakim koščkom platna, ki smo ga lahko razpeli, smo drveli kot pri pravem visokomorskem jadralnem tekmovanju. Ob tem čistem užitku jadranja sem skoro pozabil na razlog naše poti proti Norveški. Vremenske napovedi so bile polne opozoril na vihar in tik pred polnočjo smo res morali zopet zviti nekaj jader. Toda naslednjega dne se je veter nekoliko ulegel ter se spre-vrgel v severovzhodnik. Tako smo zopet mogli razviti jadra in nadaljevati z vožm'o. Med tema dnevoma vožnje sem prav dobro spoznal Jillo So-mers. Stara je bila 26 let — vitka in spretna jn pri tem v vsakem kritičnem položaju zelo mirna. Ni bila posebno lepa v pravem pomenu besede, toda deška sproščenost njenih kretenj in njena radoživost sta ji dajali prav poseben čar, ki je izpolnjeval vse njeno bistvo in tudi način, kako se je nasmehnila, če je svoja razmeroma široka usta nekoliko neenakomerno razpotegnila. Kadar se je smehljala, so se smehljale tudi njene rjave oči. Bila je strastna ''adralka in v tem navdušenem veselju ob poganjajoči moči vetra Vr»ro hfava več mislila na Georgea Farnella. G LAS DOKUMENTU IVAN JAM DOKUMENTU DOKUMENTI 70 Po tistem streljanju smo mi tako vpili in jokali, da je odmevalo po vsej strmini. Saj so pokosili naše može, očete, sinove in brate. Tudi moj mož, s katerim sva malo prej hotela pobegniti na Jelovico, je ležal zdaj mrtev. Nemci pa so medtem jedli in pili ter se gostili iz naših shramb. Potem so nas odgnali naprej in okoli nas postavili mitraljeze. Tedaj smo mislile, da bodo pobili tudi nas. Naslonile smo se druga na drugo. Z otroci vred { ssno bile slabo oblečene, ker so nas odgnali iz hiš brez f vsega...« Padlo je prvih 19 Dražgošanov, samih moških. Nemci so se tako maščevali za poraze in se lotili golorokih vaščanov. Kako so se zmotili ti ljudje, ki so prejšnji večer mislili, da bodo na Jelenščah našli zatočišče! Po ostali vasi niso še nič vedeli o tem pokolu. Na fronti je še vedno pokalo in Cankarjevci so z zadnjimi silami zadrževali napredovanje Nemcev. Ko se je začelo mračiti, je prišlo povelje za umik. Medtem sta jih ščitila s puškarji vred mitraljezca £ Templal in Tonček. Borci so se umikali postopoma proti } žičnici in potem deloma po poti v hrib. S seboj so od- f našali preostalo hrano, da so nekateri pikro pripominjali: J j »Ce bi prejšnje dni dobivali malo večje porcije, zdaj ne bi bilo treba toliko nositi!« Pomagali so si tudi s konji, če pa to zaradi strmine ni žk> več, so tovore spet preložili na ramena. Kuhinja z intendanturo se je postopoma vzpenjala navzgor. Ko je kolona zastala, so ugotovili, da je bila pri saneh zlomljena ojnica; popravili so jo in spet so se zagrizli v strmino. Pot jih je vodila proti Kališnikru, kjer je stalo nekaj koč. Vmes pa je pokalo, toda granate in j krogle jih niso dosegale. } Medtem pa je bilo na vasi kot bi bil sodni dan, * Kmetje so skrivali ali ponujali partizanom svoje bogate } zaloge, nekaj vaščanov pa se je pripravljalo na umik s F partizani. Večina trdnih kmetov pa je še vedno nihala ¥ med odločitvijo, ali naj bi odšli na Jelovico, ali pričakali J Nemce doma. Odločitev je bila zelo težavna. Tisti, ki o~ četje je še posebno navdušen. Potem pa se mu zahoče družbe ostalih otrok. Zlasti deklice ga imajo rade, saj ga lahko uporabijo kot lutko, ki zna spati, jesti. j0_ kati, hoditi .. . Vendar jim je Uro* na voljo le takrat, kadar je posec-no dobre volje. Ena izmed dolžnosti njegovega delavnika je -kontrola« v pisarni upravnice. Tai-0 zanimive stvari so tam - POset>n» predali in potem telefonsKa šalka, ki venomer pravi: tu-tu! >n o .sto in sto stvari je v deželi RINGA—RAJA, ki Uroša hudo zjX. lima jo . . . Ko smo govorili o 75 otrocih, smo pozabili na 65 otrok, ki ifr obiskujejo šolo. Tudi ti sodijo v okvir vrtca -Tatjane Odarjeve*. svoje zatočišče pa so dobili v bivšem poslopju vrtca. O teh otrocih pa bomo spregovorili kdaj kasneje. Zdal pa še poglejmo, kaj Je zabeležil fotografski objektiv... 409289