Največji ilovenik: dnevnik ▼ Združenih državah VelJ« m v«e leto - - $6.00 . $3.00 lew York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 ^HbeoHBiBflBHaKiHaaaaBiaBiM n i Z* pol leta Za Ne* j GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3878 Entered u Second Olaas Matter, September 21. 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 194. - ŠTEV. 194. NEW YORK, MONDAY. AUGUST ID. 1929. — PONDELJEK, 19. AVG USTA 1929. VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVII. "GRAF ZEPPELIN" JE DOSPE NAD JAPONSKO OTOČJE ZARADI VELIKIH VIHARJEV JE MORAL VEČKRAT IZPREMENITI SMER Soglasno s poročili, Iti so dospela včeraj zvečer, je bil oddaljen 550 milj od japonskega glavnega mesta. — "Zeppelin" leti s povprečno naglico šestinšesetdesetih milj na uro. — Pristal bo na vojaškem letališču. SINCLAIR HREPENI PO SVOBODI Zaprt je od meseca maja, pa se je samote tako naveličal, da je naprosil predsednika Hooverja milosti. I OKIO, Japonska, 19. avgusta. — "Graf Zeppelin" je javil danes zjutraj ob sedmih (v nedeljo zvečer ob šestih po newyorskem poletnem času), da se nahaja v bližini svetilnika na rtu Kamui. Ta rt je oddaljen 550 milj od Tokia. MORORAN HAKODATE, Japonska, 1 9. avg. Na svojem poletu proti Tokio se je nahajal "Graf Zeppelin" danes zjutraj nad glavno skupino lja-ponskega otočja ter se hitro približuje koncu svoje drzne vožnje iz Friedrichshafna. Vsled dežja in viharja je bil prisiljen večkrat izpremeniti svojo smer ter bo najbrž pristal malo kasneje, kot je bilo določeno, na vojaškem letališču pri Kasumigaura. Dr. Eckener je bil neprestano v zvezi z japonskim vremenskim uradom in mornariško opazovalnico. TOKIO, Japonska, 19. avgusta. — "Graf Zep-' pelin" se bliža z veliko naglico svojemu cilju. Sem bo najbrž dospel ob dveh popoldne. Leti z naglico 66 milj na uro. Pot med Friedrichshafnom in Tokio smatrajo /a najtežjo na vsem njegovem poletu okoli sveta.' Letel je preko neraziskanih delov severne Sibirije ter je vsledtega polet tudi v znanstvenem oziru ve-1 »likega pomena. Ker je pihal preko Sibirije ugoden zapadni* veter, so delovali na balonu samo trije motorji. S tem je prihranil poveljnik dosti kuriva. Sprva je nameraval pluti preko vseh večjih ruskih mest, slednjič je pa opustil ta namen. Niti nad Moskvo in Petrogradom se ni pojavil, dasi ga je prebivalstvo čakalo in mu je hotelo prirediti navdušene ovacije. WASHINGTON, D. C.. 17. avgusta. — Harry F. Sinclair znani pe-trolejski magnat, je naprosil predsednika Hooverja za pomilostitev. Sinclair se nahaja v ječi od 6. maja. Obsojen je bil dvakrat in sicer radi omalovaževanja zveznega senata in zato, ker je skušal vplivati na poroto. Obe kazni mu tečeta vzporedno. Obsojen je bil na šest mesecev ječe. Njegovo prošnjo so izročili okrajnemu pravdniku Rowerju, da jo preštudira. Državni pravdnik jo bo izročil predsedniku Hooberju. Rower je rekel danes da je vložil slično prošnjo tudi Henry Mason Day. trgovski prijatelj Sin-claira. ki je bil istotako obsojen radi vplivanja na porotnike. Kaj jc napotilo jetnika, da sta vložila prošnjo, zaenkrat še ni znano. Sinclair je bil svoječasno lekarnar in je zdaj zaposlen v jetniški lekarni. ZAGONETEN ROPARSKI UMOR V N. Y. Roparski morilec je svojo žrtev najprej omamil, z etrom, potem pa oropal. — Policija nima nobenega sledu. V New Yorku se je zopet pripetil zagoneten umor. in vsa policija je na delu, da izsledi morilca. 57-lftni Isaak Freedman je zjutraj odšel z doma ter pustil vrata nezaklenjena. Njegova žena je še spala. Ki' se je vrnil krog poldne domov, je naš-jl svojo ženo mrtvo Iz sobe so izginile vse dragocenosti. Ropar je vzel žrtvi* tudi uhane in i dva prstana. Žrtev je ležala na postelji brez vsakega znamenja boja. Na glavi ! je imela privezano blazino. Pod bla-: zino je našla policija steklenico, vi je vsebovala eter. Zločinec se je bil splezal v sobo, opazil spečo ter vlil eter na blazino. Padla je v nezavest, pozneje je pa podlegla preveliki množini omamnega sredstva. Zatqm je pobral dragocenosti in izginil brez sledu. KITAJCI NAPADAJO Kitajci niso napadali samo ruskih vojakov, pač pa tudi civilno prebivalstvo. — Rusija se bo borila za svoje pravice. DR. WU BO ŠE V ŽENEVO NAGING. Kitajska, 18. avgusta. Nacijonalistična vlada je danes imenovala dr. Wu-ja, da zastopa Kitajsko pri Ligi narodov. BOLNIŠKA STREŽNICA POŠTNI PRIHRANKI SO ' ZELO POSKOČILI DRŽAVNI | PREOBRAT AVSTRIJI! t/ v v <• **!'■• Iv r scans ki socijausti nameravajo strmoglaviti vlado s pomočjo heim-wehra. — Seipel je voditelj. NEMIRI V PALESTINI Mohamedanci so pretepli Zida ter navalili na jeruzalemsko obzidje. Razdejanje v mošeji. DUNAJ, Avstrija, 17. avgusta. — Skrajno desno krilo krščansko-so-cijalnc stranke Je danes povsem odkrito objavilo, da nametrava št to jesen vprizoriti fašistični pui Glasilo zmernih krščanskih socijal-ccv smatra nevarnost tega puča tako resnim, da Je resno posvarile kanclerja Streeruwitza. naj ne odlaša in na> prepreči nevarnost. List, ki jc objavil to svarilo, jc last Leopolda Kunčaka. ki je že pogosto Izjavil, da jc nasprotnik hcimwehra. Pred svojim poročilom o konferenci v Haagu Je objavil članek, v katerem ne svari le kanclerja. pač pa navaja tudi Številke in podrobnosti. ' Weltblatt" izjavlja, da je osnoval puč Monsignir Seipel, katoliški prelet in bivši državni kancler Helmwehr namerava vprizoriti Stirt pohode dne 29. septembra. Ti JERUZALEM. Palestina, 16. avg. Ob zapadnem delu jeruzalemskega obzidja, kamor hodijo Židje molit in jokat, je prišlo do vročih spopadov med Židi in Mohamedanci. Nekega Žida so Mohamedanci tako pretepli, da bo najbrž podlegel poškodbam. Nato so vdrli v židovski tempelj, razbili svetiljke, razmetali knjige in porušili klopi. Tempelj so stražili trije policisti, ki pa seveda niso mogli nič o-praviti proti razburjeni množici. Spopadi med Židi in Mohamedanci se že dalj časa vrše. Obe stranki si namreč lastita neko pot vodeči proti Omarjevi mošeji. WASHINGTON, D. C.. 18. avgusta. — Biznes poštnih prihrankov v Združenih državah za mesec ju- ( lij 1929, v primeri z mesecem juni- i jem, je pokazal povečanje za skoro ! j pet milijonov dolarjev. Sistem I j zveznih pošt so imenovali "pribe- j ; žališče bojazljivcev", in prihranki 1 j so se najbrž zelo povečali radi zad-j njih polomov bank v Floridi, kjer , UMORJENA SO prav P°sebno narasli poštni pri- j ---| hranki. Veliko povečanje poštnih MANILA. Filipini. 18. avgusta, — i prihrankov je bilo opaziti tudi v Orožniki so danes pričeli z drugo j Passaic, N. J. preiskavo glede smrti Lujize Klein, 38 let stare bolniške strežnice, koje truplo so našli v neki obcestni krčmi v bližini Manile dne 5. avgusta. Orožniki so prišli namreč do zaključka, da je bila žena umorjena. Oblasti so objavile, da ni dovolj ZAEROPLANOM V CALIFORNIJO CLEVELAND. O., 18. avgusta. — Edmund N. Nash. član newyorške borze, hiti v aeroplanu proti Cali-znakov, da je bil izvršen samomor j forniji k bolniški postelji svojega ter so vsled tega odredile nadaljno ; sina. ki si je zlomil vrat. Walter preiskavo. Alien pilotira aeroplan. AMERIKANIZACIJA NEMČIJE MOSKVA, Rusija. 17. avgusta. — Sovjetska vlada je danes označila v uradni izjavi dozdevne vpade sovjetskih čet v mandžursko ozemlj"e kot proste izmišljotine, ko jih namen je prikriti kitajske napade. V uradnem ugotovilu je rečeno, da so se omejne čete rdeče armad? omejile edinole na lo, da zavrnejo napade belih gardistov in Kitajcev in da se je števillo teh napadov v zadnjem času zelo pomnožilo. Rusi pravijo, da so Kitajci napadali tako sovjetske vojake kot civilno prebivalstvo. Medtem pa izhajajo v sovjetskem časopisju ostri protesti proti okru-tem ravnanju s sovjetskimi državljani v Mandžuriji. Kitajci neprestano ustanavljajo nove beloruske oddelke. "Pravda" je izjavila v dolgem uvodnem članku, da se bo sovjetska Rusija borila za svoje pravice in da jih bo tudi izvojevala. Armada na daljnem iztoku je zmožna braniti sovjetske meje. MUKDEN, Mandžurija, 17. avgusta. — Močni ruski oddelki so v petek ponoči navalili na rusko o-zemlje. osemnajst milj zapadno ocl Mantulija. Tako trdi uradni komunikej mandžurskih oblasti. Rusko vojaštvo je zasedlo dva kitajska kraja ter prodiralo naprej v očividnem namenu, da izolira Mančuli. Maršal Čang Sue Liang, governer Mandžurije, je zapovedal svojim vojakom, naj se upirajo ruskemu prodiranju. * Semkaj se je vrnil kitajski delegat. ki si je zaman prizadeval potom pogovorov v Mančuli ju uravnati spor radi kitajske iztočne železnice. Izjavil je, da so se pogajanja pa-polnoma razbila, vendar pa je izrazil upanje, da se bodo zopet obnovila. Obžaloval je pretirana poročila glede invazije kitajskega o-zemlja posebno kot jih objavljajo v Združenih državah. Napad, ki se je završil v torek, ni bil nič drugega kot zasledovanje belih gardistov. Taka pretirana poročila je pripisoval propagandi, koje namen je dovesti do resnih konfliktov. KONFERENCA ! BO VENDAR USPEŠNA Holandska kraljica je po-, vabila vse udeležence na j pojedino. — Angleški odgovor pušča pot za nadaljna pogajanja. BERLIN. Nemčija. 17. avgusta. V tukajšnjih političnih krogih so pričeli ugodneje soditi o bodočnosti haaške konference po včerajšnjih dogodkih. Stresemann se je dalj časa pogo- 1 varjal s Snowdenom. nakar se je ! precej optimistično izrazil glede bodočega poteka konference. Angleži so sicer nikalno odgovo- ! rili na zadnjo nemško noto, toda ! .njihov odgovor pušča pot za r.? - j daljna pogajanja. Kljub temu se pa ! vsem dozdeva, da bo izredno težko najti novo bazo za pogajanja, ki bi j prav tako dovedla do novih resnih zapletljajev. i Kot dobro znamenje smatrajo ' dejstvo, da je holandska kraljica j povabila vse člane konference k slavnostni večerji, ki se bo vršilo 1 prihodiji petek. Iz tega sklepajo, 1 da bodo ostali vsi delegati najmanj j do petka v Haagu. MEHIKI PRETI GEN. STAVKA Splošna delavska konfederacija bo sklicala generalno stavko, če bo sprejet načrt za delavsko zakonodajo. MEXICO CITY, Mehika. 17. avg Skrajno značilen dogodek v delavskem položaju se je završil včeraj zvečer, ko je radikalna generalna delavska federacija sprejela resolucijo za splošno stavko, če bo predsednik Portes Gil še nadalje vztrajal pri svojem načrtu, naj se posploši delavske postave po vsej deželi. Resolucija kot jo je sprejel izvr-ševalni odbor, se glasi: Vprizorili bomo protestno manifestacijo po vsej lepubliki na določen dan in uro proti takozvani delavstvu prijazni zakonodaji: pozvali bomo vse naše organizacije. naj njih člani začasno prekinejo delo ter izvedejo generalno stavko, če bo senjor Portes Gil še nadalje vztrajal pri svojem načrtu. Konfederacija se noče udeležiti nikake razprave, koje namen bi bil študirati ali odobriti predlagano zakonodajo. SOVJETSKI POLET OPUŠČEN MOSKV, Rusija, 18. avgusta. — Poskušen polet iz Moskve v New York s sovjetskim vojaškim letalom "Dežela sovjetov", je bil opušien. Posadka štirih se vrača semkaj od neke točke, ki je oddaljena 170 milj od Irkutska. Sibirija. Včeraj zvečei se je glasilo, da bo vprizorjen na-daljni poskus, da se izvede polet preko Aleutskih otokov in Alaske. R-100 POLNIJO S PLINOM BLIZARDI DIVJAJO NA JUŽNEM TEČAJU LITTLE AMERICA, 18. avgusl.i. Oster blizard je pihal tekom zad njih dveh dni in dosežena ; • bil,t najnižja temperatura, kar jih je opazila ekspedicija tekom sedanjega raziskavanja. Barometer je pričel lezti navzdol včeraj ter aoses^l skoro 28 stopinj pod ničlo. Dasirav-no ni dosegel tukaj veter brzn c nurikana, ni bilo nobenega dvoma, da divja strašen vihar na Roj.. morju. Danes zjutraj pa je postalo vreme zopet milejše. LONDON, Anglija, 18. avgusta.____________ Angleški vodljivi zrakoplov R—100 ima sedaj dovolj plina, da se lah- seca junija, a ta teden se pričaku- ko dvigne sa,m iz svoje lope v Haw- je. da bo zrakoplov napolnjen s ph- denu ter je pripravljen odpluti v te- nom. Vrjetno je. da se bo zrakoplov ku enega meseca v Bedford. Stav- dvignil koncem meseca septem- ka "fitterjev" je prekinila delo me- bra. pohodi bodo več kot enostavna demonstracija. Voditelji nameravajo prisiliti parlament, da izvede reforme v u-stavi, vsled katerih bo nemogoče par komunistom ohrometi delovanje parlamenta. Ustanoviti nameravajo nove vlado, ki bo uveljavila novo ustavo ter Jo izvedla s pomočjo armade, žandarmerlje in heim-werskih organizacij. POPLAVA V INDIJI DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo V Kašmirju se je utrgal ledenik, česar posledica je bila velika k&tastro-' fa. — Prebivalstvo beži.' Din. 500 1,000 1,600 6,000 10,300 • ».SO $ 18.40 $ 45.75 $ 90.50 9180.00 v Italijo Lir 10« ......................| ».?• " «00 ......................$11.80 " 800 .....................$16.80 M 600 ......................$37.40 M 1000 ......................$64.26 Tudi Nemci so začeli slediti vzgledu Amerikancev ter postavljajo na strehah visokih hiš krasne vrtove. Vrt, ki ga vidite na stiki, je na strehi osemnadstropnega skladišča v Berlina. LEH, Kašmir, 17. avgusta. — V dolino reke Indus so se začele valiti velikanske množine vode. Prebivalstvo obrežnih krajev Je v strahu pobegnilo. V gorskih kotlinah se je že dalj časa nabirala voda. kateri je pa ustavljal odtok velik ledenik. Včeraj se je ledenik premaknil in silne množine vode so se ulile preko Kašmir j a in Pandža-ba. Ob reki Šiok in Indusu so dale oblasti prižgati svarilne ognje. Razen tega pa so tudi kanonski streli alarmirali prebivalstvo ter ga o-pozorili na pretečo nevarnost. Na tisoče kmetov in živinorejcev je bilo veselih, da so rešili svo-j je življenje. Glavna industrija Kaš-| mlrja je izdelovanje šalov. Ta in-{ dustrija je zaenkrat popolnoma o-{ hromela. 8tranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opo-gar jamo, da smo vsled sporazuma u naiim sveeam m starsm kraju v stanu znižati pristojbino ta taka izplačila od 8% ho 1%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— za $60 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. 60c; Za izplačilo večjib eneekor kot goraj navedeno, bodifl f dinarji* lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljše pogoje. Pri velikih naka-ril i h priporočamo, da se poprej ■ nam rporasnmete glode na fragile. IZPLAČILA PO FOlTI eo »CONO IZVKtENA V OVIM DO TRKM TKDNIl JSUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETT EE EM PRISTOJBINO 75e. SAKSER STATE BANK OOBTLANDT STBEBT, TsUphant: Bartlsf NBW XOK* a. 0590 —G LAS NARODA" NEW YORK, MONDAY. AUGUST 19, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, President Louis Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 216 W. 18th Street, Borough of Manhatan, New York City, N. Y.J "GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko | Za New York za cclo leto .......$7.00 In Kanado .............................'...$6.00 ■ Za pol leta ...........................„....$3.50 Za pol leta ....................................$3.00 Za Četrt leta ................................$1.50 Za Inozemstvo za celo leto........$7.00 Za pol leta ....................................$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsa Ki dan izvzemšl nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W, 18tb Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 .:rar^tfBcantariuic:njii^^ti•iiii^tiijm^ua:iiiatiiaaiigga REFORMA MEHIŠKIH FINANC Pet minut pred smrtjo. Ruski časnikar M. Sukenikov j', tožbe, hiteli so, da bi skrajšali zad-1 nedavno objavil spomine iz svojega nje trenutke svojega življenja, življenja .v katerih pripoveduje, Prišedši na kraj, kjer bi si moral med drugim sledeče: | izkopati .svoj lasten grob. sem ob-' V poletju leta 1918. j e objavil' stal, brezčuten v duši. v rokah in po petrograjski demokratični list _! celem telesu. So li bile ure, ki so "Reč", ki ga do takrat boljševiškii hitele mimo m°iih misli' ali se". oblastniki še niso zatrli, vest, da je kunde- katere sem *e žlv stal mcd sledilo moje ime - na rusko-lin-; dvema gardistoma, ki sta s svojimi ski meji od rdečih gardistov ustre-1 revolverji merila name? Zaslišal ijen. Da se poslužim znane besede1 ™ strel in mož. ki je meni naj-Mark Twaina. bi lahko po vsej pra-f bližje stal do kolen v grobu, je brez vici rekel, da je bilo poročilo o mo-' &la5U Padel na obra2' Vldel sem ji smrti nekoliko pretirano. Vendar kako gornji del njegovega tru-tu ni na mestu šala, ker so me rde- Pla obležal rob odprtega grobi, či gardisti res ujeli in petjali na morišče. Ta strašen dogodek se je odigral tako-le: ; Zbudil sem se v bolnišnici, kjer , mi je stregla bolniška sestra. Po- Že nad teden dni sem bival v . ; . ...... . : mirila me je, da se mi ni in tudi Terioki. ljubkem kraju ob rusko-, , .. __ . ' J . ne bo mcesar zgodilo. Kmalu nato finski meji. Vsak dan sem se sprehajal ob reki Rojajoki, ki tvori v> svojem spodnjem toku naravno me jo med Rusijo in Finsko. Bivši voj- "Vedel sem, da ste nedolžni," je ni minister Suhomlinov je prepla-' dejal suho. "Sedaj pa pripoveduj-val to reko in s tem rešil svoje živ- ( te tam preko vsem našim sovraž-ljenje. kom, kaj čaka tu pri nas vsakega ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—Jugoslav Biveau Problemi priseljenca. I Peter Zgaga Varujte se naturalizacijskih posredovalcev. naturalizacijski zakon daje mogočnost. da ga dobue. Pristojbina a tako spričevalo 'Certificate od Derivative citizenship i stane $10. Poleg tega treba plačati S5 za spri- _ , . . čevalo o prihodu »Certificate or dostikrat precej zavlačuje, sem se . , . . , . , Arrival i, ki ga treba imeti brez o-. Vprašanje: Ker bi rad sem hitro dobil svojo družino in dobro vedo*, da se naturaliaacijško postopanje *mi III i I IH 't Hnl M II T«lfm 1- T*i"Ji Zeppelinov polet se bliža svojemu koncu. Ko v časi takole govorimo, me kdo vpraša ee bi se jaz podai na t.i-ko dolgo m čudno pol Jaz ne. kajti zaostal sem za čudovitim napredkom moderne tehnike Najprej bi se moral prevažati z ! nato sem v smrtnem strahu izgubil zavest. je prišei ludi sodrug Efrem k i\ie-ni v bolnišnico. obrnil k človeku, ki mi je bil opisan kot "vplivna oseba". Za plačilo $5i) sc je obvezal posredovati, da bom dobil drugi p;Jpir prav kmalu. Dal sem mu svoj prvi papir in čakal tri mesece in še nisem bil pozvan od naturalizacijskega urada. Mnogi drugi so iste storili. Ko smo se k njemu zopet obrnili, naj povrne denar in prvi papir, je naenkrat izginil. Kaj naj storim? O. R.. New York bicikljem, nato z motornim kole-žira na dobo prihoda v Ameriko.! avtomobilom in aeroplznom Prošnjo treba vložiti pr cijskem uradu. Priložiti treba dve fotografiji. Dopis Skrivne steze in samo domači-' izdajalca naše svete stvari." Še istega dne sta me dva rdeča gardista prepeljala s čolnim na Zadnja revolucija v Meliiki je bila precej krvava. Vlada ni bila pripravljena nanjo, (ločim »o se bili vsta m dobro pripravili. Toda zatrta je bila v razmeroma krat* kem easu. Neki agitatorji so skušali natveziti. da je revoluci" ja delo izključno le v r rs k ill fanatikov. Namen te propagande je bil še bolj poostriti spor ki je vladal med cerkvijo in državo. Toda kmalu se je izkazalo, da nima vera z revoluci' jo nobenega direktnega opravka. Slo je K- za osebne interese nekaterih pohlepnih ge" iieralov, ki so hoteli dobiti v roke moč in oblast. Skoro vse uieldške revolucije so se vršile v tem zna" iiicnju, in tudi zadnja se ni od prejšnjih v ničem razlikovala. Da j«- bila vstaja tako hitro zatrta, se je treba v prvi vrsti zahvaliti strogim odredbam, ki jih je izdal bivši predsednik Calles. ki je posloval kot vojni minister v (lilo v i vladi. Nadalje se je treba zahvaliti dejstvu, da se pretežna večina mehiškega naroda ni mogla navdušiti za vstajo. Mehiški narod se boža revolucije vedno manj navdir seval in sicer iz sledečih razlogov. — Zatrt je vstaje je veljalo vlado štirideset milijonov pesov, kar je v ameriškem denarju nekako dvajset milijonov dolarjev. Kljub temu posebnemu ogromnemu izdatku pa vlada ni razpisala nobenega novega davka. Vlada je pokrila vse stroške- z dohodki in deloma z rezervami. Jasno je, da uživa vlada, ki je zmožna kaj takega napraviti, pri narodu velik kredit in zaupanje. GOLJUFIJE Z ZAVAROVALNINO nom znani plitvi prehodi čez reko i so bili skriti tako globoko v gozdu, j da sem, pri svojih sprehodih za-! . , _ . , . finsko obrežje m me pustila tam. našajoč se na srečen slučaj, komaj . J j , Dq smrtl lzmucen sem v gozdu spal našel izhod iz gozda, vendar sem . j v.; par ur, nato pa se žalosten m v se vedno vračal v Terioki, ne da bi ^ . . . . ,. , ,. . , .i dno duše ranjen počasi podalj na- me kdo oviral ah vprašal po name-1 . v. -v-.,^ za j v Terioki. nu mojega pohajkovanja. Nekega dne, ko se je že stemnilo, sem ne-1----- nadoma začutil na svojih ramenih1 štiri težke roke, pred očmi pa se ie; zabliskal samokres. Sledil sem mo-j žem, ki so nosili na rokavih rdeče j trakove in me molče držali za rok'c. i Gnali so me do reke, čez katero smo J __ se prepeljali s čolnom in nato kre- v Parizu so nedavno prišli na nili v smeri proti ruskemu mestecu s1ed posebnc vrste goljufiji z zavaro Beloostrovu. valnino na življenje. Februarja Peljali so me v carinarnico v bli- mcseca preteklega leta so našli na žini belostrovskega kolodvora. Po- krogi franc0sbc državne- železnico t znal sem to hišo, zakaj tam sem bIizu postaje Chantilly truplo mo- j sc pred več leti moral boriti za svoj ža je imcl obc nogi povoženi. | pisalni stroj, katerega so mi na po- zdravniška preiskava pa je ugoto- j vratku iz Nyborga v Petrograd od- vila da je bil mož že mrtev, pre- j vzeli. Sodrug Efrem. ki bi me imel den je p0V0zil vlak. V bližinij zaslišati, je že spal, in službujoči j progc so tudi našli krvave sledove rdeči gardist je ukazal, naj me za- boja očiv.idno jc bil tam izvršen u-pro. j mor in še le nato je zločinec vrgel Ječa v Bcloostr^"" bila gotovo j svoio žrtev na železniški tir. prenaDOlnjena ^»Kaj peljali so me! , v neki turistovski hotel in me za-j dokumentih, ki so jih našli prli v sobo v tretjem nadstropju. P" umorjenem, so ugotovili, da je Pred vratmi sem čul neprestano j Ml to bivši ekonom Charles Brion. korake rdečega gardista. Tri dni j Njegovo perilo jc bilo zaznamova-zaporedoma so me, obdanega na no s črkama C. B. in tudi glede o-obeh straneh od molčečih rdečih Mekc so ugotovili .da je Brionova. gardistov, vodili k sodrugu Efre-I^U so tedaj na to ime se glaseč mu. Njegovo zasliševanje ni bilo (mrliški list, truplo pa so pokopali f Na Hibbing. Minn., se rudniška ' Odgovor: Vsi ti "fikserji", kakor družba bahavo hvali, koliko ton ru-jim pravijo, navadno jo popihajo, de Je spravila v promr" Ne pov-do potem ko so izmuznili denar. Stvar' pa da kopljejo rud parno lopa-bi se lahko objavila državnemu'to in da imajo rudnike na površi-pravdništvu. Kar se tiče Vašega ni Polagoma bodo morah oditi od-slučaja. obrnite se na tukajšnji na- ' tukaj vsi delavci ter pustiti svoje turalizacijski urad. da izvedete, da-' hiše. ki so jih postavili v okolici, h je dotičnik sploh vlomil prelimi- Kapitalistična družba -se pa sama narno prošnjo za naturalizacijo — šopiri s svojimi ogromnimi, pose-(Form 2214.» Ako tega ni storil — ( stvi. parki itd. Ob času vojne so in bržkone ni storil za Vas sploh kričali: — Stran s kajzerjem! — v ničesar — bo tr?ba vložiti prošnjoj današnjih cr>sih pa uganjajo tukaj na novi Form 2214A. Pred tem pa kajzerizem si morate priskrbeti prepis svojega V AillCi 1JMJ. j i naturallza-iSele nazadnJc bi pnslo na vi r. I vozilo Zeppeiinovc baže. Ne vem. če bom dohitel vse i >. j kar sem zamudil, j lr. navsezadnje vožnja po zraku. | To ni nickaj mikavnega Dva ti.soč tritisoč čevljev visoko. Včasi se člu-vetc celo na zemlji ne čuti prav trdnega v negah. * Chicage poročajo, da je izbruh požar v nekem stanovanju, ko ni bilo razen psa. nikogar doma Per. je skočil k telefonu, edvzf i slušalko ter pričel z laježem naznanjati, da je nujna pomoč potrebna. Dospeli so ognjegasci in ogenj k.-tro pogasili. To poročilo dokazuje. ci;i e tudi v Chicagi huda vročina, da imajo tudi tam pasje dni. S pota. prvega papirja. Za ta prepis se sedaj zahteva pristojbina $10. Državljansko spričevalo za sina naturaliziranega državljana. Na Ely, Minn, se navidez stalno dela. pa navzlic temu odhajajo cele družine. Delavec pride iz nepoznanega vzroka na črno listo, pa jc odpuščen. Iz Washingtona poročajo, da b do dajali nove bankovce le v malih množinah. Potemtakem se nov; bank >vc: v tem ozira čiste nič ne razhku j od starih. H- — Na. pa cigaro vzemi. — Ne. hvala, ne kadim. — Odkdaj pa ne kadiš? — Od danes. Danes z jutra i sem prisegel, dn ne bom nikdar več kadil. — E, pa jo vseeno vzemi, jo bos M. S., Astoria, L. I. komplicirano; stavil je le par vprašanj, ni mi grozil z revolverjem, ki je ležal na mizi. ni mahal z rokami, a&pak je le trdil, da sem vohunil v korist Anglije; zahteval je, naj kratkomalo priznam. Pri tem je ves čas gledal na svoje nohte. "Ali priznate, da ste vohunili v korist Arvglije?" me je vprašal sodrug Efrem, pri zadnjem zasliša-j nju. — 'Nimam ničesar priznati." I — Sodrug Efrem je nekaj časa pre-; i* i lovi vladi in pred njo Callesovi upravi, se je po" mišijevai, ogledoval zopet svoje nohte in končal zasliševanje z besedami: "Če ne priznate, vas r.e morem rešiti. »Bodite pripravljeni na vse". Dva dni nato sem bn že (ilavna zasluga za vse to gre Louisu Montesn de OcaJ dolgt° ^ujen m tudi oblečen^ ko ... je stopil v sobo rdeči gardist in mi ki je bil zakladuiski tajnik pod Callesovo upravo. j ukazal, naj mu sledim. Peijai me Vse kaže, da bo v zadnjih mesecih tekočega leta več ie na hotelsko dvorišče in mi dal M-ečilo spraviti finance dežele na zdravo podlago. To je bil uspeli, ki ga ni bilo mogoče dovolj preceniti ter po menja dobro znamenje za bodočnost. dohodkov kot je pa stroškov ter bo v blagajni precejšen prebitek. Vsi dolgovi sicer se niso plačani in poravnati je tre1 ha še precej škode, ki jo je povzročila vstaja, toda vse to ne bn preiistavijalo prevelike obremenitve. Moutes de Orca je pred kratkim izjavil, da bi velikega dela ne mogel uspešno završiti, če bi mu ne bi bil neprestano na strani z dobrim svetom ameriški poslanik Lhvight W. Morrow. Združene države so potom svojega poslanika nudile sosednji republiki dobro hlužbo, katero bo Mehika vpo" stevala in znala ceniti. Trdne finance v +*»sedqji republiki ustvarjajo trdne politične odnosa je. Večajo zaupanje domačega naroda, obenem pa tudi zaupanje inozemstva. v Chantillyju. Pismo, ki ga je kmalu nato pisala Brionova ljubica iz Valencier.- ; na svoji znanki v Rambouillet in v katerem je poizvedovala po pogrešanem Brionu, je prišlo v roke po-' liciji in potrdilo njeno naziranje. ; Seveda so pridno poizvedovali po morilcu Briona. Sum je padel na j nekega hlapca, po imenu Runner, katerega so dan pred umorom videli v Parizu v družbi z Brionom. Policija ga je povsod iskala in ga je končno našla prav v Valencien-nu. odkoder je Brionova ljubica pisala omenjeno pismo. To se je policiji zdelo sumljivo in je oba prijela. Izkazalo se je. da dozdevni Runner ni nihče drugi kakor — umorjeni Brion. Huda nevihta pri Konjicah. Ia Konjic poročajo, da so imeli 30. Julija ponoči nad Ločami hudo nevihto s strašnim grmenjem in treskanjem. Strela si je poiskala žal. tudi žrtev. Udarila je v kočo posestnika Ribiča na Koblah. Ogenj je uničil kočo, ki si jo je Ribič s svojo pridnostjo komaj dobro postavil ter hlev s senom. Zavarovalnina je bila, kakor običajna, It V gumijastem čolnu okoli sveta. Tc dni sta dospela v gumijastem čolnu v Split svetovna potnika Robert Pako iz Maribora in O to Ho-lanes z Dunaja. Dozdaj sta preve-slala ie okoli 11,000 km. ADVERTISE in "GLAS NARODA" v roko lopato, ki je bila prislonjena ob steni. "Zakaj to?" sem vprašal. "Ali mislite, da imamo čas. da niso dobm Podatke bi za vas kopah grob? To morate že sami storiti.' Uganka zamenjave je ostala le toliko časa nerešena, dokler niso o aretirancu. ' Dognali so, da je bil Brion že mno-: gokrat predkaznovan radi goljufij i z zavarovalnino. Kot dozdevni za-Drugi gardist, ki se nama je pri-. varovalni agent je zavaroval ose-družil pri vratih, mi je ravnodušno ^ be ki o tem niso ničesar vedele, dejal: "Gospod, recite vendar so-|sVOjo ženo je zavaroval za 100,000 drugu Efremu, da mi darujete svo- frankov; kmalu nato je ležala mrle čevlje." Prvi gardist ga je pa tva v konjskem hlevu. Takrat je sunil v roko in mu vrgel pogled, l*i mi je dal upanje, da še ni vse končano, in da bom šel še pred sodišče ali pa zopet pred sodruga Efrema. Hitrih korakov, jaz z lopato, oba rdeča gardista pa s karabinkama čez ramo, smo šli iz mesta. Pot nos je peljala k skupini ljudi, ki so stali ob robu gozda; ljudje, katerim je bila določena dotična smrt kakor meni. Z lopato v roki so, oddaljeni drug od drugega kakih 5 do 10 korakov, kopali vsak svoj grob, pri vsakem neprostovoljnem groboko-pu pa sta stala po dva rdeča gardista z napetim samokresom, vsako sekundo pripravljena, da ustrelita prepočasnega g robo ko pa. Mene so pa peljali z hrbtom kopajočih mož, tako da nisem videl nobenega o-braza. Zadnje trenotke svojega življenja so stali v grobovih, v katerih bodo kmalu počivali njihovi zemeljski ostanki. 8tali so in kopali molče, brez ugovora, bil Brion radi umora pred poroto oproščen. M^lo pred zadnjim zločinom se je pri treh zavarovalnicah zavaroval za skupno vsoto 1 milijon frankov.; Šlo je sedaj za to, da bi se uradno ugotovila smrt in da bi njegova ljubica dvignila zavarovalnino, nakar bi oba pobegnila v tujino, kjer bi s prigoljula-nim denarjem brezskrbno živela. V ta namen je daroval svojemu prijatelju Runner ju. mu je bil po postavi in obrazu zelo podoben, svojo obleko in perilo, nakar ga je umoril. Na Chisholm. Minn., so obhajali Vprašanje: Postal sem ameriški prj pribilovih svadbo hčerke. Poro-državljan pred mnogimi leti potom' ročila se jc z nekim F. Frederickom naturalizacije svojega očeta, ki je z Virginia. Minn, umrl 1. 1925. Rad bt šel v inozem- j , sivo. Kako naj dokažem svoje dr- \ Pri Eveleth jc pogorelo 320 akrov pa za jutri imel. žavljanstvo. Sploh morem dobiti' mladega gozda. Ognjegasci m dru- ; * svoj lastni državljanski papir? —J gi gasilci so požar Komaj pogu-; Poštama, bogata, večkratna vdo- sili. Tukaj že dalj časa vlada huda va sc jc možila s čednim mladim suša. ! fantom. Odgovor: Ako jc Vaše ime vpisa- Naročila je. naj bo cerkev bajno no v očetovem državljanskem spri-J Na Evelethu dozidujejo posJopj ra7:.SVctljena in t:zalj>tr.a in pov.i-čevalu, bo to zadosten dokaz Vaše- ( za mestno upravo. Med podjetniki bila jc na . lotino ,0>1()V ga državljanstva. Ali državljanska jc tudi t rojak J. Intihar. Delo je Ko 0 svat,e z žcnm.r.n in :i cv< spričevala, izdana pred mnogim le-( cenjeno na $50.000. ?t0 ptopiii na cerkveni prag •> pa ti, niso dostikrat vsebovala imen o-j Na Gillbert Minn jc vložil tožbo naenkrat ugasnile v cerkvi trok. Ako je temu tako v Vašem ^ ^^ rojafc KIan0nik. luči. slučaju, bo državljansko spriceva-; ^ chisholmu je bil pogreb ro- N^jbr2 je bila v spajalu kar.ii milo očeta, skupaj z izjavo priče, ki jakinje Svetič katera jc umrla po , paka. No, po dobrih dveh minutah .^t-luči zopet zagorele. Svatjc so se začeli pomikati pro- Na Ely, Minn , bodo gradil i novo mestno poslopje, za $150.000. Pri oddaji del je hotel imeti roke zra- prej tam. ven tudi neki elyski veljak. Ker sc i Ona je v temi našla pot mu namera ni posrečila, se jc ža- i * Iz Jugoslavije ni posebnih novic. Ijivo izrazil o mestnem odboru, v j Le ^ da so k .stm ^ kra_ katerem je tudi več Slovcnccv. Mo- ljičinega sina ?a Andreja in da e žak se bo moral zagovarjati pred j kraij ob tej priliki pomilostil pa. sodnikom. I tisoč političnih zločincev. Krst je Matija Pogorele. i bil na Bledu. Otroka Je držala b:v-! ia romunska kraljica Marija. Slovenci so baje jezni, ker lanta ga zapušča devet otrok. jo vsak prosilec za potni list mora ponesrečcni operaciji. Polcg sopro-irrieti s seboj, bržkone zadostovalo za to svrho. Ako želite imeti svoje lastno državljansko spričevalo. Vam novi SMRTNI BOJ NA MORJU Patrick Coll. ki je edini ostal živ od posadke ribiške ladje, ki jo je ob obrežju pri Donegalu nek neznan parnik pretrgal na dvoje, pripoveduje strašne podrobnosti o svoji in svojih treh tovarišev usodi. Ko se je zgodila nesreča, so se vsi štirje možje oprijeli zadnjega dela ladje. Celo noč so jih valovi metali semterje. Od nikoder ni bilo nobene pomoči. Bil je strašni pogled, pripoveduje Coll, ko sem videl svoje tovariše, kako so drug za drugim izginili v globočini morja. Kot zadnji je bil najmlajši izmed nas, John Coll. Dejal je: "Ne morem več vzdržati!" Nato je izmolil šc kratko molitev in izginil v valovih. Patricka Colla so zjutraj zapazili z neke ladje in rešili ti oltarju. Nevesta z ženinom jc biia pa zc FARMA NAPRODAJ! i 3-SOBNA HIŠA. 1 "is0 krsUl1 Za JaneZa No, če se zastrantega jeze. so pa res — Janezi. 1441 ^ AKROV hlev za 25 glav; voda v hiši in v! hlevu; cementirana velika sajla; i kokošnjak za 800 kokoši, skoro nov. j Vse v dobrem stanju. Vse skupaj za i , - * i, na sodisce kot pnea. Državni prav $2000. Takoj se plača $1000. ostanek . . 1...... Nek znan zdravnik je bil pozvan pa s obresti magari v desetih letih. To je izredno ugodna prilika. Sama hiša je vredna tega denarja. Eno miljo do Slovencev Podpisani imam opcijo za 60 dni. Dan Intihar, R. F. D. 86. Frewsburg. N. Y. i 2x 17&19) Jubileja uglednega Vrhničana. Te dni je praznoval Nace Kun-selj, lastnik splošno znane in u-gledne gostilne "Pri Nacetu" na Vrhniki, v krogu svoje dobre žene, sorodnikov in prijateljev 60. rojst-brez vsake1 ni dan. Glavna privlačna sila, ki namxlovaja dnevno vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT, je poleg točnega poslovanja polna varnost pri nas naloženega denarja. I Obresti po 4|% mie s e c n o obrestovan j e. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y, dnik si ga je hotel nekoliko privoščiti ter mu dejal: — Zdravniki se dostikrat motite. — Tudi sodniki se, — je odvrnii zdravnik. Sodni dvor je postal pozoren ter radoveden, kako se bo to nadaljevalo. —A zdravnikove napake se večkrat zagrebejo šest čevljev pod zemljo". je nadaljeval jurist. — Prav ima Le. Sodnikove pa marsikaterikrat vise v zraku, — se odrezal zdravnik. * Letošnji pridelek pšenice bo vreden $364.000.000 več kot pa lanski. To je na prvi pogled jako razveseljivo. Vprašanje je le, kdo bo spravil denar: farmarji ali prekupčevalci. Dozdaj so ga še vselej prekupčevalci spravili. * Neki mož na Zapadu, ki je 62 let poročen s svojo ženo, je začel pisati spomine, katere bo izdal v posebni knjigi. Težko, da bi bilo povpraševanje po knjigi veliko. Današnja generacija sc namreč kvčejem le še zanima, kolikokrat je človek poročen v 62 letih. * Neki časopis je naslovil na svoje čitatelje vprašanje: — Ali je prohibicija uspeh? Na to vprašanje bi najlažje odgovorili butlegarji. In butlegarji bi soglasno rekli: — Da. "GLAS NARODA* NEW YORK, MONDAY. AUGUST 19. 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY In U- S. A. ERIH MARIJA REMARQUE: Fragment iz romana "Im We-, sten nichts Neues". ki je te dni doživel že pol milijona naklade. Avtor opisuje vojno z j drasticiaq realistiko. ki je ena' sama obtožba. Kakor v ogromnem, grmečem' kotlu sedimo, po katerem tolčejo od vseh strani in čakamo napad.i.j Nekaj rekrutov je zblaznelo. Od ča- ; kanja. Eden buta z glavo v steno, drugi ni mogel pričakati, na je glavo pomolil v dež krogel in rešen ic bil čakanja. Še ena noč. Vsi smo že topi cd napetosti. Ta smrtna napetost nam kakor skrhan nož praska po mozgu. Noge nočejo več. roke se tresejo. telo je tenka kožica, ki pokriva s trudom zatajevano blaznost, pokriva eno samo brezkončno tuljenje. Ne mesa ne mišic nimamo več, drug drugemu še ne upamo pogledati v oči, iz strahu pred nečem bodočim. Stiskamo ustnice; morda bo tudi to še šlo mimo nas. Morda. Naenkrat min in granat ni več blizu. Ogenj traja sicer naprej, toda Francozi streljajo daleč preko nas. Bobneči ogenj je ponehal, zato pa je tu "zapiralni ogenj' , ki nam hoče preprečiti b?g ali pomoč, Napad je tu. Nihče n2 bi verjel, da je po vsem tem v tej razorani puščavi še katero živo bitje. Toda kamor pogledaš, rijejo jekelene čelode iz zemlje in tik pred nami že ropota strojnica. 2ične ovire so porušene, malo bodo držale. Že vidimo napadalcc. • Naše topništvo strelja, strojnice in uuške ropočejo. Oni tam se nam; polagoma bližajo. Mi jih sprejmemo z ročnimi granatami. Žc vidimo one tam. Spačene o-braze imajo, ploske čelade. So lc pri žičnih ograjah in imajo znatne izgube. Enega vidim, kako se dvigne in trešči v mrežo, pa se v tem' hipu sesedc. Roke se mu nataknejo na bodice in ostanejo dvignjene, kakor bi molile. Potem odpade te-! lo. le odstreljeni roki obvisita na! žici. Pred menoj v tleh trije obra- j zi. Pod eno izmed čelad je dvoje očes, uprtih vame, črna bradica.: Dvignem roko, pa ne morem vreči j ognja v te oči; za hip zapleše vssj svet okrog mene kakor blazen cirkus. le obe očesi ste mirno. Potem; NAPAD se tam nekaj zgane — buš! Moja ročna granata frči v kopico. Drvimo nazaj, vlečemo v jarek španske jezdece glušeče tulijo strojnice. Postali smo nevarne zveri. Ne bojujemo se, to je — solobran. Ne mečemo granat v ljudi, sama smrt leze ti.leč nad nas. Tri dni je prežal.i na nas, sedaj jo vidimo v obraz, r.e je moremo braniti. Blaznost nas popade. blazno rušimo in morimo, da bi se rešili in maščevali. Prežimo za vsemi ogli, za vsemi podstavki žičnih ograj, mečemo prihajajočim ogenj pod noge. Od pokov granat nam polje moč v roke, prihuljeno. kakor mačke drvimo naprej, nek val nas žene kakor zbes-nel? roparje, morilce, hudiče. Groza je to in besnost in hlepenje po življenju, po rešitvi.In če bi ti last-ui oče prišel nasproti, niti hip bi si ne pomišljal vreči mu granato v prsi! Naprej! Stopamo na umirajoče, ki nas grabijo za noge. ko hitimo preko njih, zgubili smo čut za vse na svetu, smo začarani brezdušne-ži. ki samo vsled čudeža še morejo drveti naprej in moriti. Mlad Francoz je vstal, v dvigni2-ni roki ima samokres — lopata mu razkolje obraz. Njegov tovariš to vidi. hoče ubežati, pa mu zadrkne bajonet v hrbet. Skoči kvišku, širi roke. se opoteka v stran. Še vedno ima bajonet v hrbtu. In že smo v francoskem jarku. V nas zaropota strojnica. Moj LOVSKA LATINŠČINA ESKIMOV w^fffftyt Nova živahnost! Iznebite «e občutka "po trto»ti". Premagajte ner. votnost a>i izgubo teka • Severa » Eioruj, ki vam pomaga Jesti boljše, spati boljše in se počutite boljše. Oooite danes pri lekarnarju steklenico. ESORKA Neki ameriški filmski aperater ki se je mudil Eskimih, pripoveduje, kako znajo tudi eskimski lovci lagati. Pripovedovali so mi, pravi, kako znajo na čisto enostaven in n< -nevaren način ugonabljati neva ie polarne volkove. Narede tako-" : Ostro nabrušen nož pomr jejo z jelenjo krvjo ,nato ga pa 7 .kopljejo v sneg z ostrino nav? jr. Lačni volk kmalu zavoha kr odkoplje sneg in začne lizati r jž. V silnem mrazu ne čuti, da si neprestano ranjuje jezik in ir sli. da liže vedno novo in svež tujo kri. Tako liže in l'~e, dokler mu ni jezik popolnom razrezan ter izkr-vavi in pog:.ie. — Pa še na drug •'zvit" naf" n pogubljajo ' volkove. Eskimo rareže iz pločevine spirale, jih zvije m zveže s tetivo. Te spirale zavije potem v kose mesa. pusti ca vse skupaj zmrzne, nato pa položi na mesta, kamor prihajajo volkovi, Sestradana zver hlastno pogol-ta meso. Tetive .ki vežejo pločevinaste spirale, se v želodcu razmeh-čajo in strgajo, spirale se razpno in zveri raztrgajo želodec. — Kakor vidimo, eskimska lovska latinščina ni preslaba. prijatelj Kat ji zamaši gobec z ročno bombo. Ljudi okrog nje zako-ljemo. Hlepeč posrkamo vodo jz razbitega hladnika. Potem v rov. Po tleh cunije iz človeškega mesa, da se nam izpodrsava ob njih. Z obrazom padem v razparan trebuh, ki se še kadi. Blizu leži nova častniška čepica. Dlje se v sovražnih rovih ne moremo držati. Imamo se čas. da preiščemo rov glede konzerv, steklenic in tako dalje. Predvsem gre za konzerve Corned Beef, ki so slavne po vsej zapadni fronti. Pet konzerv smo dobili. Tj..den je našel dve steklenici konjaka. Haje tenak hlebček belega francoskega kruht. Bil je celo krvav. Zopet v lastnem jarku. Zmučeni ležimo nad eno uro. nihče ne govori. Šele ščasoma postanemo zopet nekaj takšnega kakor ljudje. Zastnipljevalka preteklega stoletja. Če govorimo o zastruljevalkah,' Jegado. ki je obupana in vsa v soi-vedno navajamo kot zgled marki-' zah stregla bolnikom, zo de Brinvilliers. ki je bila leta j Jegado je ostala sama v župni-1676 obglavljena, ker je zastrupila šcu. Teden kasneje je prišel no^i svojega očeta in svoja dva brata in 1 vikar Lorko v spremstvu dveh se-končno poskušala umoriti še svojo ster in nečakinje. Obdržal je Hc-scslro. Ali kaj je lepa markiza pro- leno v župnišču. Dva meseca nat« ti bretonski služkinji Jegado. ki je so bile vse tri ženske mrtve. Jcga-! zastrupila 29 oseb! Začudeno se pa do se je podala v zelo oddaljen vprašamo, kako je mogoče, da oO kraj Locmine, kjer je po vrsti slu-zdravniki in sodniki tako žalostno žila v treh hišah. Sledilo je sedem odpovedali! Zakaj Helena Jegado smrtnih slučajev. Sama je tožila: je bila obsojena samo radi svojih "Povsod, kjer bivam, se morim žr-treh zadnjih umorov, ostalih 26 u-' tvovati kot bolniška strežnica!" in morov je izvršila deset let prej in res ie bolnikom stregla s tako po-so tedaj po francoski postavi za- žrtvovalnostjo. da zdravniki iaiso stareli. Svoj strašen posel je vršila bili nikdar nezaupni. v letih 1833 do 1851. . j Prišla je nato k neki stari t;o- Bilo je leta 1850. ko je Theophile} spej. Ani Lecorvec. Gospa j? bila Bidard, univerzitetni profesor v naslednji dan mrtva, njeno truplo Rennesu, sprejel v službo že starej-' je plavo-črno. Zdravnik je zmajal šo služkinjo Jegado. ki je bila pod-j z glavo. Jegado pa je zapustila hi- . - : šo, bridko tožeč: "Jaz pa res nimam ! sreče!" Nikomur pa ni prišlo na e začela Ko?.a' misel, da bi jo obdolžil. Dobila je službo par hiš naprej pri notarjevi vdovi Ani Lefur. Ko le njena gospodinja čez nekaj dni umrla, je prišla Helena h gospej Hetel. čije zet je bil župan v Aurayju. Priredili so obed. h kateremu je prišel župan v spremstvu nekega duhovnika. Ko je ta zagledal Heleno, je pre- bolehati. bruhala je in se zvijala v trajaio dolgo, ko j strašnih krčih. Služkinja ji je požrtvovalno stregla, zdravniki so izjavili. da gre za živčne napade, ir. ko je Roza po petih dneh umrla, ni nihče ničesar sumil. Tudi ko je profesor Bidard nato vzel v službo ■ krepko, mlado dekle z dežele in je ta prav tak» čez teden dni zbolela, ni nihče sumil Heleno Jegado ! DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI PIKNIKE, VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA tf ne čita samo vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Tajne Kremlja. DRAGOCENI "SLADKORCKF Starši so vzeli novo dekle domov, strašen zašepetal svojemu gostite-in ji stregli. Roke in noge bolnice lju: "Kako?! Ta ženska je tukaj sc bile si)no zatečene, umrla pa * e v službi? Odpustite jo še danes! šele po večletnem hiranju. f Njo spremlja smrt!" Sklenili so. Že mnogo stoletij živi med Mo- za izkopovanja V nekem prostoru skovčani vera da se skriva pod ao našli Napoleonovi vojaki več Kremi jem podzemeljsko mesto, ki skrinj, iz katerih so prihajali, čim hrani nepregledne zaklade. Tam so se jih dotaknili, skrivnostni gla- i i\ Si Pošljite nam ■ ■ 1 8 II II Na jako slaben glasu so kavke, ki pokradejo vse. kar se sveti, posebno pa dragulj in zlato. Nič boljši v tem oziru niso papagapi. V neki londonski prodajalni imajo papagaja. ki je naučen, da govori v reklamne svrhe. Pred kratkim jc ta papiga neki dami snela izpod vratu dijamantno broško ter jo po-goltniia. Ker je bila broška vredna 33.000 dolarjev, je bila s tem papigi seveda usoda zapečatena. Profesor veterinarskega kolegija v Londonu pripoveduje, da je nekoč prišel k njemu Žid. ki je grozno zdi-hcval. češ, da jc kupil psa za šest šilingov, ko ga jc pa pripeljal do-mo\, je bilo prvo to. da mu je po-golt1 il dijamaten gumb. vreden 40r^ dolarjev. ^nako nesrečen jc bil neki amc-lški farmar, ki je obesil svoj suknjič na plot sam pa legel v senco. Prišla jc od nekod krava, sc pri-I bližala suknjiču ter ga pričela požirati. Prepozno sc je farmar zbu-; dil, da bi bil ubranil kravi drago-j ceno krmo, zakaj žc je požrla žep i in ž njim debel šop dolarskih bankovcev, katere je prejel kot izkupiček za dva para volov. Med svetovno vojno je grški generalni štab jjoslal korporala z važnimi listinami v Solun. Vojak je imel v voz vprežen par mezgov, ' vožnja pa je trajala dva dni in dve noči. Ko je drugo noč vojak počival s svojo vprego .je naenkrat zaslišal čudno žvečenje in ko je pogledal. je našel, da je eden izmed mez-i gov prišel do nenadomestljivih pa-. pirjev ter jih pogoltnil. Uslužbenec nekega juvelirja v r Brightonu je po naključju pogolt-' nil dragocen dijamant. Mož se je branil uperacije in tudi 'sodnik, pred katerega so ga peijali. ni mo-; gel ničesar ukreniti, niti ga prego-vciiti. da bi se dal operirati. Slučaj je bil seveda objavljen v časopisju, kar je imelo za posledico, da je bil mož dvakrat v življenski nevarnosti. ker so ga napadli tolovaji, ki so se hoteli polastiti dijamanta. oz. ubiti človeka, kateri je nosil v sebi dragocenost. Medtem pa je Helena Pegado pri- j da bodo Jegado poslali proč nasled- naJ bi ležale zlate in srebrne dr.i- sovi. Vojaki so v grozi pobegnili. peljala v hišo profesorja svojo mla- nje jutro. Helena pa je najbrže pri- gocenosti iz časov starega Novgo- Tedaj je izbruhnil zgodovin.sk: po-do sorodnico Rozaiijo Sarrasin. ka- sluškovala razgovoru. Gospa Hetel.' roda- neprecenljiva knjžnica Iv.\-, žar, ki je vzel Napoleonu vsako pri- na Groznega, dragocene sLike in 1 hko. da bi se nadalje pečal s pod-zgodovinske relikvije, biseri in, zemeljskim Kremljem. Tako vsaj drago kamenje v prekipevajoči obi-; poroča francoski lici. Legenda pravi, da se nahajalo' ti zakladi v svojem sedanjem sKri- ! vališču od začetka 15. stoletja in I ™ zlata ne dragih kamenov. pač pa ikar Leyraud. Prof. Slelecki izjavlja, da ne išče tero je Jegado spočetka silno raz- ki se je ponoči počutila slabo, je vajala. Ker pa je imela Rozalija do- naročila Heleni, naj ji skuha čaj. bro šolsko predizobrazbo. ji je pro- Ko ga je izpila, je nekaj ur nato fesor poveril vodstvo gospodinjske v groznih bolečinah umrla. — J,?- kpjige. Jegado se je čutila v svojih gado je dobila službo pri županu v dohodkih prikrajšano in naslednji Pontiryju. Ta je imel 14 letnega - , ... dan je Rozalija zbolela. Njen smrt- sina. ki ie dekli rad nagajal. Čez da so nedosegljivi; samo Peter Ve-j neprecenljivo Knjižnico Ivana oro- dva tedna je bil mrtev. | liki da je črpal iz te tajne blagajne. To ^žnico Je PrcjcI Iva" V letih 1836 do 1850 je bilo zopet Ruski zgodovinarji niso nikoli prav nov ot-e- cai Vazi l1' % c'ar ° ca šc. katero ji je skrbna Jegado dr- veliko število smrtnih slučajev v verjeli tej legendi, vendar pa ni žala na ustih. Profesor Bidard hišah, kjer je Helena služila, na- manjkalo poizkusov, da bi prišli do je opazoval ta prizor in pri tem u- jemnik Kerallic v Hennebontu. ne-; dna. Uspehov ni bilo. ni boj je trajal teden dni, bolečine so bile tako hude. da je zgrizla ča ngrajskega patriarha. L. 1565. jc car Ivan pozval nemškega duhovnika Janeza Wettermanna iz Ri- . ge. da bi mu uredil njegove knji- jel sovrastvo poln pogled, s kate- ka vdova v Lonentu. dveletna de-: Sovjetska vlada, ki potrebuje de- žne zaklade Pistor Wettermann je klica Dupuy v Lorientu. ženski čla-:rarja bolj nego menda katerako- potcm ijjavil. kakor poroca noka leno. ni storil tega radi suma umo- je že začel z deli. in mi vam bomo pošiljali lili 2 meseca "Glas Naroda" jj in prepričani smo, da boste potem !! L stalni naročnik. jj _f 1 ~' """" 5=5 *' x NE SLIKAJ VRAGA NA STENO! rim je Jegado pogledala umirajočo. Svoj sum ie sporočil zdravni-§ ni družine Rabot v Rennesu. mati, u druga vlada velike Rusije, je po koma. ki sta zdravila bolnico. Ta tašča in hčerka. Ko je davčni nad-j verila raziskovanje Kremlja arhe-dve sta se nekaj časa posvetovala zornik Rr.bot končno odpustil He- ologu prof. Ignaciju Stclcckemu. i;i nato pa odšla k prokuratorju. ki ji odredil preiskavo. Ko se je pojavil v hisi sodnik Vannier. je Jegado nepremišljeno vzkliknila: "Jaz sem nedolžna!" — "Kdo pa vas dolži?" jc odvrnil sodnik. Ugotovil je. da je Jegado čis+o sama stregla bolnici in pripravljala hrano. To je zadostovalo za aretacijo služkinje. Izkopali so tudi truplo kuharice Roze Tessier in obdukcija je pokazala, da je imela želodec in čreva razjedena. Vest o tej aretaciji se je blisko-' vito hitro razširila po Bretagli m sedaj so se naenkrat razvezali jeziki. V vsako hišo. katero je Jegado zadnjih let prestopila, ji je za petami sledila smrt. Preiskava jc dognala tako strašne podrobnos'i, da so se sodniki tresli od groze. j ra. marveč ker jc na skrivnem nemoralno živela. Ostala je v Rennesu in prišla v hotel Bout du monde. Tam je mo-; eno zasovražila zelo lepo, dvajset-' letno sobarico Perotte Macie. Pc-' rotte je umrla čez teden dni. Nekaj i dni nato je prišla Helena k profe- j stara kronika, cia bi žrtvoval cclo svoje lastne otroke, če bi mogel tc zaklade nakloniti kaki nemški knjižnici. Po izjavah Wettermanna Ko so ob LJenmovi smrti na Rde-j vsebuje knjižnica neprecenljive ro- čem trgu v Moskvi kopali temelje za njegov mavzolej, so v bližini Se-natorskih vrat zadeli na podzemeljski hodnik, ki je nedvomno v zvezi z zakladnicami. Na mestu, kjer stoji danes Kremelj. so že I 1157. zgradili trdnjavo, ki so jo za sorju Bidardu in tam jo je končno časa Ivana m ojačm z mogočnim dosegla roka pravice. I ob2idjem. v letih 1475 do i479 Tudi truplo lepe Perotte so i-; boIonjski stavbenik Fioraventi z*ra kopali. Pariški kemični institut j« j di, Kremelj v ujegovi sedanji obll. dognal, da so bili vsi zastrupljeni z arzemkom. , Bm SQ teda^ nemirni č?.si. Ta- Porotna razprava je trajala 14: tarska krdela so grozila prestoiici dni. več kot sto prič je bilo zašli- j novoustanovljene moskovske drž:.-šanih. Jegado je trdovratno tajila; ve in uporni bojarji carju niso da-in trdila, da je nedolžna žrtev hu-- li priti do miru. Ivan III. je dal dobnih obr^kovalcev. f rošnja /a , tedaj napraviti podzemske prostu-pomiloščenje je bila zavrnjena in re, v katerih je spravil svoje zakla-Helena Jegodo je v sedmem letu naznanili so ji že dan poprej, da de. Njegovi nasledniki so prostore postala sirota. Sprejeli so jo v hi- bo drugo jutro usmrčena. Šele eno še znatno razširil* in zgradili nove. šo posestnika Piallana v Bubryu uro pred usmrtitvijo je na prigo- Tajnost o vhodih se je skrbno ču-Tam so jo zelo strogo vzgajali, niso varjanje spovednika priznala, da je vala. Ljudi, ki so vedeli zanje, so jo pa dali v šolo. Helena je bila za-; zastrupila 35 oseb., od katerih jin krknjena in maščevalna. Ponoči se! je "takoj umrlo 29. je splazila iz hiše in obiskovala va- kopise: prve prepise Ciccronovih. Tacitovih in Tita Livija del. Po mnenju zgodovinarja prof Sobeii-na je knjižnico Ivana Groznega u-ničil veliki moskovski požar leta 1571 ; prof. Stclecki pa n? sprotno trdi. da se je nahajala knjižnica v podzemskih prostorih, kjer sc mora skrivati še sedaj Če se posreči odkriti to knjižnico, pravi Stelec-ki. bi bil to mnogo večji dogodek nego odkritje Tutankamenovc grobnice. advertise: in "GLAS NARODA" ške fante, pred jutrom pa je bila vedno že doma. tako da tega ni' nihče opazil. Ko so jo pognali iz hiše. je prišla k posestniku Conanu in zdi s«i, da je tam prvič spoznala sredstva, da bi zadovoljila, svoje morilne nagone. V hiši je bilo polno podgan in posestnik je kupil veliko množino arzenika, čigar lastnosti je po -slom razložil. Jegado je čez nekaj mesecev zapustila to hišo in posta I a kuharica pri vikarju Drogu v va si Gueru. VOLKOVI IN PSI POD SEK-VESTROM V vasi Degeberga na Švedskem sta živela stara zakonca, oba čez 70 let ki se pa kljub temu. da bi imela v kratkem proslaviti že zlato poroko, nista mogla privaditi, da bi živela v miru in slogi. Dve poštami hčerki sta neslogo šc pospeševali. Nekega dne se je zopet nudila ugodna prilika za oba starca, da sta se zapletla v hud besedni boj. ki je postajal vedno ostrejši in je končal šele, ko se je živahna stara žena spodtaknila ob preprogi In tako nesrečno padla, da sta, jo morali hčerki prenesti v posteljo. Naslednji dan je šel mož kakor navadno po svojih opravkih na dvorišču in v hlevu, ne da bi vprašal kako se počuti žena. Medtem sta si hčerki v soglasju ; materjo izmisilili neumesten načrt, da bi o-četa prestrašili in ga tako kaznovali za njegovo trdo postopanje. Mesec kasneje je že začela serija strašnih smrtnih slučajev, m so sledili vedno tam, kjer se je pojavila Jegado. V Guernu so umrl vikar, njegovi starši, njegova nečakinja, dva služabnika in končno Jegadina lastna sestra, ki je prišla za teden dni pomagat, v celem tedaj sedem oseb v času od £8. januarja do 7. oktobra 1833. Vaški zdrav nik si ni znal pomagati, ni mu prišlo na misel, da bi osumil Heleno Pokrili sta mater z belo rjuho, poklicali očeta in mu s solzami v o-čeh izjavili, da je mati radi včerajšnjega padca ravnokar umrla. Tiho se je mož obmil in zapustil sobo, ne da bi se prepričal, če je žena res mrtva. Šel je na skedenj in se je obesil. Ko je mati zvedela, kaj je mož bodo sedaj pse storil, jo je zadela kap. Nenavaden slučaj se je te dni pripetil v nekem kraju blizu Firenze. Tam sta stanovala v neki vili mož in žena. Angleža, z malo hčerko. Na vrtu sta imela cel zverin j ak. Med drugim je bilo 35 volčjih psov in dva prava volka. Razume se, da je bilo treba to pasjo čredo krmiti. Družina pa je nekega dne odšla, zapustivši pse in volka, poleg tega pa 85,000 lir dolga pri raznih dobaviteljih hrane za pse. Tako so prišli psi pod sekvester Angleži so jih zapustili prav na angleški način; naj se drugi brigajo za nje. Ampak skrb za pse jc bila velika. Treba je bilo hraniti, Kreditirati pa ni hotel nihče več. Tedaj se je pa župan obrnil od predsednika društva za varstvo živali, da se nekaj ukrere za nesrečne pse, ki niso ničesar zakrivili. Predsednik društva za varstvo živali je izjavil, da je pripravljen pomagati, ali društvo ni imelo denarja. Oblasti so se obrnile na angleškega konzula. ki je pa izjavil, da ga to nič ne briga. Treba pa je bilo nekaj ukreniti. S pristankom upnikov je bil ukinjen sekvester na pasjo čredo in prodali na javni -I dražbi. spravili s sveta; stavbenika Fior.i-ventija samega so na carjev ukaz oslepili. On je zgradil dohode v podzemske zakladnice na veleume-ten način »kakor je bilo to začasa preroda v Italiji običajno>. tako da jih ni mogel nihče odkriti, izvzem-ši onih, ki so jim bile naprave zn;.-ne. Po pravici se imenuje prvi kre-meljski stolp "Tajnik" — skriv- j nostnik. Neka kronika iz leta 1700.1 poroča, da se nahaja v Tajniku mnogo tajnih hodnikov in podze-zemskih celic. Pod Tajnikom so našli dolg hodnik, ki je vodil do nekega zidu. Tod in tam je bilo videti železna vrata, vendar se ni posrečilo odkriti njihovih tajn. Leta 1724. meseca decembra — tako pripoveduje ruski zgodovinar Sabelin — je podal cerkvenik pri sv. Ivanu v Kremlju, Osipov, oblastem poročilo o neki tajni zakladnici, ki hrani skrinje, polne nakita. Prosil je za dovoljenje, da bi smel začeti z razkopavanji. Tajnost naj bi bil izdal neki sluga velike knjeginje Sofije, sestre Petra Velikega, ki pa vhoda ni hotel izdati. Osipovu so dali deset vojakov s korporalom na čelu, s katerimi je začel izkopavati. Uspeha ni bilo in slednjič je oblast nadaljnje kopanje prepovedala, ker so stavbeniki Izjavili, da bi to bilo nevarno za kremeljske stolpe. Poslej Rusi niso več stikali za podzemskimi tajnami Kremlja. Pač pa so baje zelo zanimale Napoleona, ki je 1. 1812. obiskal podzemske hodnike Kremlja in izdal povelje Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA sestoječ iz šestih zemljevidov, s potrebnimi po-jasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd. Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu. . m •itt -._ i CENA $1. GLAS NARODA 216 W. IS STREET NEW YORK -o ODA" NEW YORK, MONDAY, AUGUST 19, 1929 Th« LARGEST SLOVENE DAILY ta U. 8. A. Mlada ljubezen. ROMAN Za Olas Naroda priredil G. P. 3* S Wt.Sgi;: (Nadaljevanje.) - Razume sc da ne rabiva oslov! — se je oglasil Gaston. Da pa pokaže, da mu manjka vsakega fintjžega čuta. je dostavil sin čarovnika v navzočnosti mlade deklice: — Kaj zahtevate za to turo? Vi ne boste več računali zanjo kot osem frankov! Sezija je vendar že končana. Torej osem frankov, kaj ne, osem frankov petdeset! Silver pa je odvrnil na kratko: — Se bomo že zmenili. Bah, boljše je, da se vnaprej stavi pogoje ter prepreči presenečenja. Recimo torej devet frankov z vračunano napitnino. Torej jutri! Pojdi. Jakobina! Silver je planil kvišku. Njegove oči so zabliskale od ogorčenja. Odprl je usta, da ostro odgovori odvetniku iz Toulousa, a obvladal se je ob misli: -r- To je sin Roumigasa, ki je videl, kako je bil Laroque umorjen. Vsled tega je molčal. Neumorno je pričel zopet dalati klovrat ter požrl solze sramote, ki so se mu dvigale v očeh. Jakobina ni prav nič posredovala tekom tega nastopa. Ni smatrala za potrebno, da bi izgubila le eno besedico, da brani čast vodnika. Kako okruta se je razumela osvetiti ter poiskati vsako priliko, da poniža moža, katerega je dvigala še pred kratkim do nebes! Kako je znala sovražiti ona. ki je nekoč tako vroče ljubila! Silver se je vpraševal, če si ni morda sama izmislila to hojo na goro, da trpinči svojega nekdanjega ljubimca. Z velikim strahom je pričakoval naslednjega dneva. Točno ob devetih pa je bil v farovžu, v svoji vodniški obleki. Pridi noter! — je vzkliknila Pupota. — Ogrej se v kuhinji! Gait pod župnik pije v obedni sobi čokolado. Potovanje mu je dobro delo. Napraviti sem mu morala še več maslenih kruhkov. Mislim, da se gospodična oblači! Ali hočete res dan preživeti zgoraj? Čuden okus. če bi lahko poslušali godbo, sedeči udobno v salonu kopališča! Medtem so se odprla vrata in abej se je prikazal na pragu. — Dobro, da ste točni! — je vzkliknil s suro/im glasom ter si obrisal madeže čokolade s svoje sutane. — Torej mislite, da bo lepo? V tem letnem času! Jaz bi preložil turo na prihodnje leto. Ker pa je že dogovorjena stvar.... Odšel je nazaj v obednico ter vzkliknil: — Jakobina, ali si gotova? — Takoj, — je odvrnil od daleč glas njegove nečakinje. Nato je stopil abej k Pupoti ter jo vprašal: — Ali si vse pripravila? — Tukaj so paketi, — je rekla služabnica. — V tej steklenici je kava, tukaj je sladkor in tam preprečenec. Pazite, da ne preobrnete paketov! Roatsbeef najdete v tem papirju in majonezo v onem lončku — In moj bromoselzer? — je vprašal abej Bordes. — Oj, sveti angelji, tega bi skoro pozabila! — No, no. Pupota, vidi se, da se staraš! — je rekel varuh Jako-binc, s kretnjo nevolje. — A na vaš flanelni jopič sem mislila. — je pričela služabnica iz-nova. — Tukaj je. Tam zgoraj bi lahko postal vroče. Ne prehladite se! — Dobro, že dobro! — je rekel duhovnik, hitro potolažen. — Spravite vse moje stvari v žakelj, Silver! Pozor! Saperlot, ne smete tako tresti vina! Nato je'prisla tudi Jakobina. Oblečena je bila popolnoma v modro, kot takrat. — Tukaj sem, popolnoma gotova! — jc rekla ter si pričela natikati rokavice. v Vodnik je navidez ni niti opazil ter se takoj podal na pot. da odvede Gastona z druge strani vasi. — Čuvajte se modrasov! — jim je zaklicala Pupota, ki je imela vedno v zalogi celo kopico dobrih nasvetov. Mlada deklica pa je pogumno odkorakala. — Ml gremo skozi gozd Bibenaca. kaj ne — je rekla, obrnjena proti Silverju. z zapovedovalnim glasom. — To bi bilo preveč naporno za vas. gospodična! Po tej poti rabimo cclo uro dalje. — Nič ne de. Jaz hočem hoditi po tej poti. S tem je odšla brez nadaljne besede naprej ter se pridružila svo-' jemu stricu. Abej pa ni bil niti malo rožnate volje. — To je zadnja muha. katero ti bom pregledal. — je mrmral, ko je težkih korakov marširal poleg svoje nečakinje. — Ali ni obžalovanja vredno prisiliti ubogega starca kot mene, da si izvine tam gori vse ude? Jakobina pa ga je sunila s komolcem, da pokaže," da se.r.e spodobi govoriti na tak način pred tujci. Nato so prišli pred vrt Roumigasa. — Hej! Tukaj ste! — je vzkliknil čarovnik, ki je stopil iz uticc. — Gaston vas pričakuje! Pozdravili so ste ter se informirali glede obojestranskega zdravja. Silver je stal na strani, da se ne udeleži teh srčnih izlivov družine. Abej se je čudil črešnjam, ki so ravno pričele zoreti. — Da, lepe bodo. — je rekel čarovnik. — Le ta roparska ptičja evojat me okrade vsako jutro. Lahko nastavljam pasti kot hočem, a nlkaka stvar jih ne prestraši. — Ha, ha, treba jih le prepoditi! — je rekel abej Borges. ki je pokazal pri tem na veliko strašilo, oblečeno v staro cunjo Hilune. — Prepoditi jih! Niti malo ne! Proč sfrče le. če jih obmetavam s kamenjem. Mene pa poznajo že od daleč, pri moji veri! Sedaj napri-mer sem Jim naznanjen in nobene nevarnosti, da bi prišli blizu. Ti lopovi bi nam radi zabranili, da bi jedli namočene črešnje! Kako dobro so se razumeli, kako enotno so ravnali drug z drugim! Sedaj sc jim jc tudi pridružil Gaston, s časopisom v roki. Jakobina mu je pohitela nasproti, dočim sta si stara dva izmenjala tobak. Nato je pričela majhna družba hojo na Gargos. Jakobina je korakala ob strani Gastona naprej, dočim je abej sopihaje sledil, kot je pač mogel. Kmalu so dospeli do brega hudournika, in mlada deklica je vprašala, obrnjena proti vodniku Silverju: — Kako se imenuje ta gorski potok? — To je Gave de Bibcnac, gospodična. — Ah, saj res! Dolgo je zrla z Gastonom na igro šumečih valov. Ali ni bil ljubek. tak prešerni hudournik? Kakšno veselje mu povzroča obdelovati ie uboge skale s svojimi pršnimi kopelmi! Smešen jazbec! In ta dobra, stara drevesa, se navidezno krivijo od samega smeha! In te bre-ar. ki skušajo nagajati reki s svojimi nizko visečimi vejami. Jakobina se Je posluževala istih izravov. ko je kazala Gastonu iste stvari in vsaka teh besed jc zadela vodnika v srce, kot sunek z bodal-ccm. Nekdanja prijateljica pa se ni navidezno spominjala niti ene vseh ter stvari. Vedno tesneje se je privijala k Gastonu ter nadalje slavila z navdušenimi besedami krasote okolice. — Tukaj je naša pot! — je rekla, ko jo je ubrala po ozki stezi na desno stran. Poslovili so se od hudournika Bibcnaca. ki se je izgubil v temni zarezi sredi skal. Mali Oglasi VSAKEGA POL imajo velik uspeh i) h:« Prepričajte se! :- KiflnMSHW MfflBBBfiinair um; nrssasa .«•'> SffOT* t= affiSEn iiiJKi M — Poglejte te gore! Ali ne izgleda tako kot da so požrle celo reko med svojimi telesi? In te nadviseče skale tam zgoraj, kako steza jo svoje vratove! Kakšne obraze režejo! Gotovo bi rade vedele, kaj je posta- j lo iz hudournika: j Nato se je obrnila proti vodniku ter ga vprašala: — To je vendar pot v gozd Bibenac? — Da, gospodična! Odgovor pa je bil komaj slišen. Silver je zaprl oči. Ni hotel videti tega slovesnega gozda, po katerem je hodil tekom zadnjega maja ob strani Jakobine. Ta krasna drevesa, ki so izgledala kot kaka cerkev, ki prevzame duha človeka! Kako številni spomini so se vzbudili v dušah obeh! S kasno pobožnostjo fcta Jakobina in on občudovala ta drevesa še tekom zadnje spomladi! S solzami v očeh se je Silver od časa do časa dotaknil te ali one smreke, da jo poboža. — Vidim da se hočeš na vsak način prehladiti, — je rekel abej skrajno jezno nečakinji. — Bit! — je odvrnil Gaston z druge strani. — Pod drevesi tam gotovo dežuje pljučnica! Jaz pa nisem vzel s seboj niti rute za vrat! Zavil se je v suknjo ter okorakal naprej, dočim so njegove oči zrle v tla. — Dobro. — si je rekel Silver. — Jakobini se godi čisto prav! Ona r.e zasluži ničesar boljšega. Porogljivo pa je zaklical: (Dalje prihodnjič.) POZOR, ROJAKI Iz naslova na listu, katerega ! prejemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. CALIFORNIA Fontana. A. Hochevar San Francisco. Jacob Laushin COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig. John Germ, Frank Janesh, A. Saftič. Salida, Louis Costello. Walsenburg, M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Lov is Banich ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Blish, J. Bevčič, Mrs. F. Laurich Cicero, J. Fabian. De Pue, Andrew Spillar. Joliet, A. Anzelc, Mary Bambini*. J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spelich. Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich. Summit, J. Horvath. Waukegan, Frank Petkovšek in Jože Zelene. KANSAS Oirard, Agnes Močnik. Kansas City, Frank Žagar. MARYLAND Steyer, J. Ccrne. Kitzmiller, FT. Vodopivcc. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detrcit, J. Barich, Ant. Janczich MINNESOTA Chisholmn, Frank Gouže, A. Pa* nlan, Frank Pucelj. Ely, Jos. J. Peshel, Fr Sekula. ' Eveleth, Louis Gouže. Gilbert, Louis Vessel Hlbbing. John Pov£e. Virginia, Frank Hrvatich. • MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj, MONTANA Klein, John R. Rom. Wgshoe, L. Champa. NEBRASKA Omaha, P. Broderick. NEW YORK Gowanda, Karl Sternislia. Little Falls, Frank Masle. OHIO Barberton,- John Balant, Joe Hiti. Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karlinger, Louis Rudman, Anton Simcich, Math. Slapnik. Euclid, F. Bajt. Girard, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant in J. Kum.se Niles, Frank Kogovšek. Warren, Mrs. F. Rachar. Youngstown, Anton Kikelj. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank Jakše. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton. Anton Ipavec. Claridge, A. Jerin. Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro-vanšek. Crafton, Fr. Machek. Export, G. Previč, Louis Supan-čič, A. SkerlJ. Farrell, Jerry Okorn. Forest City. Math. Kamin. Greensburg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fe-renchack. Irwin, Mike Paushek. Johnstown, John Polanc, Martin ! Koroshetz. Krayn, Ant. Tauželj. Luzerne, Frank Balloch. Manor. Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprivšek. Midway, John Žust. Moon Run, Fr. Podmilšek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh in U. Jakobich, J. Pogačar. Presto. J. Demshar. Reading. J. Pezdirc. Steelton, A. Hren. Unity Sta. in okolico, J. Skerlj, Fr. Schifrer. West Newton, Joseph Jovan Willock, J. Peternel. UTAH Helper, Fr. Kreba. ' WEST VIRGINIA: Williams River, Anton Sv'ct. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik Jos. Koren. Racine in okolico. Frank Jelene Sheboygan. John Zorman. West Allis, Frank Skok. WYOMING Rock Springs, Louis Tauchcr. Diamondvllle, A. Z. Arko. Meso, pravi vegeterijanec. ni naravna hrana za človeka. Prvotno smo bili ustvarjeni tako. da bi se hranili s sočivjem in sadjem. Pred-zgodovinski tlovek je bil krepak, je f dolgo živel in ni poznal težav s prebavo. ker se je hranil naravno s so- : čivjem in sadjem. Nekatere živali, kakor govedo, slon in žirafa žive izključno od rastlinske hrane. Njihova prebavila. posebno čreva so se razširila in podaljšala, da bi mogla izkoristiti zadnjo mrvico hranilnih vredn« t. Njihovi prebavni sokovi so določeni predvsem za prebavo ogljiko* vodikov. Bakterije, ki predelujejo celulozo, se nahajajo v njihovem drobovju. Ker vsebuje njihova hrana skrajno majhne količine redil-nih snovi, so te živali prisiljene, da večji del dneva porabijo za uživanje hrane. Te živali so pravi ve-geterianci. Pes. mačka, orel in bolha imajo pa le kratek prebavni kanal. Njih prebavila so sposobna, da črpajo iz živalskega mesa beljakovine. maščobe, ogljikovodike, vitamine in mineralne soli, tako da je njihova prehrana popolnoma uravnovešena. Te živali so pravi mesojedci. Ako si sedaj ogledamo človeška prebavila — piše ameriški vseuči-liški profesor dr. med. Logan Clen-dening — nam postaja jasno, da je človek mnogo bolj ustvarjen za to. da se hrani z mesom nego z rastlinjem. Človeški želodec je enostaven. Prebavni sokovi v obliki pepsin in tripsina se v velikih množinah zlivajo v prebavila in izpremi-njajo meso v kemične sestavine, ki jih telo uporabi. Debelo črevo, ki se je v vegeterianskih živalih o-1 gromno razraslo, se je pri čleveku skrčilo v črvu podobni slepič. Celuloza, ki tvori velik del vegeterian- I ske hrane, gre neizpremenjena skozi človeška prebavila. Človeški zobje so premernejši za mesno hrano nego za prežvekovanje. Vendar pa ima človek tudi take prebavne sokove. ki dobro služijo pri izpremi-njanju rastlinskih ogljikovodikov, tako da moramo človeka uvrstiti med vsejedce. Eskmi žive v razmerah, v katerih so navezani na izključno mesno "hrani. Če mesna hrana res povzroča pritisk krvi in ledvične bolezni, potem bi morale biti te bolez- 20. avguata: He d« France. Havre 21 avguata: Stuttg.irt. Huulugrie mir M*>r. Hte men Aiiultania. Cherbourg Gti>rs*» Wu»liiiigtun, Cherbourg fcire-men 22. avgusta: Cleveland, Clicrlriur«. Hamburg licem en. Cherbourg, Liremen 23. avgusta: Vulcan i*. Tr*t Majestic. Cherbourg l.jplMnd. Cherbourg. Antwerp#n Rotterdam. Liou!ogne aur Mer. liol- terdam 24. avgusta: Albert Ballin. Cherbourg. Hamburg Minnekabda, Cherbourg 26. avgusta: Resolute. Cherbourg Hamburg 27. avgutta: t'aris, liavre 28. avgusta: liereniraria. Cherbourg America. Cht rbourg. L$r«»mrii 29. vaguita: Dresden, Cherbourg, Bremen 30. avgusta: Olympic Cherbourg Pennland, Cherbourg. Antwerprn Berlin. Cherbourg. Bremen New Amsterdam, Cherbourg. Rot- j terdam 31. avgusta: ( •St. L.ouis. Cherbourg. Hamburg C<>nte Biancamuno, Napoll. Uenova 2. septembra: France. Havre Rcltancb. Cherbourg. Hamburg 4 septembra: Mauritania. Chtrliour? President Harding. Cherbourg. Lire-! men. „.-> jm 5. septembra: Muciicht-n, Boulogne Sue M«:. lire-men. 6. Septembra: I"e ii«- Franu- Havre Homeric. Cherbourg Beljren'and. Cherbourg. Antwerj>en fU-public. Clit-rbourg. Bremen Statendam, Boulogne ?ur Mer I L« -1 -terdain Roma.. NajKjIi, Genova Minnesota. Cherbourg 7. septembra: Netr York, Cherbourg, Hamburg J.uctzow, Bremen l.«viath;»n. Cherbourg 10. septembra: Saturria Trst 11. septembra: Karlsruhe. Bremen Aquiiania. Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg. Bremen. 12 septembra: i:r« m-n. »"l»<-j-l>ouri{. Breiii'-u 13. septembra: I*w ris, Havre Majestic, Cherbourg Arabic. Cherbourg Aut»«-rpen | 14. septembra: 1 ». utschlHTul, i "herljourg. Hamburg Veendam. Boulogne fu» Mer. Rol-dam ConU' Grande Napoti. Genova liouloj Bot- Mi Bi Ant wcriNMi ,-no\ a. Uj-tidu in. IrrJllIII 19. septembra: Stutifjait. Boulogne ! m- n 20. septembra: France. Havre «»"> inpic. Cherbourg Raplu.nO. Cherbourg. Augustus. Napoli, 21 aepjtemtjra: Milwaukee. Cherbourg Hamburg Volendam. liouk>j;ne sur Mt-r, Bot-t< rda in .Miimekatiila, Cherbourg 23. septembra: K. solute, t'hi-rb'-ui K. Hamburg 25 septembra: Mauritania. Cherbourg America, Cherbourg, Bremen 26. septembra: I>r»'f»dt-n. Cherbourg. Bremen 27. septembra: Be de France. Havre Vuleajiia. Trst Homeric. Cherbourg pennland. Cherbouig. «\h Berlin. Chert-ourg. Bremen Botterdam, Boulogne »ur M« terdam. 28. septembra: Albert iVJlUi. Ch*'il">uig. Hamburg, Leviathan. Cherbourg -pen er. Bot- •II • 0« "II« PARIS 27. augusta: 13. sept. (Ob polnoči) FRANCE sept. 2.; 20. septembra <6 P. M. i Ob polnoči) Najkrejta pot p<» ttieamcl. veend le v poeebrl kabini s vitml m-idernl ml udobnoFtl — Pija«'a in slavna frinroftka kuhinja !sredno nlske rtoe Vpraitajte kateregakoli •jooblaiCenega ageota ali FRENCH LINE 1« STATE ITneET NEW VORK. N Y. da so si za skorbutor.i obolele ose- i be hitro opomogle, ako so jim dali ( jesti sorovo ali pa le malo kuha- ' ni med Eskimi splošno razširjene.; no meso. Dr. Thomas je pa o priliki ekspe- j Vegeterianci izpopolnjujejo rast- , dicije v arktične pokrajine pre- linsko hrano z živalskimi proizvodi : iskal 152 Eskimov, starih 40 do 60 v obliki jajc in mleka ter črpajo 1 let, a le pri treh ugotovil tolik pri- j beljakovine iz graha in fižola, dasi' tisk krvi, da bi jih ameriške zava- i je to negospodarsko. Toda še nikoli ! rovahiice ne sprejele. Dr. Vilhjalmur Stefansson. arktični raziskovalec, je dolgo živel od samega mesa. ne da bi se nlpgovo telesno stanje kako izpremenilo. se ni hranil kak človek od rane mladosti do pozne starosti s samo rastlinsko hrano. Seveda je mogoče sestaviti izključno vegeteriansko hrano, ki bi teoretično bila zadost- Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. j Pritiska krvi ni imel in ledvice so ' na. pri čemer bi se belakovine čr-mu ostale zdrave. i pale iz graha, fižola, riža. pšenice Na vsak način je več dokazov za in orehov. Toda žrtev take hrane ! to. da pomanjkanje mesa v člove- bi bila kmalu prisiljena, da se od-j ški hrani več škoduje nego pa da reče vsem posvetnim rečem in po-koristi. Kakor vsebuje sočivje za sveča vso svojo skrb edino svoji j zdravje potrebne vitamine, tako se prebavi. : nahajajo najbrže tudi v mestu po- i Toliko je gotovo, da enostranska I dobne primesi, ki so za popolno prehrana ni idealna. Idealna je j zdravje neobhodno potrebne. Skor- marveč mešana hrana, sestavljena but na pr. se da pri odraščenemu iz mesa, sadja, zelenjave, maščo-človeku ozdraviti s svežim mesom 1 be, sladkarij, soli, kruha in vode. prav tako kakor s svežim sočivjem. iz svežih, konzerviranih, kuhanih in Stefansson je v Arktldi ugotovil, surovih živil. r ii Vsak zastopnik izda potrdilo ra svoto, katero jc prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $6.; za pol leta $3.; za štiri mesece $2.; za četrt leta $1.50. New York City je $7. celo leto. i Naročnina za Evropo je $7. za ce-' lo leto. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Kdor je namenjen potovati v stari kraj. je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi xamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. Tudi nedržavljani zamurejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ta povrnitev (Return Permit) iz Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto. Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. 'mesece* in isti se ne pošiljajo več ▼ stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotovknjem v stari kraj. Prošnja za permit f>e mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpotovanjem in oni, ki potujejo preko New Torka, je najbolje, da v prošnji označijo, i naj se jim pošlje na Barge Office, New Tork, N. T. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom4nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo dkym prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. juniju 1928. leta poročili, žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druse polovice pa s c opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedržavljanov, ki so bili postavno pripuščeni t to deželo za stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW TORK